St. 766
Tpst, nedelja dne 28. aprila 1912. lijubljana.
Lieto III.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Pfl ^ 3 tTl 711 #1 fi Vin «JutT o" izhaja vsak dan tudi ob nodoljah in praz-I Ucalll jtllu ol, U VIII, njpih — zjutraj. Eokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in u rava je v Trstu, ulica — Gom-merciale št. 8 10, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve m dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Maliču v Ljubljan . — Po pošti sprejemano stane »Jutro" mesečno K. 1.50, četrtletno K. 1.50, celoletno K. 18.— za inozemstvo celoletno K. 28.	. — Naročnina se piačuje vnaprej. — Oglasi: 1 mm.
visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primoren popust Mali uglasi: 5 vinarjev za besedo. - Za odgovor je priložiti znamko.
S urihodnjim torkom začne izhajati JUTRO" zopet vsak dan.
Ne čudimo se!
Ljudje se pri nas čudijo in ne morejo tega razumeti, — da je slovensko kmetsko ljudstvo tako klerikalno, da ima klerikalna stranka v tem ljudstvu tako močno zaslombo, da je takorekoč vsegamogočna in lahko se reče edina reprezentantinja slovenskega ljudstva.
Mnogi naši dobri ljudje so začeli že obupavati nad našim narodom, češ, tega ni mogoče iztrgati iz klerikalnih krempljev, ta narod je zabit in potemtakem tudi izgubljen za vedno, na to pa pride malokdo, da bi iskal prave vzroke, zakaj stoji naše kmetsko ljudstvo tako trdno na strani klerikalne stranke, četudi ta zlorablja zaupanje, ki ji ga ljudstvo izkazuje.
In vendar je ta pravi vzrok tako lahko najti: kmetsko ljudstvo se oklepa klerikalne stranke zato, ker druge stranke na Slovenskem posebno na Kranjskem, sploli ni.
Narodno-napredna stranka je meščanska. torej ljubljanska stranka, ker razun v Ljubljani Slovenci sploh nimamo meščanstva pravega ki ne bi imelo z takozvammi agrarci takorekoč enakih interesev, to so sprevideli klerikalci, začeli so voditi čisto agrarno politiko in s tem so pridobili ne samo kmetsko ljudstvo, temveč tudi prebivalstvo majhnih mest na deželi, ki imajo v glavnem enake interese kot kmetsko prebivalstvo. Interesi ljubljanskega prebivalstva, so deloma v navskrižju z interesi izvanlju-bljanskega prebivalstva in dokler bo narodno - napredna stranka nastopala proti agrercem, ne more vendar zahtevati od teh da bi stopali pod njen prapor.
Ali ni naravnost smešno, ako išče na kmetih državnozborski mandat ljubljanski tržni nadzornik Ribnikar, ki grmi na vseh shodih v Ljubljani proti cestnemu zakonu češ, kako pridemo Ljubljančani do tega, da vzdržujemo kmetom ceste ? Takega človeka kmet vendar ne more voliti, ker bi s tem izdajal svoje interese, ki jih tak kandidat ne more zastopati.
Ne bomo se pečali z vprašanjem, ako so interesi ljubljanskega prebivalstva res tako močno nasprotni interesom kmetskega ljudstva zadostuje nam dejstvo da narodno-napredna stranka vedno in prav rada naglasa svoje protiagrarno stališče, ona je postala čisto ljubljanska lokalna stranka in samo po sebi je umljivo, da ona kot taka ne more iskati mandatov na deželi in zato nimajo klerikalci na deželi .— nobene protistranke in v. tem leži njihova moč; so pač bili klerikalci vedno boljši politiki od naprednjakov in kdor se čudi temu, da narodno-napredna stranka ne more priti na deželi klerikaloem do živega, ta je slepec, ki ne vidi, ali pa noče videti pravih vzrokov, zakaj je položaj tak.
Ako bi hotela imeti narodno-napredna stranka kakih uspehov na deželi, bi morala prenehati biti ljubljanska lokalna stranka, morala bi postati agrarna ; ako pa ona noče postati agrarna stranka, nima na deželi ničesar iskati in stori najbolje, ako na deželo sploh ne gre.
