GoMilac
roíeso ženskvuoiteli o
Ptštnina plaéana t gotovini.
NaroCnina
naia letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. i Din
UREDNIŠTVO^""UPRAVA : pri g. Benko nar. poslancu t M. Soboti telefon številka 8.
St«v. rač. poštne hran. 12.549
likala wsako nodello
éìRH 3IN«n
IV. LETO
Mursko Sobota, 3. marca 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 606 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 12 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vrafalo ŠTEV. 9
Or. Sbrizajt

Naie gospodarske težave v lufi statistike.
Že za časa volilne borbe za volitve senatorjev, še boij pa od razpusta narodne skupščine dalje, se vrstijo po raznih listih članki, ki poiskušajo naprtiti vso krivdo za gospodarske težave v Jugoslaviji raznim osebam, osobito pa sedaj razpuščeni narodni skupščini, koje poslanci so bili po veliki večini organizirani v Jugoslovanski nacijonalni stranki.
Kakih dokazov seveda v nobe-I nem od teh listov nismo čitali. Kdor pa se hoče malo poglobiti v sicer suhoparne številke statistike, pa iz nje lahko razvidi, da je pri nas začela gospodarska kriza že koncem leta 1928 in začetkom leta 1929, vzporedno s sličnimi pojavi po skoraj vseh drugih državah na svetu.
Delavska zbornica v Zagrebu je dala javnosti na razpolago v svoji socijalno-statistični reviji „Indeks" (številka 3 od 1. julija 1934) zelo zanimive številčne podatke, katerih se poslužujemo v tem članku.
Izhodišče teh številk so cene najvažnejših živil in industrijskih izdelkov po stanju z dne 1. novembra 1928, primerjane napram povprečnim cenam v začetku leta 1914. Vse povojne cene so preračunane v zlate dinarje in se primerjajo povprečnim predvojnim cenam na ta način, da se smatra 1 zlati dinar enak 1 predvojni zlati koroni. Že navedeni vir, iz kate rega jemljemo številčne podatke, navaja seveda tudi gibanje cen najvažnejših posameznih vrst blaga. Iz teh posameznih specijalnih seznamov so potem izračunane povprečne številke, tako, da izkazuje končna tabela ge-
neralizirane povprečne številke za hrano na eni strani, za surovine in polfabrikate na drugi strani. Iz te končne tabele lahko razvidimo, da je bila cena 1. novembra 1928 za eno kot za drugo blago visoko n*d povprečno ceno tik pred vojno. Ona množina hrane, ki je veljala tik pred vojno 100 zlatih kron, je veljala 1. novembra 1928 še 154 zlatih dinarjev. Surovine in poifabrikati, ki so veljali pred vojno 100 zlatih kron, pa so veljali navedenega dne 152 zlata dinarja. Povprečna cena obeh vrst blaga je znašala tedaj 153 zlatih dinarjev. Povprečne cene so bile tedaj takrat, ra-I čunano napram 100 predvojnim zlatim kronam za -f- 53 višje.
Naši statistični podatki pa kažejo, da se je pričelo gibanje cen v
začetku leta 1929. Od takrat so cene, ki izkazujejo še 51 in ki so narasle do 1. aprila celo na -f 56, pričele stalno padati, tako, da izkazujejo 1. decembra 1929 le še -f- 36. To je seveda povprečje, iz obeh vrst blaga. Padala pa je dejansko samo cena brane in sicer od 150 na 126, dočim so surovine in poifabrikati še rastli v ceni in sicer od 152 v začetku leta, na 161 1. maja, nato pa zopet padli na 156 za 1. december 1929. Napram začetni ceni v letu pa surovine in poifabrikati takrat še vedno izkazujejo -f- 4. Leto 1930 se je začelo malo bolje, skupno povprečje je bilo -f- 42 in sicer je bila povprečna cena hrane -f- 130, povprečna cena surovin in polfabrikatov -j- 153. Do konca leta pa so padle cene že v obeh pano£ib in sicer pri hrani na 103, pri sirovinah in polfabrikatih pa na 129, povprečje obeh cen je 116, kar da le še -j- 16 napram predvojnim cenam. Leta 1931 se je pričelo le še s -j- 14. Povprečna cena hrane je bila Je še 100, surovin in polfabrikatov pa 127, kar da povprečje 114. V tem ietu se je padec cen hrane v svoji brzini ustavljal. Cena hrane je za 1. junij še narasla na 102 in do konca leta padla na 99. Pač pa so v tem letu stalno padale cene surovin in polfabrikatov od 127 na 118. Povprečna cena obeh grup blaga je znašala 1. decembra 1931 le še 108 ali -j- 8 napram predvojni ceni. Leto 1932 kaže začetkom leta ceno hrane 97, ceno surovin in polfabrikatov 117, povprečno 107 ali 7 napram predvojnim cenam. Do 1. decembra tega leta je padla cena hrane
na 74, cena surovin in polfabrikatov na 87, povprečno obe grupi blaga na 81, kar da — 19 napram predvojnim cenam.
Povprečna cena hrane v začetkom leta 1933 je znašala le še 72, za surovine in polfabrikate pa 89, povprečno 81 ali — 19 napram predvojnim cenam. Do 1. decembra 1933 pa je padla cena hrane na 66, cena surovin in polfabrikatov na 85, povprečno na 76, kar da — 24 napram predvojnim cena. Ta cena se je ohranila še tudi do 1. maja 1934, do 1. junija pa je padla hrana na 62, surovin in polfabrikatom na 85, povprečno na 74, kar da — 26 napram pred vojni ceni.
Vse te številke so računane na podlagi cen za veleprodajo. Malopro-
daja pa je veleprodaji sledila spočetka počasneje, potem pa le še v razdalji 1 meseca, vendar z nekoliko milejšimi številkami. 1. novembra 1928 je bila povrečna cena vseh vpoštev prihajajočih vrst blaga 161 ali + 61 napram povprečni predvojni ceni. Do 1. junija 1934 pa je padla povprečna cena teh vrst blaga v maloprodaji na — 13 napram predvojni povprečni ceni.
Te številke nam kažejo, da je cena hrane padala hitreje in jačje od cen surovin in polfabrikatov, kar ima za posledice znatno neugodnejši gospodarski položaj za našega kmeta, ki je glavni, skoraj izključni produ-cent te vrste blaga. Če zasledujemo te številke od leta 1928 dalje, pa vidimo, da je od takrat začetega kole-banja višine teh cen, vodil do prošle jeseni stalno nevzdržen padec vseh cen, tako, da je do junija prošlega leta cena hrane padla na 62^ predvojne cene, cena surovin in polfabrikatov pa na 85^ predvojne cene.
Ravno to padanje cen pa tvori bistvo današnje gospodarske krize, katera seveda nikakor ni omejena na našo državo, ampak nastopa po vsem svetu. V posameznih državah so poskušali krizo odstraniti na različen način. V Nemčiji je Hitlerjeva vlada predvsem odpovedala nadalnje plačevanje vojne odškodnine, kar je zadelo tudi nas, ker je naša državna blagajna imela prejeti po poslednjem sporazumu še okoli 1 milijardo dinarjev letno. Naša država je to izgubo pokrila na ta način, da je znatno zmanjšala prejemke javnih uslužbencev in povišala razne javne dajatve, kar je pomenilo seveda občutno obremenitev našega gospodarskega položaja, ker se je s tem zmanjšala
kupna moč prebivalstva' Drugega izhoda pa ni bilo in se je na ta način vsaj približno porazdelila ta izguba kolikor mogoče enakomerno na vse prebivalstvo države. Dalje je Nemčija uvedla različna obširna javna dela, o katerih pa se še ne ve, kako jih bo plačala. Izpremenila je tudi svojo carinsko politiko tako, da omogočuje uvoz predvsem onim državam, ki od nje tudi kupujejo.
Anglija je znižala znatno vrednost svojega denarja, da omogoči s tem izvoz v drugo državo, vzdržujoč v funtih dosedanje cene. Nadalje je ukinila poprej svobodni in carine prosti uvoz tujega blaga v Anglijo, s tem da je na skoraj vse inozemsko blago naložila visoke zaščitne carine.
V Zedinjenih državah sev. Amerike je parlament dal sedanjemu pred-
sedniku Roosveliu na gospodarskem polju diktatorsko moč. Predsednik, je prisilil vsa velepodjetja, da ne smejo odpuščati nadalje delavcev in nameščencev, da jim morajo nasprotno še plače poviševati, da se s tem poveča notranja kupna moč njenega prebivalstva in poveča promet.
