AÑO (LETO) XXIX (23) 'No. (štev.) 14
ESLOVBNIA LIBRE)
BUENOS AIRE* 9. aprila 1970'
NmstSje, vzroki
m posledice
Zadnje čase smo priče vedno cil-nejšemu izbruhu nasilja. Atentati, ropanje, ugrabitve, zasedbe dajejo snov dnevnemu časopisju, ki polni svoje strani s poročili in slikami o teh žalostnih dogodkih. Rekli bi lahko, da smo spričo tolikšne količine nasilstev kar nekoliko otopeli, da se nam zde vsakdanja stvar, resda napačna, krivična, a umevna. Potreben je tedaj no ■ naden, močnejši sunek, ki nas potegne iz tega miselnega sna. To je bil gotovo za južnoameriško in svetovno javnost umor nemškega poslanika Karla Von Gpreti-ja v Gvatemhli.
MEDNAROBNI KRIMINALNI KOMUNIZEM
TREBA MU JE ZADATI SMRTNI UDAREC
Če
sc povrnemo nekoliko nazaj v času, bomo videli, da take vrsto nasilje ni nekaj novega. Že leta nazaj lahko zasledimo podobne dogodke v sicer mirnih državah Latinske Amerike, vajenih drugačnih vrst nasilja: osebnih prepirov ali pa številnih kasamiških revolucij. A to je bilo delno v skladu z vročekrvno naravo prebivalcev. Terorizem je bil lasten le neznatnim, prej koristolovskim kot političnim razbojnikom.
Sedanje stanje organiziranega nasilja se pričenja v dobi, ko je na Kubi prišel na oblast komunizem. Organizirane gverile so se tedaj pojavile skoro po vseh državah, in skušale voditi svoje prevratne akcrc po klasičnih formulah: revolucionarno razgiban je dežele ter sunek iz notranjosti države proti glavnim središčem.
Taktika je propadla. Gverile so bile povsod uničene v vojaških akcijah (npr. v Boliviji), ki so se jim ponekod pridružila tudi politična prizadevanja, kot v Venezueli. Spričo propada tradicionalne gverilsko dejavnosti so prevratne sile iznašle nov način delovanja, prešle so v tako imenovano mestno gverilo.
-Mestna
gverila se je najprej pojavila v Braziliji. Tu se je sprožila tudi sedanja veriga ugrabitev diplomatskih predstavnikov, ki so nekako prišle v modo, kajti kmalu so dobile po-snemalce v vseh državah. Glavni del brazilske gverile je bil sicer razbit, ko je padel njen vodja Carlos Marighela. A vzorec delovanja je bil podan in poslužujejo se ga razne skupine v svojem prevratnem gibanju. Tako v Čilu, v Urugvaju (skupina Tupamaros ima sicer svojevrstno politično smer), in nato v ostalih južnoameriških drža--ah.
Ugrabljanje letal polagoma postilja zastarela stvar. Ugrabljanje diplomatov nudi večje obresti komunističnim revolucionarjem v latinski Ameriki.
V eni svojih zadnjih številk jo severnoameriški dnevnik Washington Evening Star objavil uvodnik z naslovom „this za lov na diplomate.“ V argentinski reviji za gospodarstvo Mercado je karikaturist narisal gverilski plakat, na katerem zahtevajo svobodo 8 gverilcev za enega japonskega konzula, 11 političnih pripornikov za veleposlanika, 15 teroristov za generala, 9 članov Ta-cuare za admirala, 12 maoistov za ministra in tri kastriste za enega državnega podtajnika. Zadeva bi izglodala humoristična, če ne bi šlo za peklenski načrt: z najpodlejšimi sredstvi ustvariti popolno politično zmedo v narodnem in mednarodnem življenju in zavladati.
Ugrabitev diplomatov je bila že dolga vrsta. Komunistični gverilci so u-grabili severnoameriškega letalskega atašeja v Santo Domingo in zanj zahtevali izpustitev 21 političnih pripornikov. V Gvatemali so ugrabili nekega bančnika, zunanjega ministra in delavskega atašeja severnoameriškega veleposlaništva v zameno za več političnih jetnikov in denar. Brazilski gverilci so ugrabili severnoameriškega veleposlanika v zameno za 20 komunističnih pripornikov, nato pa še japonskega konzula v Sao Paulo. V Buenos Airesu so komunisti ugrabili paragvajskega konzula in zahtevali izpust dveh komunistov, pretekli teden pa spet v Gvatemali zahodnonemškega konzula z zahtevo po izpustitvi 22 političnih pripor-
nikov in 700.000 dolarjev. Toda, v teh zadnjih dveh primerih vladi nista klonili.
Argentinska vlada jo bila prva, ki je komunistični gverili rekla: „Ne!“ Paragvajskega konzula so gverilci izpustili. Po stopinjah Argentine je šla tudi Gvatemala, toda z manjšo srečo. Gverilci so zahodnonemškega poslanika Von Spretija s strelom v glavo hladnokrvno likvidirali.
Dogodek je povzročil po vsem svobodnem svetu silovito zaprepaščenje in ogorčenje, med Zahcdno Nemčijo in Gvatemalo pa težko vprašanje nadaljnjih diplomatskih odnosov. Zah. Nemčija je pozvala Gvatemalo, naj umakne svoje diplomatsko zastopstvo iz Nemčije, kakor se bo iz Gvatemale umaknilo za-hodnonemško diplomatsko osebje. Odno_ si med obema državama bodo ostali do nadaljnjega „zamrznjeni“ no pa prekinjeni.
Medtem ko zasebno v vseh svobodnih državah pravilno ugotavljajo, da komunističnim gverilcem ni bilo mogoče v nedogled popuščati in je bila Argentina tista, ki se jim je prva postavila po robu, ker pač s kriminalnim komunizmom in njegovimi nosilci svoboden človek ne dialogira, pa se je bilo vedno bati, da se bo zgodilo, kar se je zgodilo z zahodno-nemškim poslanikom v Gvatemali. V takem slučaju se pojavijo resni mednarodni problemi, ki doslej še niso imeli predhodnika v mednarodnem pravu.
Toda kriminalnemu početju komunistične gverile kjer koli v svobodnem svetu bo morala človeška družba čim prej zadati smrtni udarec.
Usa gfessafí® Mstóri®©
Desde el martes SI de marzo, hasta el viernes 3 de abril, tuvo lugar en' Buenos Aires la Quinta reunión de gobernadores. En su transcurso, el Presidente c’e la Nación, teniente general Juan Carlos Onganía, pronunció un discurso,' en el cual expresó, entre otros, los siguientes conceptos:
“El Gobierno de la Revolución Argentina encara el año 1970 con señalado optimismo, alentado por lo logrado hasta ahora y consciente de que la responsabilidad asumida deberá ejercitarse en una lucha larga y difícil.
„Se equivocan los que piensan que a casi cuatro años de conducción del proceso revolucionario nos invadirá el cansancio o nos alcanzará el desgaste.> Estamos convencidos que todo progreso en el camino que nos hemos fijado, impone afrontar más graves riesgos y superar mayores dificultades.
La Revolución habrá de continuar ru marcha, cada vez con paso más firma y a ritmo más sostenido. En esa fe, confianza, optimismo y perseverancia, reside su fuerza y su capacidad de decisión.
El cambio de estructuras en paz y orden, resulta un imperativo de esta ; hora para que la Argentina pueda cumplir con su misión, y sólo la irresponsa-fci’idad, la indolencia o la renuncia a nuestro propio destino como país pueda dejar sin respuesta este desafío histórico.”
Zgodovinski poziv
Kitajska propagandna vojna
Dva sovražnika: ZDA in ZSSR
Umor nemškega poslanika v Gvatemali prihaja tako na površje le kot nova stopnja nenehnega naraščanja nasilja, ki prav zaradi tega počasnega, a vztrajnega stopnjevanja, ne strezni javnih organov in ne izzove več pri ljudeh razen rahlega ogorčenja nad zločini, in občudovanja nad predrznostjo scorilcev. Postopno popuščanje oblasti je seveda k temu stanju pripomoglo — in bo najbrže tudi sedanja nemška poteza prekinitve odnosov z Gvatemalo, zbegala vlade raznih držav, da bodo tudi v prihodnje ugodili zahtevam prevratnikov, namesto da bi se s trdo roko in močno voljo postavili proti nasilju.
„Žrtve so potrebne,“ je znan komunistični rek. Slovenci smo ga prepogosto slšali v dnevih kravave medvojne revolucije. Ne le naš narod, vsi ki trpe pod bičem komunističnih režimov, so svetu pričali, in še danes dopovedujejo, naravo in cilj komunističnih metod. Rezultat je, včeraj kot danes, isti — porazen.
Komunistična Kitajska v svojem tisku izmenoma napada Moskvo in Washington. Pekin smatra obe velesili za svoja sovražnika, vendar je ohranil Washington doslej prvo mesto, Moskva je pa na drugem mestu. V Pekingu namreč menijo, da je v Moskvi potrebna le majhna sprememba nekaterih ljudi, pa bo režim „spet na pravi marksistično-leninistično-maoistični liniji“, medtem ko je v Washingtonu poleg zamenjave vseh vodilnih oseb potrebna tudi popolna zamenjava tkim. kapitalističnih družbenih struktur. Ta akcija pa predvideva tudi neusmiljeno prelivanje krvi vseh komunističnih nasprotnikov.