To je vendar jasno. Kako more biti antiagrareo ob enem agraree, oziroma, kako more iskati nasprotnik agraroev pristašev med agrarci ? To more delati samo „politik“ Ribnikarjevega kalibra, drugi naprednjaki so že toliko pametni, da sami sprevidijo, da na kmetih nimajo — dokler je njihova politika antiagrarna — ničesar iskati.
Klerikalizem je torej na kmetih močan zato, ker ga nihče ne pobija in on bo močan toliko časa, dokler ne stopi proti njemu kaka antiklerikaLna agrarna stranka in sicer resnično agrarna stranka, ki ji agrar-stvo ne bo samo slepilo, kot je to pri kle-kaloih, temveč prava in resnična vsebina.
Naj nas nihče napačno ne razume. — Naš namen ni dati »Stimmung" za ustanavljanje kake nove stranke, ker „ Jutro" ni bilo za to ustanovljeno. Hoteli smo samo izreči naše mnenje o vzrokih, ki so napravili klerikalno stranko močnO in o načinu, po katerem bi se klerikalno stranko dalo ubiti. Storili bodo to — namreč ubili klerikalno stranko — samo napredni agrarci, narodno-napredna stranka tega ne stori, ona more braniti samo Ljubljano pred klerikalnimi naskoki.
„Vojna“ na Balkana.
Leto za letom se govori in piše o vojni, ki-nastane na Balkanu „vsak hip", ker so te in te države že mobilizirale svoje vaje in so že popolnoma pripravljene na boj, in samo čakajo — na bogsigavedi kaj . . .
Vsako pomlad se ponavljajo .take vesti, ki kmalu utihnejo, da se prihodnjo spomlad — zopet rodijo, zopet utihnejo itd., — od leta do leta ista pesem, tako, da v vojno na Balkanu nihče več ne veruje, in tudi ako kdaj resnično nastane, ne bo tega nihče verjel, dokler ne vidi s svojimi očmi ranjencev.
Tudi letos so nekateri listi že začeli peti to obrabljeno melodijo, ali občinstvo je postalo že »neobčutno44 za te balkanske senzaciie, ki jih jemlje ravno tako „resno“, kot pravljice o velikanski morski kači, ki se pojavljajo v raznih listih v vročih poletnih mesecih, ko vlada suša povsod in tudi — v mnogih redakcijah.
Na Balkanu ni za sedaj nobene neposredne vojne uevarnosti in je najbrže niti ne bo še tako kmalu. Kdo hoče početi vojno in s kom ? Bolgarija s Turčijo, kakor kombinirajo te dni nekateri listi, ki vedo celo povedati, da je bolgarska armada že pripravljena na odhod proti Macedoniji ? Kaj šo! Bolgarska na kaj takega gotovo niti pomišlja, ker ima dosti drugih, večjih skrbi, posebno pa zato ne, ker ni upanja, da bi imela od take vojne posebne koristi.,
Srbija za sedaj gotovo tudi ne misli na kako vojno s Turčijo, ker se mora pripravljati za večje in težje naloge, ki jo čakajo v bližnji bodočnosti, ob enem mora pa paziti na nevarnost, ki ji preti z druge strani.
Grška se tudi ne misli spoprijeti s Turčijo, ker so ji gotovo še v dobrem spominu porazi, ki jih je doživela v zadnji vojni s Turčijo. Sicer pa, čemu bi se Grška vojskovala, ko dobi Kreto gotovo prav kmalu tudi brez vojne ? Na osvajanje drugih turških provinc pa Grška — vsaj za sedaj — gotovo ne misli.
Kdo se bo torej vojskoval, s kom in zakaj ?
Brez skrbi naj bo Evropa ! Spomlad je prišla in tudi odide, ne da bi došlo na Balkanu do kake vojne, vsaj letos še ne, ker ni nobenega pravega povoda za to. Razna balkanska vprašanja še niso dozorela tako, da bi se jih začelo končno reševati in bog ve, kdaj toliko dozorijo!
Trst-Primorje
Za „Jutrov“ sklad je daroval g. Ivan Gergol iz Beke pri Klancu 50 vinarjev. Iskrena hvala!
„Edinost“ *a — krumirstvo.
Kdo bi si mislil, da bi „Edinost“, ki se sioer prav rada kar cedi samega demokratizma, nagovarjala stavkujoče krojaške pomočnike, da bi — krumirili. Seveda je to „Edinost„ zavila v nekak „narodni“ plašč, ali ta je preveč — proziren in pod njim se lahko vidijo pravi kremplji. So pač čudna pota božje previdnosti in „Edinosti“.