Tudi v drugih državah so vlade na podlagi strokovnih mnenj raznih gospodarskih strokovnjakov, gospodarskih zbornic, vseučiliških profesorjev itd. poizkušale z raznimi prisilnimi ukrepi olajšati gospodarsko stanje dotične države. Vsi ti poiskusi, so večinoma ostali brezuspešni, v mnogih slučajih pa so dosegli ravno nasprotno od tega, kar se je nameravalo. Zelo verjetno je, da imajo prav oni gospodarski strokovnjaki, ki pravijo, da so ravno ti različni poizkusi nasilnega zdravljenja po vladah velikih držav krizo poostrili in podaljšali, in da je edino zdravilo za ozdravljenje svetovne gospodarske krize to, da se postavlja mednarodnemu trgovskemu in plačilnemu prometu čim najmanj ovir. To se pravi, da je treba carine in tudi carinske formalnosti znižati na minimum, odstraniti vse uvozne prepovedi, uvozna dovoljenja za vse vrste normalnega trgovskega blaga, (to seveda ne velja za orožje, raztre-lila, strupe in slično) ter omogočiti, da se vrši mednarodni trgovski promet, tako, kakor je bilo pred vojno, čim svobodneje in s čim najmanjšim vmešavanjem državnih oblasti. Seveda bi se dala ta prometnn in trgovska svoboda v svetovnem prometu izvesti le tedaj, ako na to pristanejo — vsaj povečini — vse velike in gospodarsko močnejše države. Te bi morale skleniti veliko mednarodno pogodbo in se medsebojno zavezati omogočiti svoboden promet, kakor je bil pred vojno. Ravno velike in gospodarsko najmočnejše države pa kažejo prav malo nsgnenja do tega. Ptfvsod opažamo stremljenje po autarkiji, to pomeni, da se poizkuša v dotični državi
kriti kolikor mogoče vse potrebe z lastnimi sredstvi, uvoz pa čim bolj utesniti.
Uspeh stremljenj po autarkiji pa; je povsod isti, stalno nazadovanje1 prometa in cen v dotični državi. Nemogoče je seveda v okviru takega članka navajati tudi glede drugih držav statistične podatke in indeksne številke, kakor jih navaiamo vtem Stanku glede naše države. Že površno primerjanje takih številk iz drugih držav pa kaže, da so drugje slične slabe gospodarske prilike kot pri nas. Svetovnega pojava pa ne moremo naprtiti krivdo eni vladi in eni dobi zasedanje naše narodne ekupščine. Posebno že radi tega kaže nepristranska statistika delavske zbornice, da se je svetovna gospodarska kriza pri nas pojavila že začetkom leta 1929, ta narodna skupščina pa je bila izvoljena šele novembra 1931.
Naia prometna tarifna podtika«
Ena izmed najlepših potez V vladi gospoda Jevtiča, katero so sprejeli naši poljedelci z največjim veseljem, je gotovo nova prometna tarifna uredba. Gospod Vujič, prometni minister, ki najbolje pozna današnje ekonomsko stanje, je z Uredbo nove tarifne politike postavil garancijo za zboljšanje kmetskega položaja.
. Kakor je vsakemu znano, je naša prometna tarifna politika skozi IO let prav pošteno spala. Vsa prožnost te politike je obstojala v premikanju blaga iz enega razreda v drugega in nazadnje se je povrnilo na staro mesto. Rezultat take politike je bil ta, da je bilo vsako drugo prometno sredstvo cenejše od železnice.
V očigled takega postopanja je padel notranji železniški promet na minimum. Naš kmetovalec pa se je vračal k tistim prevoznim sredstvom, kakor jih je rabil njegov ded. V potniški tarifi se vodi že skozi 10 let popolnoma neekonomska in zgrešena tarifa. Z izgovorom, da je v naši državi najcenejša vožnja po železnicah, se je tarifo stalno dvigalo, kar pa je povzročalo stalen padec našega prometa. Zaradi tega so se posluževale stranke vožnje po železnicah samo v največjih potrebah. V primerih, ko je železnica znižala vožnjo radi kongresov, zborovanj, velesejmov itd., pa so bili železniški vozovi prepolni,
nekaj dni za tem pa popolnoma prag-ni. Posluževali so se železnic samo še tisti, ki so vžlvali vozne olajšave.
Isto se je dogajalo tudi s poštno, telegrafsko in telefonsko tarifo. Tudi tu ni bilo vpoštevano naše ekonomsko stanje. Tarife so ostale prav take, kakor so bile nekdaj, ali pa so se ie povečale. Tako n. pr. se je dvignilo tarifo pri navadnem pismu od enega dinarja za 50%, a za vse ostale poštne pošiljke so bili izdani strogi predpisi s še strožjo kontrolo in to samo z namenom, da bi se najmanjši predmet ne skril pred takso.
Gospod Vujič, ki je dosleden v politiki vlade g. Jevtiča, ki je posebno naglasila v deklaraciji, da bo vodila drugačno ekonomsko politiko, je pričel z revizijo vseh tarif v svojem resorju.
Na dnevnem redu je sedaj najtežje vprašanje našega prometa — blaeovna železniška tarifa. Gospod minister je sklical tarifni odbor ter je v pondeljek pričel z delom. Tak odbor je že obstojal, ali žal samo na papirju. Gospod minister je izjavil že prvi dan, da želi od tarifnega odbora, da pretrese vse železniške tarife in jih prilagodi današnjim potrebam.
Čeprav je to delo silno težko, upamo, da bo ta odbor iznesel čez nekaj dni predloge, ki bodo zadovoljili našega kmeta.
Kuhar' Štefan, član ban. sveta.
Zasedanje banovinsliega-sveta g dravski banovini.
Narod, ker je podjeten, se je v času konjukture zadolžil v nadi, da bo lahko poplačal dolgove. Zgodilo pa se je drugače in sedaj ječi pod bremenom dolga, za katerega niti obresti ne zmore ter se zadolžuje še z vsoto zapadlih obresti. Zakon o zaščiti kmeta, ne kasnejše in tudi ne zadnje uredbe temu zakonu ne pomagajo, če tudi je v istih predvidena najnižja obrestna mera. Tudi te ne bo zmogel, aH če bo zmogel obresti — pa dolga se ne reši. Da se tej kmečki bedi odpomore, je potrebno poseči vmes radikalno. Druge pomoči za splošno rešitev kmeta, od katerega je odvisna rešitev splošne gospodarske krize ni, kakor uničenje kartelov, izenačenja, odnosno reguliranje cen med kmetskimi in industrijskimi pridelki, boljše trgovske pogodbe, mogoče s kompenzacijo, skriti denar z žigosanjem spraviti naprej, če ni drugače, ter konverzacija krneč* kih dolgov z dolgoletno anuiteto.
To zadnje daje povod pri nas za nezadovoljstvo, katero izkoriščajo ribiči v kalni vodi za lastne ambicije in dosego osebnih ciljev ter nezadovoljstvo tako umetno povečavajo. Na videz malenkostne ali v narodu vendar razburljive odredbe ali postopanje oblastev, korporacij i. t. d., so tudi zaenkrat vzrok nezadovoljstvu. Taka iq n. pr.: Stroga prograniCna služba, sploh, v kolikor se nanaša na 100 me-terski obmejni pas ; onemogočenje zaslužka delavstva sploh ob avstrijski
granici radi omejitve izdajanja obmejnih legitimacij; današnjim gospodarskim prilikam neodgovarjajoča uredba o dimnikarski obrti ter visoka tarifa za ometanje; občinski reveži, oziroma hiralci. ki se preživljajo od hiše do hiše, ker je tudi v banovin-skih hiralnicah oskrbnina previsoko odmerjena 1 nakup zapenjenega orožja pri sreskih načelstvih, katero kupijo lahko samo člani slovenskega lovske, ga društva, čeravno za to ni zakonske podlage; naroduneugajajočiželezniški vozni red ter visoka železniška in avtobusna vozna tarifa i. t. d., i. t. d. na katere pa se bom še vrnil pri razpravi poedinih pozicij.
Ti slučaji in pa to, da oblast ne investira v Prekmurju, to, da je do sedaj v 16 letih sezidala samo dva zdravstvena doma in začela, a še ni dokončala kmetijske šole v Rakičanu, daje materjal ribičem v kalni vodi, čeravno vem, da brez podlage, ker če davkoplačevalci ne morejo dati, tudi oblasti ne morejo vrniti v izmeri želj in potreb.
Splošno bi še omenil sledeče: elektrifikacijo v Prekmurju sem 2e itak omenil, vendar sem radoveden, ali falska elektrarna noče razširiti omrežja radi bližnje dvojne meje, ali samo radi tega, ker ne vidi iste rentabilnosti kot si želi to želodec tujega kapitala. Raditega sem upal staviti vprašanje na g. pomočnika bana, če je ta ovira in če tudi kr. banska uprava samo raditega ne misli v bližnji
bodočnosti na vpeljavo banovinskega električnega voda v Prekmurju, ki ga je bolj potrebno, kakor kje drugod. Moj predlog bi bil obenem, če je vjjrok razširitve pri falski elektrarni samo nerentabilnost, kar je umevno, da naj tedaj banovinski fond za elektrifikacijo banovine služi svojemu cilju tudi v Prekmurju ter naj se z nekim kompromisom, ali z vodom od banovinskih elektrarn elektrif kacija Prekmurja omogoči, pa če drugače ne, z malo kalorično centralo, ali pa s hidrocentralo na Muri po načrtih, kateri se nahajajo v rokah g. Mursa v Muti.
Nižja realna gimnazija v Murski Soboti Čaka čimpreje uvrstitve v popolno gimnazijo. Tozdavnib prošeni, predstavk, resolucij, spomenic, itd., nj poslal na merodajna mesta samo srez sam, temveč Prekmurje sploh, a še dosedaj ni rešenja, čeravno nam pripada iz nacijonalnih ozirov kakor tudi iz razloga, da je v Prekmurju 100.000 Ijtldi. Ker so vse občine vzele v svoje prbračune v našem srezu pol procenta za dozidavo, odnosno razširitev gimnazije, prosim kr. bansko upravo, da iz :fonda za zidavo šol, prispeva v izdatni meri v ta namen ter pospeši, da se uvrsti naša gimnazija v višjo.