Peking je v zgornjem smislu pretekli teden v svoji tiskovni agenciji Nova Kitajska napadel ZDA. Pravi, da so ZDA „raj za bogatine, toda pekel na zemlji za reveže, kjer veliko ljudi mora jesti hrano za pse, da se ohranijo pri življenju.*’
Od torka 31. marca pa do retka 3. aprila je bilo v Buenos Airesa Peto zasedanje guvernerjev argentinskih provinc. Med zasedanjem jo imel predsednik države, gen. Juan Carlos Ongania govor, v katerem je med drugim izrazil tudi sledeče misli:
„Vlada argentinske revolucije stopa v leto 1970 z izrazitim optimizmom, ki ga še večajo dosedanji dosežki, in zavedajoč se, da bo morala sprejeto odg»-! vernost izvajati v dolgotrajnem in težkem boju.
Motijo se tisti, ki misliio, da se nas po skoraj štirih letih vodstva revolucionarnega prccesa loteva utrujenost. Frepričhni smo, da vsak napredek na poti, ki smo ri jo začrtali, predpostavlja, da moramo prestati velike nevarnosti in premagati še večje težave.
Revolucija bo nadaljevala svojo pot z vedno trdnejšim korakom in vedno hitrejšim ritmom. V tej veri, v tem zaupanju, optimizmu in vztrajnosti je naša : moč in naša zmožnost za odločanje.
Sprememba struktur v miru in redu je zgodovinsko povelje v tej uri, da bo Argentina lahko izpolnila svoje poslanstvo; in le neodgovornost, brezčutnostJ ali če re država odreče svoji zgodovinski usedi, lahko pustijo brez odgovora ta : zgodovinski poziv.“
I Z
TEDNA
TEDS
,široke delavske množice trpijo lakoto, medtem pa ogromne količine hrane požigajo in uničujejo,“ piše Nova Kitajska. „Ameriški črnci v Washing-tonskem getu se borijo z lakoto, nedaleč od Bele hiš?. (Na stotine tisočev Indijancev, ki so bili nekoč gospodarji ameriškega kontinenta, živi v revščini.“
ški predsednik Kennedy priznal, da gre najmanj 17 milijerov Amcnkancev vsak večer lačnih spat. Mnogo Amerikan cev si ne more kupiti hrane za ljudi in jedo konzervirano hrano za živali, s katero bogati Amerikanci hranijo svoje pse,“ komentira Nova Kitajska.
V	svoji propagandni vojni proti ZDA, agencija Nova Kitajske trdi, da so „velike razlike v življenjski ravni med prebivalstvom posledica neozdravljive bolezni kapitalističnega sistema“ in da „nobene lepo doneče obljube ali zavito frazarjenje ne morejo prikriti jeklenega dejstva, da je severnoameriška družba raj za bogate in pekel za reveže,‘‘ zaključuje svoj propagandni rafal Nova Kitajska.
V	Moskvi pa so se pretekli teden propagandno spet zaleteli v Peking ter je dobila tokrat zadevni partijski ukaz Rdeča zvezda, glasilo sovjetske vojske Rdeča zvezda piše, da „Kitajska grad’ mrežo cest, letališč in utrdb vzdolž sov-jetsko-kitajske meje“ in da „vse to predstavlja del izzivalnih akcij, s katerimi se Peking pripravlja na vojno.“ Vse te kitajske akcije da „povzročajo zakonito jezo sovjetskega ljudstva, * sovjetski vojaški oddelki razpostavljeni na Daljnem vzhodu pa „se neprestano vadijo, da bodo garantirali nedo-
Wiily Brandt, zahodnoriemški predsednik, je bil te dni na obisku v Wa-shingtonu, kjer je imel daljše razgovore z 'Nixonom. Poročal mu je o svojih razgovorih z vzhodnonemškim komunističnim predsednikom Stophom m o svojih nadaljnjih načrtih glede Vzhodne Nemčije.
Leonid Brežnjev, sovjetski partijski šef, se je pretekli teden udeležil v 25. letnice „osvoboditve“
Budimpešti
Madžarske.
Kitajski predsednik čuenlaj pa je pred kratkim priletel na obisk v Sever ■ no Korejo, kamor ga je bil povabil severnokorejski komunistični predsednik Kim 11-Sung.
Francija je predložila Washingtonu i in Moskvi nov predlog za „pomirjenje 1 položaja v Vietnamu, Kambodži in Lao- > su“. V zadevni noti francoska vlada ne ! predlaga ponovno sklicanje medzavezni-ške komisije na podlagi ženevske po- : godbe iz leta 1954, temveč smatra, da i je edina možnost, da se vojna v bivši
francoski Indokini konča, če se bodo
„med vsemi prizadetimi začela medsebojna pogajanja.“
Nad 9000 severnoameriških vojakov je bilo minuli teden evakuiranih iz Južnega Vietnama. Domov jih bodo poslali. še ok. 5000, da bodo dosegli število 434.000 vojakov, ki bodo po 15. aprilu predvidoma ostali v Vietnamu.
I* življenja In dogajanja v Argentini
SESTANEK GUVERNERJEV
Od 31. marca do 3. aprila eo so v
Agencija poroča, da jc bivši amen- [ taldjivost sovjetskih meja.“
Spet m humo
Apolo 13
Kdaj se bo zavedel svobodni svet, da brez enotnega nastopa, brez združenih moCi v borbi za svobodo, brez oklevanja, brez pomislekov, ne bo zagotovljen mir pred prevratnimi silami komunizma ?
Ob tem pa, iskreno, še dve misli: Prva: Ali pričevalci svobode,
mi,
Slovenci, ki smo bežali pred zločinskim komunizmom, dajemo pričevanje enotnosti; skupnega nastopa proti komunizmu, kljub raznolikosti mnenj, ki so naravne v vsaki človeški družbi? Spra-Šajmo si vesti in delujmo po zaključkih.
Druga: Boj proti komunizmu v ne-
V soboto, 11. t. m. bo z rtiča Kennedy odletel proti Luni Apolo 13. Astronavta Lovell in Halse bosta iz-stpila rfa Luno, astronavt Mattingly pa bo ostal v poveljniški kabini nad
razvitih državah ne bo učinkovit, dokler ne bo v teh deželah zavladala socialna pravičnost. Tega naj se zavedajo bogate držhve, da k razvoju pripomorejo; tega naj se zavedajo vlade revnih držav, ki premnogokrat stojijo na strani izkoriščanja in socialnih krivic.
Papeževe besede, da sta pojma miru in socialne pravice sovpadajoča, zvenijo preroško v tej kritični uri.
Luno. Lovell in Halse bosta dvakra; izstopila na Luno ter se bosta na njenem površju predvidoma zadržala 3? ur. Tokrat bosta raziskovala področje okoli kraterja Fra Mauro na zahodnem delu Lune ter se bosta od svojega aparata oddaljila en kilometer. Zbrala bosta večjo količino luninega kamenja, posnela vrsto barvnih slik in filmov, postavila več znanstvenih aparatov, medtem ko bodo z Zemlje treščili na Liiro del rakete Saturn V., astronavti pa svoje vozilo, s katerim sta prej Lovell in Halse pristala na Luni. Z udarci bodo izvedli različne meritve.
Povratek na Zemljo je predviden za 21. aprila s pristankom na Tihem; oceanu.
glavnem mestu Buenos Airesu sestali guvernerji vseh argentinskih provinc, da pregledajo opravljeno delo in določijo Emernice za nadaljnja prizadevanja. To je bil že peti sestanek to vrste, odkar je oblast prevzela Argentinska revolucija in njen vodja predsednik Ongania. Ta je imel otvoritveni govor, iz katerega prinašamo nekaj misli v tej številki v španskem besedilu. Poleg tam nakazanih splošnih smeri, pa £e je predsednik poglobil še v razno druge probleme; tako tudi v problem „participacije“ ali soudeleženja, katerega je kon čno in do nadaljnjega opredelil na območje občinskih svetov. Zaenkrat torej še ni pričakovati volitev, ali kakega podobnega izraza širše udeležbe naroda v revolucionarnem procesu.
Seveda ob tej priliki ni manjkalo opazovalcev, ki so označili sestanek guvernerjev kot „Onganijev parlament“, hoteč s tem nakazati vzdušje konference. Na njej se sicer ni sklepalo. Prišlo pa je do analize raznih problemov iz posameznih področij narodnega življenja. Mnogi guvernerji so, kar se doslej ni dogajalo, kaj jasno nakazali svoju nezadovoljstvo spričo nekaterih zveznih ukrepov, zlasti kar se. tiče davkov in razdelitve denarnih fondov. To je bil vsekakor pozitiven pojav, ki jo znatno pripomogel k jasnosti sestanka.
To pot je bil tudi prvič na tovrstnem sestanku novi neuquenski guverner Filip Sapag, ki je splošno znan neopero-nist, ki je pa najbolj zmožen mož svojo
province, saj je bil tudi že preje zakonito izvoljen na mesto guvernerja. Nj’egovo imenovanje je znak nekega obrata Onganijeve vlade bolj proti ljudski strani. Kajti Sapag je gotovo tudi ena najbolj popularnih figur province Neuquen.
Po sličnih sestankih pride mnogokrat do sprememb v sestavi zvezno vlade in provincijskih vlad. To so opazovalci predvidevali tudi ob tei priliki. In niro so zmotili. Vendar tudi niso pričakovali thko hitrih ukrepov. V ponedeljek, G. t. m., komaj tri dni po zaključku sestanka, je odstopil guverner province Córdoba, ene najbolj važnih zlasti zaradi svojega socialnega polo žaja. Vsi večji obrati v argentinskem življenju so posredno ali neposredno nevezani s Cordobo. Predsednik republike je ostavko letalskega comodora Roberta Huerte sprejel, in na njegovo mesto postayil generala Juán Carlos Reyesa.