Hvaležna naj nam bo „Edi-nost“, ker smo ji pridobili stalnega odjemalca v osebi onega L. iz Grete, ki hoče veljati za dobrega naprednjaka, pa sta oba njegova: sina — renegata. Moža je bilo sram, ker smo mu očitali, da si v tobakarni izposojuje „Edinost" vsak dan, mesto da bi jo kupoval in sedaj jo vsak dan kupi, izposojuje si pa samo še »Jutro44, kar mu pa velikodušno odpuščamo, ker tega vendar ne moremo zahtevati od njega, da bi še »Jutro44 kupoval, ker bi ga v „Narodnem domu" potem prekleli in kam bi se revež potem obrnil, ko ga nikjer drugje ne marajo, sioer smo pa zvedeli tudi to, zakaj se ta mož sploh dela narodnjaka. Stvar je naslednja : sinova sta mu trgovca in imata kot renegata med Italijani svoje odjemalce, oče pa je „ narodnjak" in imata sinova zagotovljene tudi slovenske odjemalce. Mož je majhen diplomat, ali ljudje So ga začeli vseeno spoznavati.
Odposlanec tržaškega župana pri odkritju novega zvonika sv. Marka v Benetkah, avijatik Widmar, baje ni bil posebno prijazno sprejet. Sioer je nosil sabo lastnoročno pismo tržaškega župana beneškemu županu, ali ta „ni imel časa", da bi ga takoj sprejel, temveč mu je baje sporočil, da ga sprejme še le naslednji dan. Tako se govori po Trstu, kaj je resnice na tem, tega pa ne vemo, ali verjetna je ta
stvar zelo, ker je znano, da Benečani niso tako navdušeni, kot naši „Italijani",
Resnici na ljubo. Sodrugi iz Sv, Križa so čutili potrebo odgovoriti v svojem glasilu na dopis v »nekem44 tržaškem listu v zadevi veselice pevskega društva „Skala" Mi bi sodrugom svetovali samo to, da naj naučijo svoje somišljenike malo več olike.
, e se že nočejo udeležiti naših prireditev naj bi se za ta čas vsaj podali čez lužo kamor spadajo s svojimi italijanskimi pesmimi. Omenjeno, bodi pri tej priliki, daje sklenil sooijalistični odbor, da bo moral plačati vsak socijalist, ki se udeleži prireditve „Skale", 1 krono kazni. Ako so narodnjaki res bojkotirali socijalistično veselico, so ostali vsaj doma in niso šli izzivat, kot socijalni demokrati. Socijalistom se je pridružil tudi župnik, ki je s prižnice agitiral proti veselici „Skale".
Delavci v škeilenjškili plavžih sužnji. Ni bolj izkoriščanih delavcev, kakor so delavci v škedenjskih plavžih. Ubogi siromaki delajo 12. ur na dan, ob nedeljah in praznikih pa po 18. ni’ na dan. To je'protipostavno. Ivaj takega bi se dandanes v drugem tisočletju ne smelo goditi. In če pri tem še to pomislimo, da imajo delavci škedenjskih plavžev pri tem dolgem, napornem in nevarnem delu še majhne plače, da se skoraj ne morejo preživljati, da morajo pri težkem delu še stradati, nam mora zavreti srd v našem srcu. Vsi ti sužnji, ki tam doli prodajajo svoje telesne moči krutemu kapitalizmu, so Slovenci in Hrvatje. — Torej naši krvni bratje so in žnjimi vred trpimo tudi mi, kajti, če smo narodni, nas mora vezati tudi ljubezen do njih, ker se pretaka v njihovih žilah naša, v naših pa njihova kri. No, pa tudi to suženjstvo v škedenjskih plavžih se bo odpravilo. Vsako suženstvo je krivično, je nemoralno, če obstoja, obstoja proti naravnim zakonom.
Imetnik tvrdke Pircher & Pa-neich še sedaj ne ve, da se pravi Slovencem laško Sloveni in ne „ščavi“, kakor nas vedno zmerja. Naši zavedni trgovci bodo znali spomniti na to dotičnega gospoda takrat, kadar jim pride ponujati svoje blago.