I Asanacija vasi v našem srezu ni vpoštevana v primeru drugih srezov. Že lansko leto je bilo predvideno, glasom takratnega ekspozeja g. načelnika, ureditev vodnjaka v kraju Gorica, vendar pogrešamo to še danes. Prosim, da se to čimpreje izvrši, lce|- čakajo na asanacijo, oziroma na hlgijenske vodnjake, še kraji Bodonci, Pečarovci, Križevci in Prosenjakovci, kjer ni samo prebivalstvo vsled visoke hribovite lege brez pitne vode, temveč tudi šolski otroci trpijo na pomanjkanju zdrave vode.
Razširitev banovinske bolnice v Murski Soboti, namestitev še enega zdravnika za pobijanje trahoma pri zdravstvenem domu v Murski Soboti, *0 ! ravno tako nujne potrebe, kakor gradnja mostu na Muri pri Petanjcih in vpoštevanje našega sreza pri razdelitvi fonda za javna dela v izmeri potrebe. Domači pupilarni denar je zadostno varno naložen v regolativnih hranilnicah, obenem pa pride nepo-srednovpridprebivalstva sreza, zato naj se istega ne odvaja v hipotekaro banko,
temveč naj se posreduje na merodaj-nlh mestih, da ostane ta denar v domačih zavodih.
Kar pa se strogo tiče proračuna kmetijskega oddelka, pa si dovoljujem pripomniti sledeče, z željo da padejo moje besede plodonosno na tla :
Z veseljem konštatiram, da se je proračun za kmetijstvo nekoliko zvišal, ali če bo vse v tem proračunu predvideno tudi zares priteklo in ke-daj bo priteklo, je drugo vprašanje, ki me straši. Bojim se, da ne ob pravem času. To pa tembolj, ker je ustvarjen banovinski kmetijski sklad, katerega še dosedaj nismo imeli, ter nimamo prakse, v koliko se bo obnesel. Glede novoustanovljenega banovinskega kmetskega sklada sem torej pesimist, bojim pa se seveda tudi napadov, ki
nas baš raditega lahko dosežejo. V smislu § 46 zak. o pospeševanju kmetijstva razpolaga s v tem zakonu predvidenim banovinjskim kmetijskim skladom gospod ban, a vendar po skle-{ pih banovinskega kmetijskega odbora.! V tem zakonu predvideni sreski kmetijski odbori že obstojajo, so izvoljeni, od naroda ter imajo že tudi izvoljene delegate v banovinski kmetijski odbor ; zato prosim za pojasnilo, zakaj se ni sklical banovinski kmetijski odbor, kateri bi imel z zagonom dano pravico sklepati o dohodkih in izdat-, kih banovinskega kmetijskega sklada, in bi bil na podlagi takega sklepa vnešen v banovinski proračun ki bi razpolagal 2 njim.
Gospodje I Vse to, kar sera tu iznesel, sem storil v najboljši veri in vse to, kar sem povedal, odgovarja resnici, zato prosim Vas vseh, daj moje event. predloge podpirate pri nadaljni razpravi poedinih oddelkov, i ki bi prihajali v poštev za naš siromašni mursko-soboški srez.
(Dalje prihodnjič.)
Zaključitev pletarskega tečaja v ttartjancih.
Dne 17. februarja 1.1. je bil slovesno zaključen, od selekcijskega društva občine Martjanci, s podporo kr. banske uprave, sres. kmetijskega odbora in občine, prirejen 6 tedenski.: pletarskj	tečaj se je vrži^
pod nadzorstvom banovinske kmetijske šole v Rakičanu, kateremu stal tudi prisostvovala ob zaključku ravnatelj ban. iole g. ing. Mikuž in agronom g. Dular.
Na ta dan smo razstavili vse prirejene predmete, ki so bili res lepo izdelani, kar dokazuje že dejstvo, da so bili skoraj še vsi isti dan razprodani.
Točno ob 11 uri, ko se je za-ključitev pričela, je pozdravil predsednik občine g. Vezir, v imeni občine, kakor tudi v imeni selekcijskega društva vse navzoče. Posebno se je zahvalil kr. banski upravi, vodstva banovinske kmetijske šole v Rakičanu, sreskemu kmetijskemu odboru v M. Soboti, nadalje plet. mojstru g.Mari-ču, kateremu gre tudi v prvi vrsti zasluga za tako lep uspeh gojencev,
kakortudi vsem gojencem, ki so se res s požrtvovalnostjo potrudili in energično lotili svojega dela.
Po pozdravu in nagovoru g. Vezirja, pa je ravnatelj ban. šole, g. ing. Mikuž, v daljšem nagovoru pojasnil gojencem in vsem navzočim pomen tega tečaja.
V imenu gojencev se je pa v toplih besedah zahvalil g. Lutar vsem sotrudnikom, ki so se žrtvovali.
Po končanem zaključku se je popoldne ob 14. uri vršil ob navzočnosti g. Mikuža, preds. Zveze seleke. društev, g. Sameca, tajnika Zveze, nadalje g. Benka, narodnega poslanca in g. Dularja, agr. kmetijske šole t Rakičanu, občni zbor našega selekcijskega društva, ki je bil od prebivalstva polnoitevilno zastopan.
Iz poročil je razvidno, da šteje ruštvo danes 69 članov, ki posedu jo skupno 102 kom. v rodovnik jisanih krav. Ker se je društvo usta-»vilo komaj v mesecu maju pretek-iga leta, se je izkazala samo triče-tletna, mesečna kontrola, ki doka-Itje, da je pri rodovniku A vpiasnih rav povprečna mlečnost v tričetrt-
itni dobi 1300 litrov, v rodovniku B a 1150 litrov. Ker se članstvo zani-la za svoje dolžnosti napram društvu, no zato dobili obljubo od g. Mikuža i g. Samca, da bomo vsled svoje [ilnosti dobili dva originalca, bika, ir bo gotovo dalo še večjo pobudo Bšim živinorejcem in upamo, da se par letih iz našega mladega društva, snuje društvo, drugim vzor !
Volilni proglas vlade g. Jevtica.
Kraljevska vlada je izdala danes, ne 26. febr. tale proglas volilcem : Jugoslovani ! Po ustavnih določali se letos obnovi narodno pred-avništvo : senat in narodna skupšči-I. Dopolnilne volitve za senat so le že 3. februarja, volitve v narodno tupščino bodo pa 5. maja. Jugoslo-tnski narod bo tako poklican, da 5. laja jasno in odločno pove svojo esedo gledè bodočnosti Jugoslavije i napredka vsega naroda.
Treba je tudi pri tej priliki po-azati, da bo ves narod do posled-jega diha branil in varoval veliko elo tvorca Jugoslavije, ki je zanj oprinesel najvišjo žrtev : svoje živ-enje. Smrt viteškega kralja nam je okaxala kaj je naša najsvetejša dolž ost tako do vzvišenega njegovega aslednika kakor do naroda. Morje ijboljše krvi se je prelilo za Jugo-avijo, morje krvi se lahko še prelije, ida Jugoslavija bo ostala ena, ne eljiva in večna.
Narodno edinstvo in ta narodna ilota stojita med vsakim posamez lkom in nad vsako politično stranko Dt splošna narodna vrednota, kot elika nacijonalna pridobitev.
Težka in nevarna je zabloda vseh stih, ki mislijo, da se naše narodno vljenje more vrniti v začetno leto kiega državnega in narodnega živ-enja. Zabloda je misliti, da se more eskočiti in pasti nazaj za celo po pljenje, rojeno in zraslo v zjedinjeni omovini.
Iskreno in globoko priznanje tekamo bivšim političnim strankam a vsa koristna prizadevanja in za se njihove zgodovinske zasluge. To-sodobno narodno življenje in nje
pva bodoinost zahtevala od nas iir-pokretov in večjega poleta. Zato čemo zbirati vse ustvarjajoče sile te žave na isti črti in v isti polet za cijonalno državo.
Jugosloveni I HosIlBC državne IIstB Bogoljub MIÉ, pradsednlh ministrskega ito In minister zunanjih zadev in vsi ididoti no njsgovl listi so odločni na-itnlhi vseh separatističnih, federalističnih PMratnlh Stremljenj. Kraljevska vlada, ji načeluje nosilec državne liste, je idelala zaokrožen delovni program ga začela odločno in naglo izvajati.
Kraljevska vlada bo posvetila ipodarsklm In finančnim vprašanjem na]-
;j| sbrb. Prve ukrepe je že izdala.
so : znižanje zemljiškega davka sa ZO %, »nje davkov, znižanje taks, znižanje že-iliklh tarif, koncentracije državnih in
poldržovnih vsllkih denarnih ustanov za boljšo razdelitev kreditov, znižanje obrestne mere, ndlog plačil in znižanje obrestne mere pri kmetskih dolgovih, mlijorda dinarjev zagotovljenega kredita za velka lavna dela 1.1, d.
Jugoslovani ! Sedem let bo še minilo, dokler naš preljubljeni mladi kralj, naslednik velike jugoslovanske dediščine, ki mu jo je zapustil njegov veliki oče, neizpolni svoje kraljevske
polnoletnosti in vzame kraljevsko oblast v svoje roke.