TERORISTI ŠE VEDNO NA DELU
Novo prevratno skupino je odkrila argentinska policija, in sicer popolnoma po naključju. Preteklo soboto, 4. t. m. ob 17.30 je barrio Floresta razgibala močna eksplozija. Ko je policija prišla na krai, je našla v hiši dva ranjenca, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Kmalu potem so odkrili, da eksplozijo ni povzročila plinska garafa, kot so prvotno mislili, pač pa da je eksplodirala bomba, ki so jo sestavljali v dotični hiši Tam so našli še več prevratnega materiala, in tako prišli na sled širši teroristični organizaciji.
SVOBODKá SLOTINin
Buenos Aires, 9. aprila 1979
Misli iz govora msgr. Oreharja
Vše večje prireditve letošnjega leta ¡so v žaru 25-ietnice odhoda od doma. Zavrgli smo brezbožni komunizem in izbrali življenje, svobodo in vero. Vse življenje pri poštenem človeku teh 25 let izpričuje, da je ostal pri svoji besedi, ne da bi jo moral vedno ponavljati, najmanj pa smemo koga siliti k izpovedovanju tega, kar je z deli dokazal.
Važno pa je, da to besedo izpolnimo v vsem svojem življenju, ker izgovorjena beseda brez izpolnitve, kaj velja, sprašujemo s Pavlom VI. Brez škodljivega pretiravanja pomagajmo drug dru_ gemu k tej zvestobi. Opustimo nepotrebno opredeljevanje med brati, kar grozi z uničenjem toliko moči brez potrebe. Vsako sumničenje bi samo ško1-dovalo pravemu bratovskemu razmerju, ki nam je za ohranitev rodu v sedanjosti in bodočnosti nujno potrebno.
Da vlada neka nesigumost danes v svetu ob tem razvoju življenja, tudi med nami, saj je še v Cerkvi, to je nekaj naravnega, varovati pa se moramo, da temu strahu ne podležemo.
Rabimo svojo pamet, ki nas vodi po poti modrosti, oklepajmo se trdno naše vere, ki nam zagotovi in posreduje pomoč božjo.
Varujmo se v govorjenju, pisanju in ravnanju vsake skrajnosti, ki ni rodila dobrega ne v Cerkvi ne v življenju narodov, tako ne bo rodila dobrega tudi nam zunaj domovine. Igrati se ne sme-
mo s svojo osebno srečo, še manj s srečo vse skupnosti.
Bodimo prepričani, kako smo drug drugemu potrebni. En sam malo ve, vsega ne more vedeti le par ljudi, v medsebojnem dogovoru moremo najti tisto pravo pot, ki nas pelje k dobremu osebno in skupnemu blagru vseh rojakov.
Bog nam je dal posebej za usmerjanje našega verskega življenja kot učitelje duhovnike, ki v moči božji učijo resnico, katero naj verniki sprejmejo. Kljub svojim slabostim imajo poslanstvo Boga in Cerkve. Duhovniki so v zgodovini slovenskega naroda storili toliko dobrega svojim rojakom; prav posebej so tudi v času revolucije odkrivali s škofom Rožmanom n'a čelu vse zločestvo brezbožnega komunizma. Vaši učitelji to tudi danes v imenu Kristusovem z dolžnostjo, da govorijo, verniki pa z dolžnostjo poslušanja in spoštovanja. Veljajo še Kristusove besede: „Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje.“ Ne tajimo, da so dosti dobrega storili tudi drugi izobraženci, a velikega deleža duhovnikov ne more tajiti objektivna zgodovina. Kam so nam ušli naši pesniki in pisatelji v tisti kritični dobil
Na resnem verskem življenju vsakega posameznika, na medsebojni pomoči in spoštovanju drug drugega bomo skupno gradili srečo in blagor bodočim rodovom.
Lepote In težave potovanja po Sloveniji
Pod tem naslovom je severnoameriška slovenska naseljenka Mary Ramovš poslala uredništvu clevelandske Ameriške domovine pismo o svojih vtisih z obiska v domovini, iz katerega posnemamo;
„...Razgledovali smo se po drugih ki*ajih naše lepe Slovenije. Vozili smo smo se večinoma z avtobusi. Večkrat sem se odpeljala v Ljubljano, da bi si nakupila kakih lepih spominčkov, toda nisem našla tistega, kar bi bila rada imela. Zelo se mora človek paziti, da ga po trgovinah ne opeharijo. Jaz sem nameravala kupiti štiri kozarčke. Bilo je že vse zavito in urejeno, samo pla-


„Misli vsako uro žiro na to, da moraš opravljati svoje vsakdanjo delo s vestno, neprisiljeno dostojnostjo^ človekoljubjem, svobodo in pravičnostjo. Vsem drugim mislim se zapiraj, da boš imel mir pred njimi! To se ti posreči pa Je, če boš PRIJEMAL ZA SLEHERNO DELO, KO DA BI BILO TVOJE ZADNJB V ŽIVLJENJU... Vsako tvoje delo, sleherna beseda in misel ti bodi tako, ko ds bi se ti bilo v tem trenutku ločiti od življenja.**
Mark Avrelij, rimski cesar ta filozof,
čati bi še morala. Ko je prodajalka slišala moja dva otroka angleško govoriti, je sklepala, da smo iz Amerike ir. jih je takoj računala 14 tisoč dinarjev. Ker se mi je zdela cena pretirana, sem rekla: toliko pa ne dam zanje, in sem jih ji pustila. Sorodnica me je že opozorila, naj bom v Ljubljani pri nakupih previd. na, da je strašna draginja in da 10.000 l
dinarjev prav nič ne zaleže. Denar imajo star in nov, da je še večja zmešnjava in da se človek še lažjo zmoti. Mojc mneje je tako, da za dva ali tri tedne je še kar lepo iti malo pogledat domače, tri mesece pa je predolgo; človek se naveliča in ima že vsega čez glavo... “
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
BBBBBBBBBBBBBBBBBBS IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
BOJI ZA SVOBODO
KAJ PIŠEJO
Zapletljaji doma
¿Naročnik našega lista je dobil iz Evrope od svojega prijatelja pismo od 10. marca, kjer pravi med drugim:
„Si najbrž že tudi slišal o zaplenitvi ene številke „Glasa koncila“ v Zagrebu. Je bil v njej članek, ki so ga prevedli iz „Oservatore Romano“ o kardinalu Stepincu. Napravili so to hrvat-ski komunisti, da bi unitaristom zbili iz rok očitek, da niso dovolj „zavedni“. Med Zagrebom in Belgradom še zmeraj vre. Eno bitko je dobil Zagreb s tem, da «o prisilili Žanjka do odstopa.
V Sloveniji kaže, da bodo spet stopili literatom na prste. Pretekli teden so zborovale komunistične glave, ki naj bi se razumele na kulturo, in razpravljale, kako bo treba „uglasiti slovensko kulturno udejstvovanje s potrebami delovnega ljudstva“. So sklenili, da ne bodo nastopali s silo, ampak po poti samoupravnih organov.
„Pavliha“ je od novega leta nhprej precej manj piker, kot je bil prej. Se mi zdi, da se vse to godi na pritisk Bel-
spraviti
Pahorja
grada. V isto zvezo je treba tudi prepoved knjige Borisa „Odisej ob jamboru“. Sem jo delno prebral. Je sicer socialist, toda ostro napada uradne komunistične poglede na narodnost. Prav posebno polemizira s Kardeljem, ki ga imenuje „mitologa“. Tak priimek za Titovega prestolonaslednika je seveda bil za komuniste malo preveč. Pahor pravi med drugim, da je bolje, če rešuje slovenski nared krščanstvo, kot pa da bi ga nihče ne reševal. —r Tako se mečka. Kake velike čistke seveda ne bo, toda za kako leto bodo morali biti doma malo bolj tiho in zabavljati v pogovorih, ne pa v časopisih.“
LJUBLJANA — Prometnih nesreč je iz dneva v dan več; od začetka leta pa do 13. marca je bilo v Sloveniji že 1160 prometnih nesreč. Umrlo je v teh nesrečah 51 oseb, huje se jih je ranilo 446, laže pa 656.
Policijske metode jim niso več kos
V minulih dneh so prihajala izza železne zavese poročila o morebitnih spremembah v vodstvu sovjetske komunistične partije in v sovjetski vladi v Kremlju. Ta poročila so deloma izvirala iz Moskve, večinoma pa iz „poučenih krogov“ v satelitskih prestolnicah, vključno iz Beograda. Širili so jih komunisti sami med zahodne časnikarje in zahodnim tiskovnim agencijam, tako da se na taka poročila noben resen poznavalec razmer za železno zaveso ne more v celoti zanesti.
Ni pa nobenega dvoma, da se sJa železno zaveso, tako v satelitih kakor v ZSSR sami počasi, toda vztrajno pripravljajo tla za spremembo življenjskih pogojev stotinam milijonom ljudi, ki preživljajo moderno družbeno zlo komunističnega ideološkega in gospodarskega sistema. Počasi, toda vztrajno novi idejni tokovi izpodjedajo tla največjemu zlu današnjega časa in jim še tako nasilne policijske metode niso več kos. Vedno več je junaških ljudi — in ni dvoma, da gre za junaštvo — ki tvegajo v sovjetskih satelitih in v ZSSR sami svoj življenjski obstoj v boju proti duhovnemu in materialnemu nasilju komunizma.