»Narodna delavska organizacija in in »Zveza jugoslovanskih železničarjev44 priredita o priliki proslave delavskega praznika 1. majnika v sredo, 1. majnika t. 1. ob 9. uri dopoldne Veliki nianifestacijski shod v dvorani „Narodnega doma“ v Trstu. Po shodu bo obhod po mestu z godbo N. D. O. in društveno zastavo. — Popoludne ob 2. uri zbirališče pred „Narodnim domom14, odkoder obhod točno ob 2 in pol popoludne z godbo in zastavo na veliki vrt »Konsum-nega društva44.
„ Jadran44 pri sv. Jakobu, kjer se vrši velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom i. t. d. Pri veselici in plesu svira godba N. D. O. pod vodstvom gosp. Majcena. Sodelovalo bo več pevskih društev. Vstopnina k veselici 40 vin. za osebo.
„Delavsko Slov. Izobraževalno društvo44 sklicuje za danes dne 28. t. m. ob 10 uri predpoludne na vrt gostilne ulica Stadion št. 19 javen shod s sledečim dnevnim redom : 1. ,Delaveo in kmet v sooijalnem življenju", predava učiteljica P. Hočevar; 2. naši nameni; 3. slučajnosti. ; Ob slabem vremenu drži se shod v prvem nadstropju iste hiše. Delavci in delavke! Vam je namenjeno društvo. Vaš obupni položaj vas sili da sežete po onem sredstvu s katerim se bodete uspešno bojevali za vaše pravice, to sredstvo, ta močna sila ki vam bode dala poguma je prosveta. Zato pa pridite mnogoštevilni na ta shod, da bodete jasno dokumentirali da hočete napredovati!
Iz Ileke pri Klancu (v Istri) nam poročajo; Naše pevsko društvo »Lilija44 je imelo svoj redni občni zbor dne 12. t. m. in je s tem dokazalo, da ni zaspalo, kakor si mislijo in se že veselijo naši starokopit-neži, ki so bolj potrebni izobrazbe kot kruha. Naj se starokopitneži nikar ne veselijo, ker društvo ni zaspalo, četudi v preteklem letu radi raznih zaprek ni delovalo.
V	tem letu bo pa skrbel novi odbor, da bo društvo napredovalo in se razvijalo. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Sancin, za podpredsednika Josip Kozina, za blagajnika Mihael Kozina, za tajnika Ivan Cergol, za odbornike Andrej Cergol, Anton Kozina, Andrej Požon in Josip Zobec. Sklenilo se je prirediti plesni venček z dražbo raznih predmetov in sicer v nedeljo, dne 12. maja. Sviralo bo godbeno društvo „Lira“ od Sv. M. M. Spodnje. K tej prireditvi se že sedaj vabijo prijatelji neprisiljene zabave.
Zanimivo. Na Greti stanuje neka istrska Slovenka — menda se piše Andrejčič — je huda »Italijanka", pošilja otroke v italijanski otročji vrtec in jih sploh vzgaja v čisto italijanskem duhu, samo —• očenaš jih uči moliti slovenski, to pa zato, ker ona ne zna laškega očenaša in mora učiti otroke vsaj nekoliko slovenskih besed. —
Stanovanjsko oderuštvo v —■ Trstu presega že vse meje in postaja vedno večje. Nek slovenski zdravnik — ime za sedaj zamolčimo — je kupil pri sv. Jakobu hišo in je takoj zvišal najemnino za 25%, za neko majhno stanovanje za katero se je prej plačalo 21 kron mesečno, zahteva sedaj 25 kron in pravi, da to niti ena krona ni na dan, torej lahko vsak plača. Ta hišni posestnik pravi, da je to njemu premalo, ako mu prinaša hiša samo kakih 6% kupne cene! Danes je vsakdo lahko vesel, ako vloži svoj kapital tako, da se mu obrestuje s 6 odstotki.