Ne kloniti, ne odnehati in ne ustavljati se, je danes najvišji zakon našega narodnega obstoja, naše svobode, naše državne neodvisnosti in edinstva.
Jugoslovani ! Vabimo vas, da 5. maja vsi složno in odločno odidete na volišče in oddaste svoj glas za državno listo z nosilcem Bogoljubom Jevtičem, predsednikom kraljevske vlade.
(Proglas smo prinesli v skrajšani obliki radi tesnega prostora.)
Domače vessi
" '-i :><? ,<> -.i
—	V nežnem detinstvu je odšel med krilatce. Dittrichovo družino je zadel hud udarec. Dne 22. febr. ji je umrl edinec Edi, šele 3 in pol leta star. Ljubkega otroka je spremljala na pokopališče velika množica, ki je s tem lajšala bolečine hudo prizadetim staršem.	t
—	Gasilski rog je odmeval po ulicah. Dne 19. febr. je umrla v tukajšnji bolnici Ana Fartelj iz Vaneč, stara 50 let. Gasilski tovariši so njenemu možu Nikolaju izrekli sožalje s tem, da so pokojno spremili k večnemu počitku.
—	V tukajSnji bolnici se zdravi 8 let star šolar Glavač Štefan, iz Bu kovnice, katerega je neki deček tako nesrečno sunil, da se je pri padcu zlomil nogo.
—	Namestitev. Upokojeni sreski podnačelnik, g. dr. Bratina je reakti-viran ter imenovan za sres. podnačel-nika v Dolnjo Lendavo.
—	Soča je zborovala. Preteklo soboto je zborovala Soča v gostilni g. Flisarja. Po svojih predsednikih so bile zastopane organizacije: Ciril-metodova podružnica, Sokol, sresko učiteljsko društvo in delegat Kluba koroških Slovencev, člani odbora so podali poročila o delovanju. Z izčrpnimi poročili so se poslušalci pouCili o bednem stanju našega ljudstva v Julijski Krajini. Na občnem zboru, ki je bil prav dobro obiskan, so se določile smernice za še uspešnejše delovanje v novem upravnem letu Ob sklepu se je predsednik zahvalil domačemu prebivalstvu za moralno pomoč pri vseh društvenih prireditvah.
—	Zdravstveni dom poroča, da bo odslej zopet poslovalo kopališče in sicer redno vsako soboto.
—	Prosvetno dramatični odsek Sokola poroča, da ni v soboto, dne 2. februarja predavanj, pač pa se iste vrše v nedeljo kakor običajno.
—	Lutkovni odsek Sokola priredi na pustni torek ob 8. uri posebno zanimivo predstavo : pripovedka o ljubezni in zvestobi. Tokrat seveda samo za mladino, nad 16 let staro pri pogrnjenih mizah I Tudi ta mladina bo vživala pri predstavi ugodnosti Kdor bo povedal lepo povest, primerno za pustni torek, bo imel drugo leto na pustni večer prost vstop. Vstopnina za telovadeče : 2 Din, za ostale 5 Din. Nastopi cel esambel lutk, baletk itd. Med odm. igra orkester.
—	Uspešna akcija za zatiranje in pokončevanje sadnih škodljivcev je uvedena pri občini Puconci. V ta na-
men se deli tudi malenkostna nagrada. Tako n. pr. se plačuje za vsakega prsteničarja po 25 par in se je že precej nagrad izplačalo šolskim otrokom, ki tekmujejo med seboj in so sadno drevje v kratki dobi očistili od največjih škodljivcev. Ta akcija bi pač lahko služila za vzgled drugim občinam.
—	Naie vrle gospodinje perejo perilo vedno le z Zlatorog-ovim milom ali pa z Zlatorog-ovim terpen-tinovlm milom; volnene in svilene stvari pa z Zlatorog-ovim i luskami, ker dobro vedo, da ima obilna, gosta in nežno bela pena Zlatorog ovih Izdelkov izredno čistilno moč. Dobroto Zlatorog-ovih izdelkov naše pridne gospodinje dobro poznajo in zato trdijo vse vprek: »Le Zlatorog milo da belo perilo I" Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog ovo milo I
—	Gorica. Tu je umrl v 24 letu vzgleden čevljarski pomočnik Trste-njak Štefan. Domači so predolgo odlašali z zdravnikom. Naj mu bo zemlja lahka.
—	RogaSevci. Pripravljalni odbor streljačke družine Rogaševci vabi vse, ki imajo veselje do strelskega sporta, da pridejo v nedeljo, dne 10. marca ob 15. uri popoldan v s vrbo ustanovitve tega društva. Ustanovni občni zbor se bo vršil v prostorih g. Me-kiša v Nuskovi. Vsak pristopivši član naj tudi takoj prinese s seboj članarino za vse leto, ki znaša 12 Din. Vabimo vsakega, ki ima veselje. Po vabila se bodo še posebej razposlala. Pristop ima vsak časten državljan. Pripravljalni odbor.
—	Popravek. V zadnji številki našega lista v članku : .Zasedanje ba-novinskega sveta v dravski banovini" na drugi strani, prva kolona, prvi stavek, v kolikor se nanaša isti na banovinsko prenosno takso na živinskih potnih listi, se naj razume tako, da je nova taksa izven tistih 1 in 3 Din, katero je bilo treba plačati do sedaj, torej je nekaj novega in prihaja v poštev samo na živinskih potnih listih pri prenosu lastninstva. To takso mora plačati kupec in ne prodajalec živine. Sicer sem jaz povdarjal, da je ta stvar pogodbe med kupcem in prodajalcem, radi česa bo naš kmet zopet na škodi. — V tem odstavku je razu meti tiskovno pomoto namesto 6% 600/o' — V isti koloni v zadnjem odstavku, drugi stavek je razumeti tako, da sem smatral splošno debato pri kmetijskem oddelku za neumestno,
ker je dravska banovina v pretežni večini kmetijska dežela ter je smatrati, da se kmetijstvo s tem podcenjuje ker bi se lahko vršila splošna debata o raznih željah in pritožbah po-edinih srezov pri razpravi manj važnega oddelka. Toliko v pojasnilo.
Kuhar Štefan.
—	BabiSka služba v Dravski
banovini. Kraljevska banska uprava
je ponovno naročila, da se morajo v vseh srezih energično zasledovati laži-babice in najstrožje kaznovati.
—	Rcgaševci. V preteklem mesecu se je vršil v gostilni Mekii ustanovni občni zbor društva Rrdeči križ. Od novoustanovljenega društva, ki šteje že sedaj 30 članov in kateremu predseduje agilni predsednik občine g. Unger Mihael, pričakujemo plodo-nosnega dela. — Na podlagi glavne skupščine je Sokolska župa Maribor imenovala novo društveno upravo. Od nove uprave, v kateri je mnogo mladih, z duhom zdravega nacionalizma prežetih moči pričakujemo, da bode povzdignila naše društvo na ono višino, ki mu pritiče. Vsi ohi, ki se žele vpisati v društvo, naj se zglase ali pri br. Škrabanu Rudolfu ali pri br. Štofu Viljemu, kjer dobe vsa pojasnila. — Sokolsko društvo Rogaševci priredi v nedeljo, dne 3. marca ob 15. uri kmetsko igro trodejanko »Pri Hrastovih/ Ljubitelji lepe igre so vljudno vabljeni. Vabil se ne bo razpošiljalo. Vstpnina prostovoljna.
—	Plemenski žrebec pasme „No-nius" pride prihodnje dni na velepo-sestvo Rakičan. Dobi ga od drž. uprave odsek za lahkega konja tukajšnje konjerejske podružnice. Če bo ta žrebec premalo, bo kupil odsek še enega. Radi tega se naj vsi konjereje!, ki hočejo pripuščati pri teh žrebcih, čimprej prijavijo.
—	Občina Dobrovnik, srez Dolnja Lendava, odda svoje lovišče na javni dražbi v zakup za dobo 3 let, dne 14. aprila 1935, začetkom ob 13. uri v občinski pisarni. Lovišče se odda ločeno za kraj Dobrovnik in Kobilje. Vzklicna cena je 500 in 300 Din.
—■ Martjanci. Z ozirom nato, da se v fašetski dobi ni nihče poročil, priredi martjanska mladina na pustni torek dne 5. marca t. 1. »Veliko borovo gostuvanje." Zbiranje za povor-ko bo ob 8. uri pred gostilno Vezir,
po povorki Veliko gostovanje v isti gostilni, na katero Vas vabimo. Vstopnine ni, sprejemajo se dobro-voljni darovi, kateri so namenjeni za fond motorne brizgalne.
—	Borovo gostfivanje v Mačkov-cih. Naša mladina priredi na fašen-ski torek dne 5. marca borovo gostovanje. Vabi vse prijatelje v gostilno Ko cet.
—	Prepoved saditve samorodni«
ce. Kljub prepovedi kralj. ban. uprave se pripravlja zemlja za saditev samo-rodnice v popolnoma ravnih legah. Po nalogu kralj, banske uprave mora naznaniti občina vsakega, ki bi sadil samorodnice tudi z izgovorom, da jih kasneje precepi. Kdor bi se pregrešil, se bo v smislu zakona kaznoval.