Peter Grigorenko
V ZSSR spada med take ljudi, znan tudi svobodnemu svetu, bivši sovjetski generalni major Peter Grigorenko. Ta 62-letni sovjetni medvojni heroj je danes odkrit zagovornik češkoslovaške suverenosti, pravic krimske tatarske manjšine v ZSSR in drugih svoboščin, ki jih v ZSiSR ni. Ker je med drugo
svetovno vojno dobil odlikovanje Leninovega reda ter je bil po vojni profesor cibernetike na Frunzejevi vojni a-I kademiji (sovjetska enačica severnoa-
merške vojne akademije West Point), se je sovjetski režim čutil močno prizadetega. Odpuščen je bil iz vojske, leta 1964 pa so ga proglasili za umo-bolnega in ga internirali za 14 mesecev. Lanskega maja je bil aretiran v Taškentu in so ga, brez sodnega postopka, poslali za nedoločeno dobo v drugo umobolnico kot „paranoika“. Od tam se mu je posrečilo poslati v Moskvo svoje zapiske, ki sedaj kot raz-množenina skrivoma krožijo med prebivalstvom širom ZSSR.
Mučenja
BBBaBBBBBBaBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBaaaBaBBBBfaBSBBaSBBBBS^MBI
ZENA m
NJEN
Anica Kralj
Premišljevanje ob pismu
SVET
Dobila sem pismo, ki sem ga z velikim zanimanjem prečitala. Piše ga nepodpisana učiteljica iz ene izmed naših osnovnih šob Upam, d'a mi ne bo zamerila, če pismo v celoti priobčim, saj to storim z zavestjo, da bom koristila ne samo sedanjim staršem, temveč tudi onim, ki se na ta poklic pripravljajo.
PISMO:
Spoštovana gospa! Vedno rada preberem Vaše zanimive in praktično-vzgojne članke v Svobodni Sloveniji. Predvsem vidim v njih Vašo skrb za naš mladi slovenski rod, ki raste na tej zemlji. Prav zato sem že večkrat mislila, da bi se Vam oglašala, saj kot učiteljica v slovenski šoli vedno znova srečavam probleme in težave pri našem delu za vzgojo slovenskih otrok. Morda bomo v medsebojni podpori več dosegli.
Začetek šolskega leta me je le pripravil k pisanju Vam, draga in spoštovana gospa! Naše šole so se znova napolnile s šolarji. Prišli so od blizu in daleč. Nekateri izmed njih so poldrugo uro na vožnji, da pridejo do slovenske šole — pa so le tudi letos prišli! Kako srečen in vesel je človek, ko gleda te plavolase , in kostanjeve glavice, ko polne zdravja in veselja prihajajo v šolo: Večkrat »bčudujem in spoštujem žrtve staršev, ki so s tem v zvezi. Ob tem trudu občutim vso njihovo zaupanje in zahvalo za naše delo.
Toda tudi v to začetno veselje večkrat pade grenka kaplja. Enega ali dveh šoloobveznih otrok ni več v šolo. Sošolci povedo, da jih ne bo več. Znamenje, d,7
so v tistih družinah zmagale manjše vrednote nad večjimi. In za vsak tak primer, je človeku tako zelo žal...!
Tarejo me pa tudi tele skrbi, posebno sedaj v začetku šolskega leta. Iz izkušenj vem, da starši v mnogih primerih pričakujejo preveč samo od šol. Boli me, ko najdem premalo sodelovanja. Razumem in vem, da je treba več časa in pažnje posvetiti tukajšnji šoli, saj gre tu za otrokovo bodočo eksisten co. Ne razumem pa, da v nekaterih družinah starši (vsaj včasih) niti ne pogledajo slovenskega zvezka in se tudi ne zanimajo, če je bil otrok v šoli vprašan, če je znal in kako se je obnašal. Kako naj bo tak otrok navdušen in kako naj ima skrb in veselje za slovensko šolo in za vse, kar je slovenskega? Kako naj ljubi in spoštuje, kar starši omalovažujejo? Po otrocih lahko sodimo, kako je v družinah. Dobro čutimo, če je v njih zavest še živa, ali tudi če vsak dan bolj podlegujejo tujemu okolju. Trud za ohranjevanje slovenstva je omagal... Zakaj ? Kako ? se vprašujemo.
Pa še nekaj nas vse učiteljstvo skrbi in tare. Vedno boli pogosto otroci govorijo med seboj v tujem jeziku. Starši se ne trudijo več, da bi otroci živeli v zavesti, da ko prestopim prag svojega doma, sem na Slovenskem. Dovoljujejo, da otroci tudi doma govorijo med seboj v kasteljanščini! Le s starši govorijo še po naše. Zato jim postaja besedni zaklad vedno revnejši. In naš slovenski naglas! še v naše besede mešajo tujke. Tako bo postalo naše delo vedno bolj težko faradi nekaterih otrok. Stojimo pred izbiro: ali poučujemo redno tiste,
ki dobro govore, ali se oziramo na one, ki slabo govore, če šolski pouk ne gre po redni poti, so na škodi prvi, kateri bi lahko veliko več- pridebili, če pa tem ugodimo, izgubijo drugi še tisto malo veselja, ker ne morejo pouku slediti. Tako zamrzijo šolo, ker premalo razumejo.
'Prosim Vas, spoštovana gospa, da bi ob priliki le opozorili v Vaših člankih tudi na te pomanjkljivosti, ki postanejo za nas lahko usodne. Vendar želim, da bi ob temnih oblakih, ki sem Vam jih naštela na našem slovenskem nebu, še vedno nas bodrilo zlato sonce.
Prisrčno Vas pozdravlja
N. N.
Pismo je polno skrbi in ljubezni do naših otrok, pa tudi jasno govori o napakah staršev, ki jih odkriva preko otrok. Otrok ima čudovit čut, da svoje starše pravilno sodi, čeprav še ne bi znal tega povedati. Recimo, točno bo čutil, če se njim slovenska šola ne zdi važna, morda celo nadležna. Sam bo postal do nje brezbrižen.
Ohranitev materinščine je za vsakega človeka stvar vesti in ponosa, brez ponosa pa noben narod ne m®re dolgo živeti.
šola v materinem jeziku je blagodat, pomaga nam ohranjevati predragocen dar jezika in z njim tudi duh naših dedov in pradedov. Najlepše in tudi najbolj žalostne občutke moremo izraziti le v materinščini in na način, ki je vsakemu narodu svojstven.
Videla sem solze na obrazu starejšega emigranta ob zvoku slovenske narodne pesmi. V mešani špansko-sloven-ski govorici mi je s trudom povedal: „Moji starši niso prav ravnali z menoj. Pretepli bi me prvikrat, ko sem jim odgovoril v tujem jeziku. Sai»o moliti še znam „po naše“ in pesmi, naše pesmi!“
Ali bodo naši otroci čez nekaj let tudi nas postavljali na zatožno klop?
Iz zapiskov o postopanju z njim v zaporih sovjetske tajne policije v Taškentu lansko poletje posnemamo naslednje odlomke:
„15. junija: (ko je Grigorenko začel gladovno stavko) so me začeli nasilno hraniti. Oblekli so me v prisilni jo pič, me pretolkli in skoro onesvestili Nato so mi porinili jeklen obroč usta, da jih nisem mogel zapreti.
16.—19. junija: Vsak dan so mc prisilno hranili. Upiral sem se, kolikor sem mogel. Zvili so mi roke in me tolkli po pohabljeni nogi (ranjeni meč vojno). 19. junija se je namesto običajnih pet nadme spravilo dvanajst mučiteljev. Dobil sem hude srčne bolečine in sem mislil, da ne bom prestal trpinčenja, želel sem si umreti, ker sem tudi upal, da se bo z mojo smrtjo razkrilo njihovo nasilje.
24. junija: Dobil sem pismo, da moja družina ne bo več dobivala pokojnine. Vedel sem, da je to moralno mučenje. Moji stari, bolni ženi in mojemu sinu, ki je invalid od mladih dni, so odvzeli vsa sredstva za preživljanje.