Stavka krojačev. V petek popoludne se je vršil v prostorih „Berger“ številno obiskani shod stavkujočih delavcev in delavk, katerih število je doseglo 500. Na shodu so poročali, g. Iglič, predsednik odbora stavkujočih, nadalje Todesohini, tajnik strokovnih organizacij in krojač Viello. Ko je predsednik konstatiral, da med stavku-jočimi vlada sloga in disoiplina, je naznanil da se gospodarji drže trdovratno tega, da ne priznajo organizacijo in ne vpoštevajo nobene njih zahteve. Ko sta potem govorila že omenjena Todesohini in Viello, so delavci sklenili vstrajati v boju do končne zmage. Delavci in delavke skoraj splošno, delajo vsi od komada kar pa gospodarji tako slabo plačajo, da najboljši krojač komaj da zasluži 24—26 K na teden. Če pa nadalje pomislimo, da delajo samo šest me-v secev v letu pridemo pač lahko do zaključka, da je njih nastop opravičen.
Splošni pregled tržaških dogodkov
Tržaški Italijani so minolih dni doživeli ogromno blamažo. V četrtek, dne 25. t. m. je bil v Benetkah posvečen novi stolp sv. Marka. To priliko so tržaški Lahi izrabili v to, da so dali izraza svojemu stremljenju. Tržaški avijatik Ivan Widmar je poletel iz Trsta v Benetke, a tržaški župan dr. Alfonz Valerio, mu je izročil lastnoročno, v njegovi lastnosti župana tržaškega mesta lastnoročno pismo, ki ga je imel Widmar po zraku ponesti županu Benetek, Grimaniju. — V to svrho, to se pravi za ta simbolični polet, se je že več dni delala velika reklama ne le v Trstu temveč tudi v Benetkah. No, Widmar je res sijajno izvršil svojo nalogo ; odletevši s svojim „Ble-riot“-om okolu 5. ure popoldne, je srečno preletel Jadransko morje in dospel kmalu po 6. uri zvečer v Benetke. Porabil je le uro iu 18 minut. A kakšno razočaranje je nesrečni a pogumni letalec doživel, ko je dospel v Benetke !! Živa duša ga ni pričakovala : niti „hangarja41 za njegov letal-nik niso bili pripravili v Benetkah. A ko je potem, takoj po svojem prihodu v Benetke, hotel k beneškemu županu Grimaniju, da mu izroči bratski pozdrav — pismo tržaškega župana, se je žnpan Gri-mani nahajal na nekem banketu ter mu javil, da ga ne more sprejeti, pač pa naj pride k njemu naslednji dan! Ni li bilo to postopanje vseh Benečanov in posebno pa postopanje župana Grimanija, kakor bi rekli Widmarju — ne kakor pogumnemu avija-tiku, ampak kot nositelju pozdrava tržaškega mesta beneškemu mestu. »Kaj pa je tebe treba bilo?" — V Trstu so namreč pričakovali, da bodo v Benetkah Widmarja sprejeli z največim navdušenjem in da bo celo župan Grimani nestrpno pričakoval Widmarjevega prihoda, in sioer vse to ozirom na pravi pomen njegovega poleta — od sv. Justa do sv. Marka.
Zaprt »polic, komisar", Ladislav Štern, star 44 let, doma iz Takovca v Slavoniji, je bil minole nedelje aretiran, ker se je po raznih tolerančnih hišah in drugih beznicah v starem mestu izdajal za — policijskega komisarja. V četrtek je bil zato na okrajnem sodišču obsojen na 48 ur zapora.
K vlomu pri trgovcu Levvj jn.
Radi dogodkov v skladišču trgovoa Julija Lewy v ulioi della Stazione, so bili poleg Radovanoviča atetirani neki Zivkovie, neki Stefanovič in neki Mihajlovič. Kakor je zuaiio, je bil Radovanovič aretiran na Reki, a poslednji- trije so bili aretirani v Trstu. Sicer ima pa sum, da so poslednji trije sodelovali pri vlomu pri Lewvju in pri napadu na njegovo osebo le jako slabo u-
logo. Trgovec Levvv ni umrl, temveč se mu stanje zboljšuje.
V Iterlinu začne s 1. majnikom izhajati nov dnevnik za ženske, in ga bodo urejevale ženske.
(tanka za ča»o|)i!«e, del. društvo.
V Budimpešti se je ustanovila banka za časopise, s kapitalom od 100.000 kron. Banki je namen, podpirati razširjenje štampe, in časopisov. — V upravi so gg. S Vaso, E. Brachfeld in Gustav Mahler.