—	NaroČila semenskega krompirja. Krompir je leto za letom slabši ter za saditev neuporaben ; ima tenke poganke, krožno bolezen in mu rastejo novi, mali kromprički. Tak krompir ni za saditev ! Naročite pri občinah zdrav semenski krompir! Naročila sprejemajo občine do 5. marca.
—	Dokležovje. Ribarenje je draga
stvar: treba je plačati najemnino in
razne takse. Radi tega gredo nekateri kaj radi ribe krast. Dne 15. II. je trgovec Zver Ignaci] iz Dokležovja v svojem revirju zasačil kar tri take tiče, kateri so mu kradli ribe. Prijavil jih le oblastim. Orožniki so jih obiskali in jim pobrali mreže.
—	Velika Poiana. Dne 18. februarja se Je vršila pri Kranjc Markotu v nsli vasi svatba. Zvečer je prišlo opazovat okoli nekaj vaških fantov. Ker pa niso bili povabljeni na svad-bo, so začeli rogovoliti najprej okoli Kranjčeve hiše, a nato pa še po vasi. Pri Knausu so polomili več plotovih lat in hišna vrata. Ob koncu so se ie med seboj sprli in nazadnje mlajšega Knausa pretepli.
Gornja Lendava :
—	Preložitev igre. V zadnji itev. sga lista smo objavili, da uprizori
Jadranska straža v nedeljo 3. marca igro „Babilon". To popravljamo danes t toliko in obveščamo, da se bo omenjena igra igrala radi nastalih tehničnih ovir še-le v nedeljo 10. marca. Ponovno vabimo vse k polnoštevilni udeležbi. Igra nudi polno smeha in zabave.
—	Poplačan trud. Kmečki fantje in dekleta iz Dol. Slaveč so uprizorili v nedeljo 24. februarja v gostilni For-janič igro „Davek na samce", še tako razvajen kritik, ki je seveda znal pravilno vzeti v obzir diletantsko delo na kmetih, prvi nastop igralcev, tesen igralski oder itd., se je moral s celot-qipi nastopon zadovoljiti. Vsi igralci so rešili svoje vloge nad pričakovanje. Posebno glavne vlqge so bile dobro zasedene in podane. Številni gledalci so se o,b igri zelo zabavali ter ploskanjem izrazili priznanje in poplačali trud. Režiserju — učitelju g. Koštrin Stanetu, pa naj bo ta prvi uspeh V spodbudo za nadaljnje delo v tej smeri.
Zadnja pot župnika Csaricsa.
Dne 22. februarja je bil pogreb preč. g. Csaricsa, župnika v Sv. Jurju. Iz vseh biižnjih in dainjih far so prihiteli ljudje, da spremijo ljubljenega župnika k zadnjemu počitku. Prišlo pa je tudi mnogo občinstva iz Nemške Avstrije, zlasti iz Sv. Ane. Že ob 9. uri so se postrojile gasilske čete in čakale pogrebnih svečanosti. Takega
pogreba ne pomni jurjevska fara. Do
1000 ljudi je prisostvovalo pogrebnim
svečanostim v cerkvi, 5000 pa jih je bilo zunaj. Pogrebno svečanost je še povečal narodni poslanec, g. Benko, ki se je udeležil pogreba tudi kot načelnik gasilske župe za srez Murska Sobota. Od pokojnika se je poslovil domači župan, g, Unger, za njim pa g. Kampelj in g. Mekiš.
Pri odprtem grobu je govoril preč. g. Slepec, kanonik v Murski Soboti, ki je omenil vsa pokojnikova dela, posebno pa veliko gorečnost, s katero je deloval za blagor cerkve in naroda skozi dolgo vrsto let.
Župnik Csarics je umrl s svečo v roki prav s tisto, katera je svetila njegovi nepozabljeni materi.
P. n.
Gospodu uredniku „Ljudske pravice".
V zadnji številki Vašega lista ste v članku, ki nosi naslov: „Prve volitve v soboških tvorni-cah perila" opozorili Vaše čitatelje na „. .. nečloveške razmere, v katerih živijo delavke v soboških tvornicah perila", ter nadaljujete v istem žargonu češ : w.. .da je to delavstvo «mnogo nesram-nejše izkoriščeno kot drugod."' In še naprej žonglirate z besedami, ki so pa tokrat prav nerodno padle, namreč za Vas g. urednik! N. pr.: „...Pred nedavnim so mu vaške delavke prinesle koline, kar pa je, kot pravijo pojedel pes. Neko delavko iz Kroga, ki je prišla iz otroške postelje in hotela nadaljevati delo, je lastnoročno suval proč od stroja in jo brez odpovedi sredi zime pognal na ulico."
G. urednik! resnico je treba vendar spoštovati in jo pravtako zagovarjati, kakor pravico. Posebno, če se kdo smatra za to poklicanega in piše poddonečim imenom: Pravica! Tokrat je niste! Da je temu res tako, se
boste lahko kmalu sami prepričali. Za vse, kar ste naslovili na mene, Vam bom dal priliko, da to tudi lahko dokažete pred sodnikom ! In vse to radi resnice, ki naj bo vsakemu sveta, kar se gotovo sklada tudi z Vašimi nazori !	S spoštovanjem : LUDVIK ŠIFTAR tovarna perila
MURSKA SOBOTA.
(Opomba ured. Za vsebino tega članka ne prevzame uredništvo odgovornosti.)
Zborovanje Jadranske Straže v Zagrebu.
Dne 24, febr. je bilo tf Gajevi ulici v Zagrebu zborovanje J S. O delovanju v 1. 1934 je poročal tajnik Borovič. Krajevna organizacija J. S. ima danes 3500 aktivnih članov in 27 odsekov tako, da predstavlja največjo organizacijo te vrste v državi.
Važne Slovenčeve izjave.
Slovenec, ki je važen list tu in v inozemstvu, je prinesel dne 11. januarja o sedanji vladi sledeče : ... v izjavi sedanje vlade pa vidimo po pravici svitanje novih spoznanj in tendenc, ki jih je brez zavest ie vednosti in hotenja odgovornih mest že precej let pripravljal duh časa, dokler se niso v novem režimu z vso silo sama dvignila v zavest in voljo državnikov
Dalje navaja med drugimi : to so najsplošnejši vidiki, s katerih danes pozdravljamo besede predsednika vlade, tičoče se katoliške cerkve .. .
Dne 5. febr. je prinesel zopet Slovenec med drugimi : na koncu svojega govora pa je g. Jevtič z znana, odkr tosrčnostjo in doslednostjo povedal zopet nekaj resnic, — med temi : v novo vlado gremo, da pokopljemo vse, kar je bilo včeraj slabega, in ustvarjamo novo za blagor države in ljudstva v njenih nedotakljivih mejah.
Tako piše Slovenec o našem ministrskem predsedniku g. Jevt ču.
Lakner in Pančur sta 25. februarja ob pol sedmi uri zadostila pravici.
Neradi pišemo o takih žalostnih pojavih, ki privedejo človeka tako daleč, da mora na sramoten način zadostiti svojim težkim grehom. Če bi bilo po našem notranjem čustvovanju, bi smrt teh dveh mladeničev sploh zamolčali. Ima pa taka smrt za današnji svet vendar tudi nekaj dobrega na sebi, in
to resen opomin mladini, da s udaja nebrzdani strasti in da vpoi zakone, po katerih je usmerjeno življenje !
Ko je vss. dr. Tombak naz smrtno obsodbo, je Pančurju p nekaj trpkega okoli ustnic, La pa je sprejel sporočilo popoln hladno. Kakor je znano, se obsojet
izpolnijo zadnje želje. Pančur, j imel več staršev, je izjavil, da je pravi j en, Lakner pa je odvrnil : , ter bi še rad videl zadnjič, f zanjo boljie, da tega ne vidi. daleč je tudi in bi ne prišla vočasno."
Lakner je prebil poslednjo v molitvi in joku, medtem ko je 1 čur kazal precejšnjo trdovratnost hotel sprejeti spovednika.
Proti večeru pa se je tud
spravil z Bogom. Dr. Aljančič g v poldrugi uri pripravil na poi njo pot.
V pondeljek je obema izl zadnja ura. Življenje in vrvenje g Mariboru svojo pot, le na jetniš dvorišču sta umrla dva človeka, ko je bila prelita kri nad mengei župnikom in paznikom Peterii maščevana.
■■■■pi^MMi
podlimb arski :
Veličasten občni zbor S. K. Mure.
Ob ogromni udeležbi član se fe "Vršil v torek dne" 2W. tePrú 1935 občni zbor S K.Mure, karj< viden znak priljubljenosti naših s| tašev. Kot zastopnik LNP je bil i zoč predsednik gosp. dr. Köstl. < čina je bila zastopana po predsedl občine gosp. Hartner Ferdinandu, tudi naš poslanec, gospod Be Josip, je prišel ter tako pokazal s pati je do društva, kateremu je ča član. O poteku občnega zbora p< čamo v prihodnji številki.
Stavbeno parcel
proda občina Murska Sobota v II Kaniži kjer je občinska drevesi pod ugodnimi pogoji. Cena se poi v občinskem uradu.