16. oktobra: Danes, na moj rojstni dan, se je moji ženi posrečilo priti čez dva tisoč kilometrov daleč, toda ji niso dovolili niti pet minut razgovora z menoj. Sedaj dobro razumem obču tke tistih, ki so trpeli po Stalinovih ječah. Ni šlo toliko za telesno trplje nje. To človek že kako prestane. Toda ostati brez upanja — tega ni mogoče prenesti.'“
Vsak pošten človek mora v boj
Grigorenko tudi popisuje tkim. psi-hiatrski pregled samozvanih psihiatrov v Moskvi lanskega 19. novembra. Vprašali so ga, zakaj se je „normalno“ obnašal nekaj časa po psihiatrskem zdravljenju leta 1964, nato pa se je spet lotil svojih „starih aktivnosti". Odlomek iz Grigorenkovega odgovora: „Psihiatri nimajo nič opraviti z mojim tkim. “normalnim” vedenjem. Ničesar nisem napisal za javnost leta 1965 in 1966, ker — prvič — nisem imel časa. Kot težek delavec sem delal dvanajst ur dnevno, brez prostih dni. Ko sem prišel domov, mi je ostalo le toliko moči, da sem se vrgel na posteljo. Drugič ■—• mislil sem, da bom začel pisati zgodovino druge svetovne vojne. Todh izkustvo mi je pokazalo, cla nasilje vedno bolj narašča, ne pa da pojema. Ni še prišel čas, da bi se
povzpel rfa slonokoščeni stolp in se posvetil čisti znanosti. Vse dotlej, dokler resnično ne bo konec nasilju v naši državi, se mora vsak pošten človek postaviti v boj. Seveda, če je ‘ normalen’ samo tisti sovjetski državljan, ki sklanja svojo glavo vsakemu birokratu, ki izrablja svojo oblast, potem sem jaz prav gotovo ‘nenormalen’.“
Svoboda enega človeka je svoboda vsakega človeka
Z Gringorenkovimi zapiski kroži med sovjetskim prebivalstvom tudi odprto pismo njegove žene Zinajde „svobodoljubnim ljudem sveta.“ Odlomki:
„Izza rešetk me je dokončno doseglo pismo mojega moža. Je časovni popis vsega, kr se mu je zgodilo v desetih mesecih samice v Taškentu in v ječi Instituta za kriminalno psihiatrijo. Vsi, ki mojega moža poznajo in ki so brali njegove zapiske, poznajo njegov pogled na svet in vedo, da logično misli in da je v svojem mišljenju pošten človek. Vsled teh lastnosti so mojega moža proglasili za umobolnega in ga obsodili na življenje, ki more kogar koli duševno uničiti. Ljudje! Petru Gri-gorenku grozijo s smrtjo. Pozivam vsa , demokratske organizacije, ki branijo človečanske pravice, in vse svobodne državljane sveta. Pomagajte rešiti mojega moža. Svoboda enega človeka je svoboda vsakega človeka!“
14 točk za demokratizacijo v ZSSR
Pretekli teden pa je začel po Moskvi krožiti sedem strani dolg, drobno pisan tipkopis, v katerem pisci pozivajo na postopno demokratizacijo vseh oblik življenja v Sovjetiji. 'Poročajo, da je glavni pobudnik 4000 dolgega dokumenta 49-letni član sovjetske Akademije znanosti Andrej Saharov, njegova sodelavca pa zgodovinar R. A. Medvedov in fizik V. A. Turčin.
Na koncu dokumenta je opomina, da je bilo mnogo krajše in ostrejše pismo partijskemu vodji Brcžnjevu, ki je v začetku letošnjega leta krožilo po Moskvi, in so ga tudi pripisovali Saharovu, „ponarejeno z izzivalnim namenom.“
Sedanji dokument postavlja program 14 točk za demokratizacijo življenja v ZSSR v prihodnjih štirih ali petih letih. Zahteva svobodo obveščanja javnega mnenja, svobodo domačih in tujih radijskih postaj, svoboden uvoz tujih knjig in sploh tujega tiska, izpustitev političnih jetnikov iz koncentracijskih taborišč, sodišča beez političnega vmešavanja, več besede v zakonodaji in ukinitev volitev z eno samo kandidatno listo.
KRANJ — V sredo, 13. marca je imel Slovenski oktet v Prešernovem gledališču pred nabito polno dvorano lep koncert. Oktet je pel dela renesančnih mojstrov, slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov. 'Pevci so tako navdušili, da po-slušavci niso hoteli zapustiti dvorane in so pevci morali še in še dodajati pesmi.
Uspešna kariera slovenske pevke
Ob koncu lanskega leta je mlada slovenska umetnica, mezzosopranistka Eva Dovšak-Houška, nastopila na mednarodnem tekmovanju mladih umetnikov, ki ga je priredila francoska radiodifuzija ob sodelovanju evropskih radijskih postaj. Mednarodno razsodišče, kateremu je predsedoval Yehudi Menuhin, jo je soglasno izbral (med 25 udeleženci) za nastop na svečanem koncertu v okviru mednarodne prireditve MIDEM (svetovni sejem gramofonskih plošč) v Chnnesu. Tam je naša umetnica izvajala „Pesmi za umrlo deco“ Gustava Mahlerja. Izredno uspeli nastop je ponovno potrdil poustvarjalne vrednote mezzosopranistke Eve Dovšak-Houška in ji odprl pot na mednarodne koncertne odre. Tako bo-še v tem letu nastopila od oktobra do decembra na 35. koncertih v Kanadi.
LJUBLJANA — Na občnem zboru Društva slovenskih pisateljev je bil ponovno izvoljen za predsednika Ciril Kosmač, odborniki pa so Ervin Fritz, Niko Grafenauer, Nada Krajger, Marko Kravos, Tone Kuntner, Mira Mihelič, Miloš Mikeln, žarko Petan, A-lojz Rebula in Rudi Šeliga.
SEVNICA — Sevniški sodnik za prekrške je v svojem letnem poročilu zapisal glede samoupravljanja: „Glede na to, da sta v naši delovni skupnosti zaposlena le dva delavca, med letom ni bilo posebnih problemov pri izvajanju samoupravnih pravic.“'
V Grenoblu v Franciji je bil od 17. do 22. februarja mednarodni festival športnih filmov. Režiser Jože Pogačnik je dobil nagrado za film o košarkarju Ivu Danevu, ki ima naslov „Kvišku.“ Njegov film je bil med 56 filmi iz 25 držav nagrajen kot najboljši dokumentarni športni film.
CELJE — Celjska Cinkarna je v kritičnem finančnem položaju. Več kot 2000 zaposlenih v Cinkarni je v marcu zaradi uveljavljanja predpisov za odpravljanje nelikvidnosti prejelo le 80% osebnih dohodkov. O ukrepih za sanacijo podjetja so delavcem razlagali na posameznih sestankih. Delavci so pripravljeni na vse žrtve, a so zahtevali, naj vodstvo čimprej uredi razmere, ki naj pripeljejo do konsolidacije. Vendar je v zadnjih tednih nad 150 delavcev odpovedalo, mnogi pa so celo samovoljno zapustili delo.
LJUBLJANA — Koliko časa je treba čakati na vrsto za pregled v specialističnih ordinacijah po Sloveniji? Odgovori so različni; še isti dan prijave pridejo bolniki skoro v vseh ordinacijah na vrsto pri ginekologih,
GLASDBENIK DEMETRIJ ŽEBRE — UMRL
V nedeljo, 15. marca je na svojem domu v Ljubljani, zadet od kapi, umrl dirigent in skladatelj Demetrij Žebre. Pokopali so ga na Žalah v torek, 17. marca popoldne.
Demetrij Žebre je bil rojen 1. 1912 v Ljubljani. Po končani srednji šoli je vstopil v glasbeno akademij*. Dodatne študije je pa naredil v praškem glasbenem konservatoriju. Bil je dirigent ljubljanske Opere, nato je prevzel isto mesto v Mariboru, Zagrebu in od leta 1958 pa do lanskega leta zopet r Ljubljani. Na tem mestu je mnogo pripomogel k lepem razvoju ljubljanske Opere. Bil pa je tudi skladatelj, ter je zapustil več krajših zlasti komornih, pa tudi simfoničnih del. Umrl je v komaj 58. letih starosti.
pri zdravnikih za pljučne bolezni in pri očesnih zdravnikih, kadar gre za obolenja očesa ali za poškodbe. Kadar gre za očala, je precej drugače: V Ljubljani je treba čakati kar tri mesece na sprejem pri okulistu, v Kranju do tri tedne, v Novi Gorici dva meseca, v Novem mestu štiri do šest tednov, v Zasavju čakajo aktivni zavarovanci na okulista en mesec, upokojenci pa kar štiri. Pri internistih je rok naročanja različen, odvisen od značaja bolezni; najdaljši rok je celo dva meseca. Tudi to, da pride pacient še isti dan na vrsto, se sicer lepo sliši, a vrste so dolgo in je na sprejem treba čakati ure in ure.
MARIBOR — Tovarna kovinskih in gradbenih elementov Kovinar v Mariboru je v podobnem položaju kot celjska Cinkarna. Poslovno leto 1969 je tovarna končala skoraj brez skladov, ker so v novi proizvodnji pločevinastih pocinkanih elementov po tuji licenci imeli izgubo, pri standartnih proizvodih ph so še delali z dobičkom. Zaradi težav, ne samo finančnih, ampak zaradi medsebojnih odnosov med nekaterimi vodilnimi nameščenci, je odstopil direktor podjetja, za njim še komercialni vodja, nato sta odpovedala delovno razmerje še knjigovodja in vodja produkcije.
TRBOVLJE — V Zasavju je pet podjetij lani končalo poslovanje z izgubo, v treh pa so morali znižati osebne dohodke. Po uveljavljanju ukrepov za odpravo nelikvidnosti, se je položaj nekoliko zboljšal, a vendar lahko vsak hip nastopijo nove težave. To pa predvsem zaradi izigravanj teh ukrepov, k katerim so- se zatekla nekatera podjetja. Gre za pritisk in kar izsiljevanje večjih podjetij napram šibkejšim, za podaljševanje plačilnih rokov in za krajšanje dobavnih rokov.
