Pojasnilo za boljše razumevanje!
Podatki o družbenem proizvodu na prebival-ca so za občino Ljubljana Vič-Rudnik res izjem-no skromni, ne samo v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami, ampak tudi v sloven-skem merilu, kjer imajo nižji družbeni proizvod le še štiri občine, ki so po sprejetih kriterijih manj razvite občine. Ob tem ugotavljamo, da delež družbenega proizvoda naše občine v druž-benem proizvodu Ljubljane v zadnjih letih pada in je po obdobju 1972-1974 spet zdrknil pod 10% (8.9), s tem se tudi ne uresničujejo v občini in mestu sprejete opredelitve v planih za obdob-je 1981-1985.
Nekaj ugodnejši so podatki o družbenem pro-izvodu na zaposienega, kjer med ljubljanskimi občinami prekašamo Center, boljša pa so tudi razmerja do ostalih občin.
Ob prebiranju podatkov o doseženem druž-benem proizvodu moramo upoštevati tudi po-membno dejstvo, da občina Ljubljana Vič-Rud-nik velik del svojih interesov uresničuje v mestu Ljubljana, kjer smo že doslej solidarno in učin-kovito razreševali zlasti probleme na področju družbenih dejavnosti. O tem pričajo tudi podat-ki o kriterijih družbenega standarda, ki jih v Sloveniji uporabljamo pri ugotavljanju, ali obči-na sodi med raanj razvite. Po vseh treh občina precej presega slovensko povprečje, manj razvi-te občine pa vsaj v dveh kazalcih ne dosegajo niti polovice slovenskega povprečja: delež pred-šolskih otrok v VVZ glede na skupno število otrok je v občini 38,6, v SRS 36; delež študentov visokih in višjih šol glede na število prebivalcev v občini 1,85; v SRS 1,34; število zdravnikov v osnovni zdravstveni mreži na 10.000 prebivalcev je v občini 3,85, v SRS pa 2,4.
Probleme na področju družbenega standarda torej v Ljubljani zelo dobro rešujemo, tudi s pomočjo samoprispevkov.
Z ustanovitvijo komunalne skupnosti Ijub-Ijanskih občin in občinske skupnosti za ceste
Ljubljana pričakujemo, da bomo v prihodnje lažje in hitreje odpravili razkorak v stopnji ko-munalne opreme posameznih območij, zlasti glede vodooskrbe in kanalizacije. Ti področji imata prednost v vseh sprejetih planskih usmeri-tvah in bomo vztrajali na njihovi uresničitvi.
Pomembnejši premiki na področju družbene-ga proizvoda pa so možni edino z okrepitvijo gospodarske moči obfine. Upoštevaje današnjo strukturo občinskega gospodarstva ni realnih možnosti za večje premike brez vključevanja investitorjev iz drugih območij. Zato smo ob sprejemu dolgoročnega in srednjeročnega plana v občini zagotovili zadostne površine za razvoj zlasti industrije (do leta 1990 RP-2, VP-4, VP-6, VP 245/1 Škofljica in območja v izvenmestnih KS, do leta 2000 pa še zlasti RP-3 in cona Dolgi most). Usmeritev invetitorjev na območje obči-ne pa je možno doseči le z ekonomskimi vzpod-budami. zato je izjemno pomembna ustanovitev enotnega sklada stavbnih zemljišč na ravni me-sta Ljubljane, od katerega pričakujemo tudi uveljavitev opredelitve o oblikovanju enotne ce-ne stavbnih zemljišč v Ljubljani.
Aktivnosti izvršnega sveta in upravnih orga-nov pa že dajejo rezultate, saj so oddana prak-tično vsa prosta zemljišča v conah RP-2 in VP 4, pnpravljamo pa se tudi na organiziranje investi-torjev za gradnjo v coni VP 245/1 na Škofljici. Večina investicij v teh območjih pa po predvide-nih vrednostih presega milijardo dinarjev, po dokončanju pa bodo prinesle tudi precejšnje število novih delovnih mest. Intenzivna gradnja v conah na obeh vpadnicah v mesto pa zagotav-lja, da se marsikateremu občanu ne bo treba več voziti na delo v druge občine, ampak si bo delo našel bližje domu. K tem prizadevanjem pa velja dodati tudi aktivnosti za gradnjo v izven-mestnih KS, ki že tečejo (Galvanotehnika na Glineku, Riko in IGO v Velikih LašČah, uspo-sobitev objekta na Turjaku, Tekstilka v Vrblje-nju, Hoja v Polhovem Gradcu, Rašica v Horju-lu, Alpina na Šentjoštu).
Pričakujemo, da se bo tako delovno in bival-no okolje prebivalcev občine Ljubljana Vič-Rudnik do konca srednjeročnega obdobja bi-stveno izboljšalo.
... \        Komite za družbeno planiranje "* ¦                              in gospodarstvo