USUI so nas takrat, da je sladko umreti za domovino, a nam se je sdel po mirozovu spanec še slajša stvar. Marijaš je šel skoraj vsak večer v mesto ; imel je tam svojo nevesto ali približno nekaj takšnega, kar razvedri samskega človeka. Pred polnočjo je prišel malokdaj domov. Kadar se je bil pri nevesti dobro zabaval, tskrst se je vračal dobrevoljen in nič ni preisksväl, je li na grešniku, ki ga čaka pred durmi, vse leskeče in v redu; odmahnil mu je z roko, čei: Umakni se, kanalja, spat, da te ne vidim I če mu je pa kakšna ne-prilika zagrenila tisti večer, tedaj je pogledal svojega častnega stražnika od nog do glave ; ako ni bilo vse lično na njem, si ga je privoščil še sa prihodnji večer. In delaven je bil
nai nadporočnik. Vedno je kaj viziti-ril: ali smo stali pred njim s krtačami, aH je meril naše jahalne palice, so li vse enako dolge; zdaj ogledujè naše jedilno orodje, je li čisto in kompletno, drugikrat prešteva, imamo 11 v zalogi vse predpisane vrste sukanca, žrebljev in gumbov. Ne da bi zaupal takšen posel korporalu Mal-nariču. Bog ve pod katero zvezdo se rodi tako natančen in iznajdljiv človek I Neverjetno je, s čim se ukvarjajo ljudje. Pristaš je bil tiste stare železne discipline, o kateri trde izku šeni generali, da se je z njo prihorila marsikakšna lepa zmaga na bojnem polju. Ko bi bil le enkrat slišal, da je izpregovoril dobro besedo z mojimi dragoaskimi tovariši, zapisal bi jo v knjigo, da se ohrani v spominu za vse večne čase. Za nas je ni imel, a našel je sladko besedo za svojga konja, za belokodrastega psa in gotovo
tudi za svojo nevesto.
Spominjam se, kakor bi bilo predlanjskim — tisti dan pred Zveli-čarjevim rojstvom sva jo s Kladvič-kom oba iztaknila. Kjer je nesreča, tam sem vedno prvačil jaz. Jaham tisto jutro lepo ob steni na Flori in toliko, da ne zadremljem na njej, premišljujoč, kako se daleč za gorami v domači hiši pripravljajo na božične praznike. Kar zakriči name strašni Marijaš: »Stoj! Razjahaj !" Skočil sem s Flore, misleč: Zdaj-le pa peš zadirjaš poleg kobile. In videl sem, kako je nadporočnik na tleh pobral podkev. Stopil je k meni in mi ukazal dvigniti Fiorino izbošeno nogo. Pregledal je konjski rog — nič ni bil poškodovan, hvala Bogu !
„Si Ii danes umival kopito?" je zagrmelo.
„Sem, gospod nadporočnik."
„In nisi nič zapazil, da je pod-
kev obrabljena? Glej!"
Molel mi je podkev pod nos. sem nanjo kakor vol na mesar sekiro ; sploh sem tiste čast glt tako na celo življenje, ki je hol ubiti samo sebe. Res, podkev je 1 tanka in ob strani izbrušena ; sk< bi se lahko bril z njo.
„Veš li, kaj treba storiti, akc podkev obrabljena?"
„Vesti moram konja v kovačnic „Ne še, o ne še! Javiti mc nedostatek svojemu predstojniku, i je tvoj predstojnik ?"
„Gospod nadporočnik Mariji „Ti brkasti čuk 1 Korporalu M nariču moraš javiti, ki je tvoj s< Duh, stražmešter je tvoj Bog in jè više, o tem niti misliti ne sii Marš, govednik, h kovaču! A zve po mirozovu me čakaj v paradi p mojim stanovanjem ! Jaz te naučili
(Dalje.)
po svetu
F^flZQLeD
'v Avstriji pripravljajo nov
Leon Daudet je napisal članek» " srem trdi, da se pripravlja v ji nov puč od strani narodnih listov. Izvesti bi se moral ta puč " četkom marca. Istočasno bi se ili v vseh krajih Avstrije vsi hitei. Zasedli bi tudi italjansko da bi preprečili dostop italjan-četam, ki bi eventuelno hotele Iti Avstrijo, čez bavarsko mejo
I padli v Avstrijo člani »Avstrijske Baje se nahaja na bavarski ; 30000 dobro oboroženih in iljenih članov legije, ki čakajo povelje za vkorakamje. Nekateri ski listi se radi tega zelo raz-. — Zdi se, da so voditelji e precej razburjeni, ker ne ču-Italiji dovolj močne opore. Pre-lni je kancler Sušnik v sprem-iunanjega ministra M. Berger-enegga obiskal Pariz, da bi se to pogovorili o sodobni politiki ije. Toda stavili so si prevelike v uspeh svojega potovanja. V u so jih precej hladno sprejeli, ji so svetovali naj opusti misel tavraciji Habsburžanov in naj se ža Mali antanti. — Zanimivo je, $9 avstrijski legitimisti, čeprav p povdarjajo, da je Oton Habs-*i po milosti božji avstrijski ce-! vendar ustanovili zavarovalno to, ki naj zasigura Habsburžanom Jfjšno vsoto za slučaj, če bi v »h Mih ae prišel Oton na preji Vidi se» kako malo zaupajo Jji milosti."
Tllinistrski predsednik OOm-d je v intervivu madžarske Agen-zjavil, da je madžarski narod avljen za sodelovanje pri ureditvi ttkih razmer, ker hoče podpreti »ki mir. Kar se tiče notranje po-. pa je bil GčmbGš zelo rezervi-posebno, je dejal, da je naspro-grami reformi, ker je mnenja, da era kaj takega razvijati zelo po-
seda o kritiki.
i (Iz predavanja.)
{Dandanes je prillo takorekoS v do, da je treba poročati o sleher-javnem nastopu že v liste. Tako Vanje imenujemo kritiko in skoraj »a kritika glavni ia najvažnejši pa vsake prireditve. To pa je le pa upraviSljivo, kajti najvažnejši m vsakega nastopa je neposredni ki ga je nastop vzbudil. Res pa B z zagrinjalom, ki zaključi na-
3	pri igri, da z zadnjim glasom
I	ii zamre tudi neposredni vpliv, , da ostane zgolj spomin na pri-
ev, trajnejši, ako ga ovekovečimo ^tiskano besedo. Iz tega pa iz-
II	da je velika odgovornost za [ a, ki hoče biti sodnik onih uti-
ki so izginili in se ne povrnejo lili več.
Í Vsi vemo, da mora biti vsaka Ifea pravilna in pravična, a kako [j> je to napraviti, kajti nikakor ae
4	hvaliti vsega, ako pa grajaš, boš Ittel, take, ki ne bodo priznali Wfamosti kritikove. Lažje bo tudi m pógledu, če je kritika še blago-la, bodrilna, poučna, ako računa
časi. Sploh pravi, da bo do tega prišlo šele tekom kakih desetih let. Če bi hotel Tibor Eckhardt, ki je zastopnik malih kmetovalcev, podvzeti akcijo proti narodni stranki, se mu bo Gomboš uprl z vsemi silami. — Pred kratkem je prišlo v malem mestu Hajdúböszörmény na Madžarskem do hude demonstracije. Zbralo se je okoli 400 ljudi pred mestno hišo ; oboroženi s orožjem in palicami so nato vdrli v notranje prostore. Deputacija 10 mož, ki se je javila pri županu, je zahtevala pomoči in kruha siromašnim. Množico so razgnali šele večji oddelki policije, ki so prišli na pomoč iz Debreczena. Uradni krogi so mnenja, da so ti nemiri posledica Eckhardtove propagande.
Pogajanja med Bukarešto In Moskvo, ki so se vršile glede izročitve .zaklada" so privedla do ugodnega zaključka. Med svetovno vojno so odposlali iz Rumunije v Rusijo okrog 1000 zabojev zlata Narodne banke, raznih drugih dragocenosti, umetniških slik in važnih rokopisov, da ne bi prišli v roke avstro-ogrske armade, ki je prodirala na romunsko ozemlje. Po padcu carizma pa boljše-viki niso hoteli teb dragocenosti vrniti. Šele po dolgih pogajanjih je končno uspelo Romunom, da dobijo svoje stvari nazaj.
General Kathenyotis, šef generalnega Štaba grške vojske, je izjavil, da mora Grčija utrditi svoje meje predvsem proti Bolgariji, ki se je začela tajno oboroževati. Grčija, je dejal, ne misli na vojno, temveč iskreno želi miru, vendar ne mara, da bi jo presenetili.
Iz Nemčije so dospele vesti, da je bila 18. t. m. ustreljena znana berlinska krasotica Berger, nečakinja bivšega načelnika generalnega štaba von Falkenhayna, radi vohunstva. Z njo so usmrtili tudi njeno prijateljico von Lackner. Dve drugi obsojenki pa je
z razpoložljivimi sredstvi. Vsako poročilo mora itak imeti dva dela : referat o prireditvi, njenem namenu in vsebini, tako da more razumeti poročilo tudi tisti Sitatelj, ki ni bil navzoč, ter šele nato poročilo o podajanju.
O vsakem nastopu si napravi pač sleherni poslušalec svojo sodbo popolnoma individualno, pri čemer je možno, da posameznikom ne ugaja, kar je v splošnem ugajalo. Kritik mora paziti, da se nahaja skupaj s splošno presojo, mora dati izraza splošnemu občutju. Nikakor pa ae gre, da bi si lastil kako nezmotljivost, kajti patenta za kritike ni.