Umrli so: Ljubljana: Franc Vidic; Marija Jenko; Franc Selan, 85; Jože Keršmanc; Amalija Mam, 83; Leopol-dina Lazarini, 83; Alojzij Jančič; Jože Verderber; Ana Prinčič r. Saksida; Ivan Slanovec; Rudi Uranič; Marija Jelen r. Bergodaz; Stanislav Studen; Viljem Bi “ene; Ivanka Keršič; Alojz Končina; Ana Mikuž r. Bučar, 77; Aleksander Schubert; Marija Kejžar r. Simšič; Franc Bergels; Angelca Ganoni r. Orehek; Ivan škander; Marija Zupanc r. Kuralt, 88; Rudolf Indof; Ivanka Podržaj r. Kramar; Vladimir Korenčan; Elza Ogrinc r. Novak; Frančiška Biščak r. Prelec; Janez Jemec; Josipina Puš; Doroteja Tomšič r. Modic; Teodor Mravlje; Viktorija Pogorelc r. Vesel; Jože Primec; Gabrijela Grozdanovski r. Belič; Marija Turnšek.
Minulo nedeljo, 5. t. m., je bila v zgornji dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu otvoritev letošnjega študij skega leta Fakultete za filozofijo in humanistične vede Ukrajinske katoliške univerze papeža sv. Klementa v Rimu, s slovenskim oddelkom.
Slavnost je začel dekan fakultete dr. Bogdan Ifalajczuk, ki je v nastopnem govoru poudaril, da začenjamo četrto študijsko leto, iz katerega bodo izšli prvi diplomiranci. Prvi štiriletni fakultetni študijski ciklus bo z letošnjim letom zaključen in „bomo tako želi sadove našega dela,“ je izjavil ck\ Halaj-czulc.
Ukrajinski eksarhat v Argentini jc dobil v last tudi novo poslopje v ulici Paraná (pol kvadre od avenije Santa Fé), v katerem bo čez dober mesec dni že imela svoje prostore tudi naša fakulteta.
Dr. Tine Debeljak je kot član Narodnega odbora za Slovenijo izrekel pozdravne besede univerzi v imenu vseh Slovencev v zdomstvu, nakar je nastopni predavatelj prof. Romaniuk podal izčrpno predavanje o temi: Frankojev socializem v luči Medellina.
Pavel Fajdiga se je kot tajnik Slovenskega oddelka fakultete zahvalil predavatelju in izrekel pozdrave, ki so jih univerzi za začetek letošnjega štu dijskega leta poslali direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Anton Orehar in predstavniki drugih slovenskih organizacij, ki se vsled istočasnega
praznovanja slovenskega dne na Pristavi v CasteHarju niso mogli osebno udeležiti univerzitetne slavnosti.
škof msgr. Sapelak je v zaključni besedi poudaril, da ima fakulteta v Buenos Airesu lepo bodočnost, univerza v Rimu pa kot nova katoliška univerza svojo veliko odgovornost širjenja in obrambe krščanske ukrajinske kulture. „Naši bratje Slovenci pa imajo možnost, v svojem vzporednem oddelku na naši univerzi znanstveno širiti in braniti svojo slovensko krščansko kulturo. Sodelovanje Slovencev pri ustanovi fakultete v Buenos Airesu je neprecenljivo,“ je izjavil škof msgr. Sapelak.
Slavnost je bila s tem zaključena.
ŠTUDIJSKI PROGRAM ZA L. 1070:
1. semester:
1.	Slovenska zgodovina (slovensko)
2.	Slovenska literatura (slovensko)
3.	Teologija vzhod, krščanstva (kast.)
4.	Primerjalna zgodovina slovanskih literatur (kasteljansko)
2.	semester:
1.	Slovenska zgodovirfa (slovensko)
2.	Slovenska literatura (seminar, slov.)
3.	Teologija vzhod, krščanstva (kast.)
4.	Gospodarska geografija Evrope (k.)
Začetek predavanj: Slovensko: v petek, 10. t. m., ob 19.30 v Slovenski hiši. Kasteljansko: v soboto, 11. t. m., ob 17.— v Ukrajinski hiši.
Vpisovanje: V petek, ob 19.— v Slovenski hiši.
Slavnostni začetek novega letnika Ukrajinske katoliške univerze v Bnenos Airesu
I
XV. SLOVENSKI DAN
Kot vso večjo prireditve v letošnjem letu, tako je bil tudi ta, petnajsti slovenski dan v duhu 25-letnice naše narodne tragedije in našega zdomstva.
Slovenski dan, ki predstavlja že svojo tradicijo ob vsakoletni beli nedelji in ga organizira Zedinjena Slovenija s pomočjo vseh slovenskih organizacij, je bil letos 5. marca i;a Pristavi. Pričel se je ob 11,30 z dviganjem zastav. Ob zvokih Slovenske mladinske godbe (vodi jo g. Tone Skubic), ki je zaigrala argentinsko in slovensko narodno himno, sta g. Božo Stariha in g. Franc Pemišelc, predsednik Zedinjene Slovenije in Društva Slovenske pristave, dvignila na drog obe narodni zastavi. Zatem je godba zaigrala še „Zveličar naš je vstal iz groba“.
Sledila je maša. Daroval jo je direktor dušnih pastirjev, msgr. Anton Orehar. Nagovor, ki ga je imel med mašo na vse ilavzoče, prinašamo na drugi strani na uvodnem mestu.
Po maši je mladinska godba zaigrala še nekaj narodnih pesmi, medtem ko so gostje posedli okoli miz, kjer so jim servirali kosilo. V prijetnem pomenku je potekel čas do začetka popoldanskega programa.
Program, ki ga je vodil dr. Jože Krivec, je obsegal sedem točk, med njimi slavnostni govor predsednika Zedinjene Slovenije, Boža Starihe.
Dr. Jože Krivec je v uvodu poudaril: „Naše slovenstvo — v njega sredi je kultura preteklosti, sedanjosti in hrepenenje po njenem dvigu in rasti v bo-
doče dni. V njem so stoletne borbe našega naroda za svoj pravični prostor na soncu... To slovenstvo mora prehajati tudi v srca naše mladine...“
Tercet slovenskih študentk Maruške Batagelj, Bernardke Fink in Lučke Fav. šer je zatem zapel narodni Dolenjski furmani in Kdo najlepše na svetu živi, nakar je povzel besedo Božo Stariha. Poudaril je socialni značaj -Slovenskega dne, opozoril pa tudi na dejstvo našega četrtstoletnega zdomstva, v katerem, kljub času in njegovim spremembam nismo spremenili svojega pogleda na svet, s kakršnim smo bili odšli od doma. Naš boj proti brezbožnemu komunizmu ostaja naše prvo počelo. In ob letošnji petindvajsetletnici našega zdomstva se nam spomin vrača na dogodke naše narodne tragedije, ko je bila od komunistov pobita naša narodna vojska.
Sledila je Marka Finka recitacija dr. Stanka Kocipra Cvetne nedelje, podobe prvih trenutkov druge svetovne vojne v Slovenskih goricah. Dekliški zbor ge. Marije Gcržiničeve je nato lepo zapel Slovenec sem, Vsi so prihajali in Bom šel na planince, Minka Debevec pa je doživeto recitirala odlomek iz Župančičeve Dume. Dekliški zbor je zapel še mogočno Triglav, moj dom, živahno Splavarsko in zbadljivko Izberi si moža, program pa je zaključila Slovenska mladinska godba, ped veščim vodstvom Toneta Skubica. Nastopilo je 17 godbenikov. Najmlajši ima 9 let, najstarejši pa 19. Godba je začela, na pobudo neumornega Jožeta Tominca, s prvimi in-
Vsak teden ena
MARIJA JE PO POLJU SLA
Narodna
Marija je po polju šla,
je srečala tesarja dva.
„Oj tesarja, kaj tukaj delata?" „Za Jezusa križ narejava."
„Le delajta tenko in drobno. da Jezus laže trpel boP
Marija je po polju šla, je srečala vrvarja dva.
„Oj vrvarja, kaj tukaj delataV' ,£a Jezusa štrike pleteva."
„Le delajta tenko in drobno, da Jezus laže trpel bo."
Marija je po polju šla, je srečala kovača dva.
„Oj kovača, kaj tukaj delata?" „Za Jezusa žeblje delava."
„Le delajta tenko in drobno, da Jezus laže trpel bo.“ 'aw«vwaw,\wv;wvwwvv
strumenti in prvimi vajami pred enim letom in je doslej nastopila štirikrat. Na Slovenskem dnevu so zaigrali: slovensko himno -Naprej, zastava slave, Slovenec sem, Oče, mati in pa velikonočno Zveličar naš je vstal iz groba. Poleg teh je godba zaigrala izven programa še nekaj drugih narodnih pesmi.
Vse nastopajoče je številno občinstvo nagradilo z navdušenim ploskanjem. Za marsikaterega rojaka je bila zlasti godba novo odkritje. V pozne nočne ure je bila Pristava živa slovenskih rojakov,
Maribor: Boris Menina; Nikolaj čer_ nezel, 78; Franc Fras, 79; Lucija Mori; Drago čekada; Franc Lobar; Marija Ileršič; (Sebastijan Nuhič; Alojz Bole; Anton Skledar; Egon Korvat; Srečko Škorpnik; Alojz Hercog, dirigent v p., 76.