Pri Slovencih je izrekal prve obsodbe, torej kritike, Prešeren v svojih Sršenih, nato mu je sledil Trdina s Pretresom slovenskih pesnikov, odločilno zmago v boju x$ kritiko pa je izbojeval Stritar & tem, da j» sam bolje prevedel Byroaovo pesnitev Mazepa kakor pa Koseski, čigar prevod je odklonil. Taka kritika je tudi najidealnejša, ako more kritik kak nastop bo ije napraviti, pote«1 mu seveda sodba prav po pravici pripada. Vsakdo pa ne zamore vsega, radi
Hitler pomilostil na dosmrtno ječo. — Končno se zdi, da nehava v Nemčiji boj proti Židom. Pred dnevi so zopet odprli nekaj velikih židovskih trgovin v Berlinu. Že prve dni se je pokazalo, da jim bo kupčija nesla, ker so trgovine vedno polne.
18. februarja so slovesno položili v Marseillu v muzej posmrtni
maski viteškega kralja Aleksandra I. Ujediniielja in Luisa Barthuja. Slovesnosti so prisostvovale lokalne oblasti, jugoslovanski poslanik Lazare vič in Bogdanovič ataše jugoslovanskega tiska pri Društvu narodov. — Posmrtne maske je izdelal kipar Francois Carli.
Med Benetkami in Trstom se je zgodila 20. t. m. na morju huda nesreča. Italijanski parnik „Rodi* je zadel v gosti megli v jugoslovanski parnik »Vilo,« ki se je v 10 minutah potopil. Naš parnik se je vračal s Kanarskih otokov. Posadko je rešil italjanski parnik in jo spravil v Trst. Štirje mornarji so utonili.
Ruski parnik „Smolensk" je poslal z Obotskega morja v vzhodni Aziji klice na pomoč. Ladjo so zajele velike množine ledu, ki grozijo, da jo uničijo. Posadka šteje 80 mornarjev, poleg teh pa je na krovu še mnogo potnikov. Ledolomilec »Krasin" je že
odšel na pomoč.
Šest Bolgarov, ki so jih zajeli med svetovno vojno Rusi, se je šele sedaj vrnilo iz Sibirije. Pripovedovali se, da-je-tam še mnogo Madžarov, ki so največ invalidi in nimajo nobenega upanja, da bi se še kedaj vrnili domov.
Pogajanja med Italijo in Abe-sinijo, da bi prišlo do mirne ureditve zadev, so se razbila, ker zahteva Italija vedno več. Na obeh straneh se mrzlično pripravljajo na vojno. Italija prevaža dan za dnem v Afriko velike množine vojnega materijala in vojakov. V vseh južnih mestih je zbrala do sedaj dve diviziji, ki sta namenjeni
česar pa še vendar lahko druge presoja, vendar pa ae sme biti oseben jn tendenčen.
Ni vreden, da je smel pomočiti pero, ako se kritik hvali, da je koga »raztrgal*, ni vreden, da }e smel nastopiti, kdor si priznava, da se je približal uredniku, iato da mu napiše lepšo kritiko . . . Veliko se je grešilo in se še greši v tem oziru pri nas. Medtem, ko se še Cankar huduje nad kritikom, ko pravi: »Recenzent je ogledalo, v katerem kaže umetnik narodu pomen in namen svojega dela. V naših krajih pa so ogledalo obrnili tako, da vidi umetnik v njem svojo spako, narod pa strmi na prazen papir" — smo imeli med literati nekako medsebojno, vzajemno zavarovalnico, ki ni pripuščala odkrite besede in resnične presoje. Vse je bilo povzdigovano v nebo, a je imelo za strašno posledico, da se je narod od tako hvalisanih del odvrnil, ter si našel pot k drugim knjigam in revijam, da morajo sedaj umetniki, mislim gori omenjene spekulativne umetnike, capljati ■ za ljudsko izbiro, so' vodeni mesto, da* bi vodili. In ie vedno nahajamo iste
za prve boje. V eni teh divizij je tri četrtine Slovencev in Hrvatov iz Julijske Krajine, v drugi pa ena tretjina. Tako bodo Jugoslovani prvi, ki bodo morali okusiti meč in svinec Abesincev za italijanske „nacijonalne" interese. — Pa tudi Abesinija se dobro pripravlja na spopad z Italijo. Zdi se, da ima dobre zaslombe pri Japoncih, ki jo seveda podpirajo radi svojih trgovskih interesov. Na strani Abe-sinije je tudi Nemčija, ki Italijane „dobrohotno" svari. Najbrže se hoče s to gesto približati Japoncem, da jih pridobi kot protiutež Rusiji.
Med tem pa se na Daljnem vzhodu snuje zveza med Japonci in Kitajci, ki stremi za tem, da izrine iz Azije vse belokožce. Kitajski general Cang-kajšek je že posetil Tokijo, da bi pripravil to zvezo.
AR BORIN
za škropljenje sadnega drevja in vsa ostala sredstva za zatiranje škodljivcev dobite pri
Kmetijski družbi
v Murski Soboti,
ki ima v zalogi tudi vse ostale kmetijske potrebščine, kakor umetna gnojila vseh vrst, semena, gali co, rafijo, škropilnice, stroje itd. Rade-volje Vam je na razpolago z vsemi strokovnimi nasveti, Umetni gnoj, katerim je bil dodeljen potom sreskega na-čelstva, naj se takoj prevzame. V slučaju, če se ne bo prevzel do 5. III., se bo dodelil drugim interesentom.
Po sreskem načelstvu smo obveščeni, da bodo dobili semenski krompir eni, ki so se na občini javili pravočasno po 0*60 Din za kg. Sresko načelstvo ima na razpolago le 3 vagone krompirja. Obveščeni boste pravočasno, kdaj naj se krompir prevzame, verjetno okoli 8 do 15 marca. Dobavil _se bo krompir „Kresnik"._
napake : javno delo se še vedno presoja po firmi, po tendenci, radi ločitve duhov je treba včasih še tako iz-borno delo zamolčati, zatajiti, ako ga že ni mogoče sploh odriniti, da ne izide. To so izrastki kritike, ki pa Ie dokazujejo njen pomen, kajti večje vrednosti ko je kaka stvar, tem večje zlorabe se vrše ob njej.
Kritik pozablja pa pri tem, da je vsaka kritika le subjektivna, da pri tem postavlja na oder v prvi vrsti samega sebe. Vsak čitatelj si bo najprej predstavljal pisca in še le v drugi vrsti one, o katerih je govor. Tega naj ja poročevalec nikoli ne pozabi, da bo kritika le njegovo ogledalo, da bo javnosti povedal le kako se je nastop zrcalil v tem, njegovem ogledalu. Ako bo njegova kritika zlohotna, bo obsojen, ako bo neugodna, bo izpričeval le lastno neumevanje in za-grenjenost. Mali umetniki, ki se za svojo umetnost šele borijo in se vsakega nepriznanja bojijo, se bodo sie« hudovaii, a resnični umetniki se bodo le smejali njegovemu napihovanju, kakor pravi pesnik : Jaz bom pa honorar pobral in zlagal pesmice druge...
lavna borza dela - ekspozitura v Murski Soboti.
Iščejo delo moški : 91 hlapcev in polj. del., 1 vrtnar, 1 opek. kurjač, 4 kovači. 1 nav. ključav., 1 klepar, 1 brusač, 5 stroj, ključav. pom., 2 me-hanikarja, 4 mizarji, 1 kolar, 1 Žagar, 8 krojačev, 5 čevljarjev. 5 mlinarjev, 1 pek, 2 natakarja, 15 zidarjev, 3 slikarji, 1 pomož. delavec, 3 slugi, 5
trgov pom., 41 težakov, 1 kurjač, 1
uradnik, skukaj moških : 204.
Ženske ; 270 polj. delavk, 2 šivilji, 7 pomož. delavk, 7 služkinj, skupaj žensk: 286.
Delo dobijo : 4 hlapci, 1 pekov, vajenec, 1 delavka, 3 služkinje.
Iz delovanja Združbe trgovcev
v TTÌurski Soboti. Vedno nove pritožbe proti Prizadu.
V »Politiki* je bil te dni objavljen nov napad na Prizad in sicer zaradi njegovega poslovanja pri izvozu suhih češpelj. Kakor poroča „Politika", kateri prepuščamo vso odgovornost, je vsa zadeva v naslednjem :
Nemško—jugoslovenska trgovinska pogodba priznava naši državi uvozni kontingent 800 vagonov suhih češpelj po znižani carinski tarifi. Od tega kontingenta je Prizad odstopil našim izvoznikom 600 vagonov, sebi pa zadržal 200 vagonov, da bi mogel intervenirati na trgu v svrho ohranitve cene na dosedanji višini. Naši izvozniki bi morali s temi 600 vagoni pokriti svoje terminske kupčije, ki so jih sklenili v Nemčiji še preje. Čeprav pa so bili izvozniki obveščeni, da dobe samo 600 vagonov, so vendarle prodali v Nemčijo 750 vagonov. To se je zgodilo zaradi tega, ker so nekatere naše tvrdke prijavile terminske prodaje nekaterih dunajskih špekulantov kot svoje ter so na ta način prišli naenkrat dunajski špekulanti v naš kontingent. Ker je bilo vse to na trgu splošno znano, bi moral vedeti, kakor piše „Politika", tudi Prizad. Zato so vsi pričakovali, da bo Prizad te domače izvoznike, ki so podpirali dunajske špekulante na škodo domačih tvrdk kaznoval, ker je za tako postopanje tudi predpisana kazen. Mesto pa, da bi Prizad te izvoznike kaznoval, je od onih 200 vagonov, ki jih je pridržal za sebe, odstopil tem tvrd-kam vseh potrebnih 150 vagonov, da so mogli ti pomagati dunajskim špekulantom iz zadrege k dobičku. Kajti zaradi preferencijala je znašal čisti dobiček pri vagonu 15 000 dinarjev. Prizad pa je odstopil svojih 150 vagonov po ceni 5 tisoč Din dobička pri vagonu, da so dunajski špekulanti zaslužili poldrug milj. dinarjev, ki bi jih morali dobiti, če bi šlo vse v redu, naši proizvajalci. Kakor pa se doznava sedaj, bi moral Prizad vrniti tem špekulantom še onih 5000 Din pri vagonu ter bi jim tako poklonil še nadaljnih 750.000 Din. Kakor poročajo listi, preiskuje sedaj posebna strokovna komisija delo Prizada in od njenega poročila je odvisno, kaj bo ukrenilo ministrstvo. Listi pišejo, da ni izključeno, da pride do ukinitve Prizada.
Odbitki pri odmeri zgra-darine.
Ker so nastale nejasnosti glede odbitkov pri izdatkih za odvoz fekalij, za razsvetljavo, vodo, centralno kurjavo itd. je izdal davčni oddelek fin. ministrstva to pojasnilo : V čl. 24. zakona o neposrednih davkih je natančno navedeno, kaj tvori davčno osnovo za odmero zgradarine. V pra
vilniku pa je tudi navedeno, kaj se odbije pri odmeri zgradarine. Zato se je treba ravnati po teh navodilih : Vse odškodnine za uvodoma navedene namene morajo biti s pogodbo posebej določene in v prijavi ločeno navedene ali pa pridejo celotno v davčno osnovo. Odškodnine, ki jih lastnik plača kateri drugi osebi, občini, električni centrali itd. se morajo dokazati s potrdili dotičnih oseb, od-nosno ustanov. Za porabo lastnega toka vode, centralne kurjave in podobno napravljeni izdatki se morajo prav tako dokazati s potrdili. Če je višina teh stroškov sumljiva in če davčni zavezanec teh izdatkov ne more dokazati z računi, potrdili ali drugimi listinami, se izroči takšen primer davčnemu odboru v razsojo Ne morejo pa se odobriti izdatki za amortizacijo lastnih naprav, ker so ti že vsebovani v odbitkih po čl. 36 zakona o neposrednih davkih.
KTTIETIJSTVO
Apno kot gnojilo.
(Nadaljevanje)
Ravno s travniki se ravna preveč mačevsko, navadno se jih sploh ne gnoji ali le malo in še tedaj nepravilno. Kvečjem se še navozi na travnike semtertja gnojnica, toda s tem enostranskim gnojenjem se pospešuje le rast sicer lepo cvetočega plevela, ki pa je za živinsko krmo malo vreden in brez pomembne hranilne vrednosti.
Le z apnenjem je mogoče zbolj« šati slab travnik. Po apnenju zginejo s travnikov manj vredne trave in drug plevel, ki uspeva najraje v kisli zemlji, mesto njega pa se pokažejo in lepo rastejo travniške detelje in druge dobre trave, ki so bogate na apnu in beljakovinah. Krma pa, ki vsebuje zadostno množino apna in beljakovin, pospešuje dobro rast in zdravje živine, krma iz slabih ali kislih travnikov pa ima malo hranilne vrednosti, je trda, grenka in težko prebavna. Pri taki krmi zaostane živina v rasti, da malo mleka in slaba teleta, radi pomanjkanja apna pa povzročuje še kosto-lomnico (par tednov pred kotnjem krava ne more več vstati) ali živina liže stene, pesek in druge neužitne stvari, s čemur si še bolj kvari že itak slabotno zdravje.
Krma, ki ima zadosti beljakovin in apna, torej krma iz dobrih travnikov, vpliva tudi na boljšo mlečnost in to na množino in kvaliteto mleka. Samo dobra krma omogoča uspešno živinorejo. Stari izkušeni živinorejski strokovnjaki trdijo celo, da uspeva simentalska živina tako kot doma, samo v krajih, kjer je; v krmi zadosti apna, kar je tudi razumljivo. Velika močna živina z močnim okostjem
rabi za gradnjo svojega telesa dosti več apna, kot majhna, slabo rentabla živina.
Boljši uspeh pri živinoreji pa vpliva posredno in neposredno na prehrano ter s tem na zdravje in utr-jenost človeka.
Apno uniči na travnikih tudi nadležni mah.
Več, ko je na travniku mahu In kislega plevela, bolj močno se mora apniti. Umevno je, da se mora travnike po apnenju tudi dobro prebranati.
Tudi sadnemu drevju zelo koristi apnenje. Poapniti pa se mora cel sadovnjak, ker korenine drevja se raztezajo daleč od debla, največkrat še dalje, ko sezajo veje. Apnenfe okrog debla samega je za drevo radi tega brez koristi.
Apno je za drevo direktna hrana. Rabi ga za svoje staničevje, to je trdost lesa, s čemur postane drevo bolj odporno proti različnim boleznim in mrazu. Posebno koščičnato drevje (breskve, marelice, slive, črešnje) ne morejo dobro uspevati v zemlji, kjer je premalo apna. Če ne dobijo v zemlji dosti apna, obolijo nasmoliki, ki jih hitro uniči. Pomanjkanje apna povzročuje ali vsaj pospešuje raka na sadnem drevju.
Znano pa je tudi, da j? sadje v legah, kjer ima zemlja dosti apna, lepše razvito, debelejše, bolj žive barve, zdravo, okusnejše in trpežnejše za transport in prezimovanje, kot sadje iz krajev, kjer v zemlji ni apna.
Poglejmo samo, kako je pri nas. Najboljše uspeva sadno drevje inprU naša največ najboljšega sadja brego-viti teren krajev Gerlinci, del Pertoč, Fikšinci in Kramarovci, kjer ima zemlja že po naravi zadosti apna. To so edini kraji v srezu, kjer ni pomanjkanja na apnu. Pa ne samo sad no drevje, tudi travniki, krompir in drugi pridelki uspevajo v tem predelu Prekmurja boljše kot drugje, o čemur se lahko vsak sam prepriča.
do 4 mesece stari 120—160, mesecev stari 250—300, 8 mesecev stari 360—400, 1 lel 550—600. 1 kg žive teže Di: 5.50, mrtve teže 6 50- 8 50.
Mariborski goveji sejem 12 arja. Cene : debeli voli 1 kg i že Din 2.50 - 3 50, poldebeli do 2 50, plemenski voli 2-3, klanje 2.50—3, klavne krave
2	25—270, plemenske krave 2
krave za klobasarje 1,25-1.50,
ne krave 2.25—3, breje krave : 3, mlada živina 2.75—3.50,
3	50-4.
Žitni trg.
Novi Sad. Pšenica bač. p slav. Din 128-130, bač. in 122.50-124, ban. 119-124, bač., srem. 87.55-90, koruj srem. 67-68, ban. 64-65. neizpremenjeno.
Cene.
Sladkor kocke 1 kg Din 16, i moka (prah) 1 kg Din 16, s kristal 1 kg Din 14.50, moka pš Ogg, in Og, prima 1 kg Dil moka pšenična Ogg, in Og, kot kg Din 3, Franck kava : 1/2 kg Din 8 50, J/4 kg škatlja Din 4.! kg škatlja Din 3.50, 1/10 kg J Din 2, sol jodirana mleta 1 i 3.50, sol živinska 1 kg Din 1.5 trolej 1 lt Din 7 —.
čržne
cene:
Živina.
Mariborski svinjski sejem. Na Svinjski sejem dne 15 februarja 1935 je bilo pripeljanih 144 svinj, katerih cene so bile sledeče : Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari Din 90-100, 3
TON-KINC
lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOI
FRAN KEHSTE
Film o zloCIncu z uienj viml možgani.
V glavni vlogi:
BORIS KARLOFF.
Predstave se vršijo:
V NEDELJO, dne 3. marca ob 1 uri popoldne in zvečer ob Va 9- 1
I
TRGOVSKI LOKAL
sposoben za vsak obrat se odda na Lendavski cesti 8.
Prodam
dobro ohranjen pletilni s zimske in letne pletenini dela naučim v enem mesecu. Poj as trgovini Hahn Izidor.
PAZITE I
CENE ZA radio aparate šivalne stroje in kolesa GLOBOKO ZNIŽANE.
PAZITE
HHIHHI
NA ZALOGI rabljeni in novi pisalni stroji
kakor tud DELI ZA ISTE.
ZAHTEVAJTE PONUDBE !
ŠTIVAN ERNEST t,flo.,H.
URŠKA SOBOTA
GUME ZA KOLESA od najcenejših do najboljših.