Mihaela Jančigaj r. Jeretina, 80. Moravče; Janez Fugina, Kranj; Jože Rugelj, Jesenice; Albina Markež r. Cerar, Jesenice; Marija Dežman r. Kle-melj, 77, Lesce; Marija Kastelic r. Mirt, Krško; Franc Fujan, Vodice; Vinko Rabič, 84, Mojstrana; Pavel Bellenzier, Trbovlje; Boris Veselič, Ormož; Leopold šrimpf, Koper; Miha Podjed, nik; Franc Kovač, Trbovlje; Marija Dolenc r. Debevc; Franc Ferkolj, Bizovik; Jože Zibelnik, Hrastenice; Alojz Munih, Idrija; Ivan Ponebšek, Litija; Frančiška Tešar, 81, Borovnica; Francka Vode, ■Skaručna; Kazimir Renčelj, Split; Leopold Klančar, župnik v Kranjski gori; Matevž Koritnik, Zidani most; Andrej Ropač, Piran; Pavel Perko, 94, župnik v pok., duhovni svetnik in pisatelj, Muljava; Franc Žajdela, Medvode; Franc Verče, zlatomašnik in dolgoletni župnik v Sostrem; Avguština šturman, Izola; Jakob Kralj, 91, Železniki; Terezija Bučar r. Šinkovec, Vrhnika; Marija Davidovac, Celje; Anton štepic, Tre-
Izročitev spominske plakete Zed. Slovenije buenosaireškemu listu La Prensa ob njegovi 100-letnici. Od leve na desno: lastnik in direktor lista dr. A. Gainza Paz, tajnik g. S. Mehle, gdš. Andrejak, podpred. g. A. Majhen, gdč. M. Stariha, predsednik g. Božo Stariha, gdč. O. Sladič in podpredsednik g. R. Petriček.
mm.
bnje; Franc Podlesnik, Trbovlje; Angela Fircik r. Tanko, Zadolje pri Ribnici, Primož Strupi, 77, Naklo.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
6. aprila 1950 — Št. 14 Iz notranjega uvodnika
SLOVENCI V
PREDSEDNIKOVA ZAHVALA
Kot običajno so udeleženci občnega zbora društva Zedinjena Slovenija poslali predsedniku države pozdravno pismo. Nanj se je predsednik gen. Onga-nia odzval, in se zanj zahvalil v pismu naslovljenem na predsednika društva g. Božidarja Stariha. Pismo nosi predsednikov lastnoročni podpis.
OSEBNE NOVICE
Krščena je bila v nedeljo, 5. t. m.t Angela Gabrijela Podržaj, hčerka Antona in Ane, roj. Bajda. V farni cerkvi v San Martinu jo je krstil g. Rode Jurij. Botra sta bila ga. Angela Kastelic roj. Podržaj in g. Martin Bajdu.
A R O C N T I N I
Poročili so se: V soboto, 4. aprila, v
cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco-vem zavodu, Ramos Mejia, g. Anton Selan in gdč. Vlada Brula, za priči so bili starši g. Franc in Pavla Selan ter Janez in ga. Vlada Brula. Poročne obrede je med sv. mašo ob 7 zvečer opravil direktor msgr. Anton Orehar.
Dne 3. aprila t. 1. sta stopila v zakon g. Jože Račič in gdč. Dragica Mast-nak. Poročil ju je g. dr. Alojzij Starc. Za priči sta bila gdč. Anica Kačič in g. Anton Mastnak. Miadim poročencem iskrene čestitke.
Na visoki šoli za telesno vzgojo v Buenos Airesu je končal študije in postal profesor telesne vzgoje g. Franci Sušnik. Iskreno čestitamo!
SLOVENCI
KANADA
Torontski dnevnik „The Telegram“
je objavil krajši članek o pokolju proti komunističnih borcev v Kočevskem Rogu. članek je omenjenemu dnevniku poslal g. Otmar -Mauser. V' članku je rečeno, da bi bilo prav, da bi neka mednarodna pravni, ustanova pričela s preiskavo pokolja domobrancev, srbskih četnikov in prostovoljcev in drugih protikomunistov, ki se je izvršil leta 1945 v Kočevskem Rogu. Ko je bil Milovan Djilas ob obisku v Združenih državah Amerike vprašan o tem pokolju, je potrdil, da se je tako množično klanje res vršilo in da je tako uničenje političnih in ideoloških nasprotnikov bilo tudi potrebno, ako si je hotela komunistična partija zagotoviti svojo oblast v Jugoslaviji,
PO SVETU
Protikomunistični borci v Torontu,
združeni v Društvu slovenskih protikomunističnih borcev, so imeli svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Največ se je razpravljalo o 25-letnici vetrinjske tragedije in o tem, kaj bi bilo primerno še storiti, da svet spozna to našo tragedijo. — Članstvo je tudi izrazilo mnenje, da naj organizacija dela na tem, da preneha vsako medsebojno prerekanje in napadanje in da naj se zlasti dela na zbli-žanju in sodelovanju z borčevsko organizacijo Tabor. Nov odbor društva v Torontu sestavljajo: predsednik Ciril Preželj, podpredsednik Anton Adamič, tajnik Jakob Kranjc, blagajnik Karel Kromar, tiskovni referent Otmar Mau-i ser, odbornik Vinko Levstik.
„TITO JE ZMAGAL“
„Tito zmeraj zmaguje! Lahi tudi! V prvi svetovni vojni so Lahi bojevali enajst ofenziv ob Soči. Koščki o se je z nekoliko naglim strateškim premikom na Piavo. Pa so le zmagali! Ko je koncem leta 1918 živžav avstrijskih narodov vrgel puške od sebe in rekel, da se ne gre več, je prišel za Lahe dan zmage: Vittorio Veneto. Cel svet je skozi 25 let verjel v to zmago. Enako je s Titom. Sedem ofenziv je imel proti okupatorju, prvo menda na Kure-ščku, zadnjo pa doli v hercegovskih gorah, pa je le zmagal krutega sovraga. Mi, ki smo od blizu gledali te ofenzive, smo spoznali Titove vojščake le v pete in podplate.
In tako Tito zmaguje iz dneva v dan. Popolno uničenje reakcije in kapitalizma: stoodstotna zmaga! Uresničenje petletnega plana: sto in več odstotkov! Popolna socializacija dežele: stoodstotna! Zmaga nad izdajalskimi kominf ormovci: stoodstotna! Zmage, same zmage, ena slavnejša od druge!
Naivni demokratični svet, ki si lahko privošči vse udobje današnjih dni, ne čuti potrebe, da bi se pobliže zanimal, kako 'stvari v resnici stoje. Komunizem dobro pozna lenobo tega sveta in jo izkorišča v svoje namene. Laž mu je tu dobrodošla in uspešno sredstvo...
... Mi verjamemu včasih Titu. Kadar razglaša svoje volivne uspehe, mu ne verjamemo, kadar pa trdi, da je komunist, mu verjamemo in vsa njegova dejanja in vse njegove besede tolmačimo s tega stališča, ki nam pove vse.“
SKA
Ant©® Tomaž Linhart
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
v Slovenski Mšt v petek, 1©., In v sar$»©to, 11. apr ISa9 ©Is pol alevetila? v nestelf©, 12. aprila, ofe šestila
P O
ŠPORTNEM
SVETU
Na prvem uradnem evropskem lahkoatletskem prvenstvu v dvorani, ki se je zaključilo 16. marca na Dunaju, je največ kolajn prejela Sovjetska zveza (15, 10, 2, 5), druga Vz. Nemčija (12, 3, 6, 3) in tretja je Poljska (8, 1, 4, 3). Jugoslaviji je prinesel edino bronasto medaljo Jože Medjimurec, ki je bil na 800 m tretji s časom 1 : 51,9. V skoku v višino je bila Božena Hrepevnikova peta s 176 cm, v krogli Ivančič sedmi s 18,15 m. Niso se uvrstili v finale Mariborčan Bizjak v teku na 60 m ovire in Vukomanič na 1500 m ter Karasi na 60 m; v skoku v daljino je Babič bil 15. s 736 cm.
Na smuških skokih v Holmenkollnu (
na Norveškem je 15. marca pred 80.000 j gledalci zmagal sovjetski reprezentant Belousov, Slovenec Štefančič ie bil 24. Precej slabše sta se uvrstila Mesec (44) in Zajc (76). Tekmovalo je 90 smučarjev.
V Stockholmu se ie 14. marca pričelo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A. Sovietska ekipa je premagala s težavo Finsko s 2 : i, Vzh. Nemčijo pa z 12 : 1.
ŠAH
OBVESTILA
25« d ©1er«© voljo
čemu?
Neki pogrebni zavod ja priobčil naslednji oglas: „čemu še živeti, če vas mi pokopljemo za deset dolarjev?“
Preveč in premalo
Na svetu je vse preveč prebivalcev. In vse manj ljrdi.
1 ez volje
„•Moja žena je postala nemogoča. Prav nobene vi» nima več."
„Kako da r e?“
„že dva meseca govori, da me bo pustila, pa je še zdaj pri meni.“
V Beogradu jo bil v nedeljo zaključen šahovski dvoboj med reprezentanco Sovjetske zveze in reprezentanco ostalega sveta. V dvoboju, za katerega je biio v svetu veliko zanimanja, je s točko razlike zmagala ekipa Sovjetske zveze (20% : 19Vi). Na prvi deski je zmagal Danec Larsen proti Spaskemu (v zadnjem kolu je namesto obolelega Spaskega igral Stein) s 2% : IV2, Fischer (ZDA) je premagal Petrosiana s 3:1; Portisch (Madž.) : Koreno j 2 Vi : IY2, Hort (ČSSR): Polugajevski ‘¿'/2 : IVi, Gligorič je izgubil proti Gellerju s IV2 : 2Vi, Reshevsky (ZDA) (v zadnjem kolu Olafson, Islandija): : Smyslov IVi : 2%, z istim rezultatom sta premagala Taimanov Uhlmanna (Z. Nemčija) in Botvinik Matuloviča. Na deveti deski je Najdorf (Arg.) remiziral s Taljem, Ivkov pa je izgubil s 1 : 3 s Keresom. Po Najdorfovih izjavah je bil najboljši igralec Fischer, ki je premagal v _ dveh igrah Petrosiana, izredno dober je bil tudi Larsen, ki je premagal Spaskega ter namestnika Stebla. Edini neodločen rezultat je bil na dvoboju med Najdorfom in Taljem. NaMorf je zmagal v oni igri, eno je dobil Talj, dve pa sta bili neodločeni.
PETEK, 10. aprila 1970:
V Slovenskih hiši ob pol 9 igra Matiček se ženi.
Drugi del predavanja v okviru Zveze slovenskih mater in žena o temi „Odlike in težave naših šolskih priza-
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Sta*»
Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Air»
T. E. 69-9503 Argentina
JS
devanj“ v pripravi ge. Marjanc Bata-
SOBOTA, 11. aprila 1970:
V	Slovenski hiši ob pol 9 igra Matiček te že^i.
NEDELJA, 12. aprila 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu
deveta obletnica blagoslovitve doma.
V	Slovenski hiši ob šestih igra Matiček se ženi.
V	Slomškovem domu imajo fantje naraščajniki po maši svoj sestanek. ČETRTEK, 16. aprila 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu ima ob 18 na sestanku Lige žena-Mati predavanje gospa Mira Eckerjeva o modemi pekami. Vabljene žene. SOBOTA, 18. aprila 1970:
V	Slovenskem domu v Carapachayu bajeslovna igra Zlatorog. Igrajo cara-pacbayski otroci.
SKAD priredi ob 19 v Slovenski hiši prvi letošnji sestanek, ki bo družabnega značaja. Vabljeni zlasti letošnji peto-šolci.
gelj, bo dne 30. aprila ob 19 v Slovenski hiši. Vso žene in vzgojiteljice prisrčno vabljene.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Od doma
Seja izvršnega odbora bo v četrtek, 9. aprila, ob 20 v društvenih prostorih.
Zedinjena Slovenija sporoča, da se je osnoval Mednarodni emigrantski komite,_ katerega glavni cilj je izboljšati pokojninski zakon, katerega sedanja oblika ne upošteva naših interesov. V imenovanem komiteiu zastopa našo slovensko skupnost delegat Zedinjene Slovenije.
Uradne ure ZS so vc-ak dan od 15— 20 ure razen sobote.
NEDELJA, 19. aprila 1970:
V	Slovenskem domu v Berazategui; m prvi mladinski dan
V	Slovenskem domu v Carapachay« ponovitev igre Zlatorog.
V	gornji dvorani Slovenske hiše takoj po maši sestanek zaupnikov SKD-SLS. To obvestilo velja kot povabilo vsakomur, ki morda pismenega vabila ne bi dobil pravočasno.
V	Slovenskem domu v San Martinu ro maši sestanek SDO.
SOBOTA, 25. arila 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu skioptično predavanje g. Franca Lobnika o lepotah Slovenije.
NEDELJA, 26. aprila 1970:
V	Slomškovm domu velika tombola. NEDELJA, 3. maja 1970:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
celodnevne slavnosti
Zahvala
Kandidat za poslanca na predvolilnem zborovanju: „Izbrati morate najbolj poštene izmed nas: poštene, spoštovane, energične, sposobne ljudi! Petem bom pa rešil vse vaše probleme."
Naše ceste, pa najsi bedo še tako slabe, imajo tudi. svojo dobro plat: oa morebitnem napadu nam jih še mini' rati ne bi bilo treba.
'Prehajajmo od besed k besedam.
Ni vse smetana, kar plava na vrhu.
¥ metleljo, 12. aprflss
DEVETA OBLETNICA BLAGOSLOVITVE SLOVENSRlpA »©MA ¥ SAM MARTINU
II sv. asaaša — ©IS Its. 3© afestdesaslja Po akademiji druSabna prireditev
©h smfelovimju ©rfeestra PLANIKE
Zedinjena Slovenija se ob uspelem Slovenskem dnevu zahvaljuje za sodelovanje Slovenskemu dušnemu pa_ stirstvu, društvom: Slovenski dom v Berazategui, Slovenski dom v Cara-pachayu, Slovenska pristava v Caste-larju, Slovenska vas v Lanusu, Slomškov dom v Ramos Mejia, Naš dom v San Justo in Slovenski dom v San Martinu; organizacijam SDO, SFZ. ZTeza slov. mater in žena, SPD, Tabor in Vestnik; za sodelovanje pri kulturnem programu pa dr. J. Krivcu, ge. Geržiničevi in dekliškemu zboru s Pristave, g. A. Skubicu in mladinski godbi ter Vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali.
I 'g H
<5 ïf -g
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1370; za Argentino $ 2.900,— Pri pošiljanja po pošti $ 3.000.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa l| USA dolarjev za poši.ljanje z a v ion» k« pošto. — Evropa. ZDA in Kanada a pošiljanje z navadno pošto 9 USA dal.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estad«« Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-72U
UNIV. PROF.
»K. JEAN BLAZNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. Jasé E. Uribura 285, Cap. Fed, Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
PffiVS MLADINSKI »AN V BERAZATEGUI bo dne 19. aprila
Spored:
Dopoldne:
Popoldne:
9,—
11.—
12.30
14.30
odbojka sv. maša kosilo
poje oktet CANKAR nastop folklorne skupine iz Berazategui telovadba (fantje iz Lanusa) odbojka
razdelitev pokalov prosta zabava
Na to našo PRVO MLADINSKO NEDELJO lepo vabimo in Vas z veseljem pričakujemo
Bog živi in nasvidenje
Iz Constituciona vlak do Berazategui, od tam kolektiv 300 B do calle 1 y 34
Orkester PLANIKA

Dramatski ©dsek v Carapachay«
priredi
V mesecu aprilu zopet prične
KUHARSKE TEČAJE
ga. Mira Eckerjeva
V	VILLA BALLESTEE
Calle Buenos Aires 719
V	MARTINEZU
Calle Ladislao Martínez 257 - 4* B ¡
V	RAMOS MEJIA
Avda. Gaona 498	i
■
B
Pojasnila in prijave na tel. 758-5795 ;
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavallc 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
JAVNI NOTAR
E FRANCISCO RAUL CASCANTE
■
Escribano Público
■ Cangallo 1642	Buenas Aires
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Ir. FRANC KNAVS
ODVETNIK
ivalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
v soboto, 18. aprila, ob 20 in v nedeljo, 19. aprila, ob 16
igro A. P.
ZLATOROG
iz slovenskega bajeslovja
Scenerija: Korošec-Sušnik	Režija: Petelin
Vabimo starše, da pripeljejo svoje otroke gledat drugi del igre V kraljestvu palčkov.
Vse Slovence vabimo na veliko TOMBOLO, ki se bo vršila v Slomškovem domu v nedeljo, 26. aprila popoldne Glavni dobitek je stereofonski aparat
IIUUBHMtiNBBI
Pristava	19. aprila
DRUŽINSKA NEDELJA
PROSLAVA 70-LETNICE č. G. ŽUPNIKA MATIJE LAMOVŠKA
ob 10 sv. maša ob 11 proslava ob 12 kosilo
Za kosilo prosimo prijave do 16. 4. zvečer na tel. 629-4077 ali 629-9838 Toplo vabljeni tudi rojaki iz župnije Devica Marija v Polju
— STEREO HYDEPARK — s šestimi zvočniki
160.000...
...ali modema, kompletna spalnica, ali krasna jedilnica — ali karkoli po izbiri v vrednosti $ 160.000.— pri znanem slovenskem podjetju g.
Luke Milharčiča:
MUEBLERIA EZEIZA (nasproti žel. postaje Ezeiza) in MUEBLES LUK Y - Av. 25 de Mayo 136, C. iSpegazzini - GR Glavnemu dobitku bodo sledili mnogi izredno bogati predmeti Kupujte tablice v predprodaji! Darujte dobitke!
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Ate. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13
SLOVENSKA HRANILNICA z. * o. as.
Bartolomé Mitre 97	Ramos Mej'ia
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
Sporočamo vlagateljem, da lahko dvignejo ali pripišejo h glavnici obresti za leto 1969 v zadružni pisarni v uradnih urah.
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. .hranilnico.
Slovenski dom Carapachay
Nedelja, 3. 'maja 1970
9.45 dviganje zastav
10.— sv. maša (msgr. Anton Orehar), nato blagoslovitev doma Pozdrav predsednika in zastopnikov domov Kosilo
15.30 kulturni del ob 25-letnici zdomstva 'Slavnostni govornik g. Miloš Stare Sodelujejo organizacije v domu.
Dohod: Kolektiv št. 71 in 707 iz Villa Adelina ali z avenije Maipú v Olivosu: izstopiti na Paraná in Gervasio Méndez, nato še 2 kvadri do doma, ulica Dra. Cecilia Grierson 3837.
t
Odšla je v večnost naša mama
S v an a Kr uš i č
Pokopali smo jo 2. aprila v Boulogne sur Mer.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani v urah žalosti Bog bodi rajnici dober plačnik.
Žalujoči:
Milan, sin;
Stana, hči; Ivo, zet; Franci in Andrej, vnuka Marija, sestra.
X* ©»LETNICA IN BLAGOSLOVITEV POMA