Italijanski napisi v Skednju. Prijatelj lista nam piše: Oital sem večkrat
V „Edinosti“, da je Skedenj prava narodna trdnjava, da so škedenjski Slovenci zelo zavedni i. t. d. Zato sem kar obstal, ko sem korakal pred kratkim skozi to „narodno trdnjavo11. Videl sem samo italijanske napise na trgovinah, brivnicah i. t. d. Mislil sem si, da se nahajam tam kje v kraljestvu. Išisem skoraj verjel, da je ta vas Ške-denj. Podam se v neko trgovino, na kateri je bliščal seveda, kakor na vsaki, samo italijanski napis. V trgovini sem našel polno ljudi, ki so kramljali med seboj v slovenskem jeziku. Prav težko mi je postalo okoli srca, ko sem gledal pred seboj Slovence, ki so s svojim težko prisluženim denarjem podpirali renegata, torej človeka, ki niti v toliko spoštuje slovenskega jezika dasiravno živi od Slovencev, da bi imel poleg italijanskega tudi slovenski napis na trgovini. Kaj ni mari to žalostno ? Kar zjokal bi se človek nad nezavednostjo takih ljudi, ki podpirajo naše največje narodne nasprotnike, ki svoj denar dajajo njim, ki so nam bili že od nekdaj največji sovražniki' V Skednju so sami Slovenci — Italijanov je samo par ducatov. Pri zadnjih volitvah se je to pokazalo. Rvbarž je dobil v Škednju okoli 600 glasov, Oblak, italijanski liberalec pa niti sto. Pa tudi na Kristana ne smemo pozabiti, ki jih je dobil blizu par sto. Kristanu gotovo noben Italijan ni dal glasu, ker so volilni letaki in lepaki pisani v slovenskem jeziku. Torej, kaj naj porečemo mi potem k temu, če pri tem omenimo, da obstoji v Skednju društvo „Sokol“, pevsko društvo »Velesila" i. t. d. a da se blišče navzlic temu povsod, kamor se ozre oko, samo laški napisi, ki delajo pravo sramoto slovenskemu narodu? »Edinost* pa naj ne hvali vedno, temveč naj od časa do časa opozarja tudi na napake, ki bodo odpravljene samo, ako se bo opozarjalo na njih. (Posvečali bomo razmeram
V	Škednju posebno pozornost. Ur.)
Kdo bi si mislil — da bo pogumni avijatik — božji volek ? Oni božji volek namreč, ki se otroci z njim tako radi igrajo, Bi ga denejo na roko in mu pravijo : »leti leti, božji volek . . .*
Tržaški župan je tudi otrok in si je vzel za božjega voleka avijatika ^Vidmarja, dejal si ga je na roko in mu rekel :	„leti
leti, božji volek, tam v lepe in slavne Benetke, odnesi mojemu beneškemu tovarišu prijateljski pozdrav in to-le z mojo roko pisano pismo . . .*
Božji volek Widmar je vzel pismo' spravil ga nekam pod peruti in se ponosno dvignil v zrak, okrožil je parkrat tržaškega patrona sv. Justa, potem pa pogumno sfrčal gez lužo proti Benetkam, kjer ga je sprejelo dosti radovednežev, ali beneškega žu pana ni bilo nikjer.
Seveda beneškemu žlipanu se ni zlju bilo priti k sprejemu tržaškega božjega voleka, ko je bilo tam veliko drugih božjih volekov, ki so prinesli v Benetke gotovo več „beci“ kot tržaški božji volek.
■ In v Benetkah so „beci“ v velikih ča steh — ravno tako. kot v „slovenskihu le toviščih, kjer so ljudje že pozabili reči „do ber dan“ tako so navajeni na „guten Tag“, ker mislijo, da je vsak letoviščar Nemeo in tudi ako je Slovenec, mora v »slovenskih11 letoviščih govoriti nemški, ako noče ostati lačen in žejen . . .
V	tem oziru so Benečani res zelo so rodni našim Gorenjcem, samo tega ne vem, ali so Benečani potomci Gorenjcev, ali so pa ti potomci Benečanov.
Mislilo se je, da nastane radi božjega voleka prava bmja v Trstu, pa od vsega tega ne bo menda nič, pač pa je zelo ne-vrjetno. da bo tržaški župan še večkrat tals<> otročji in tudi avijatik \\ idmar bo hotel gotovo še služiti za božjega voleka Jaz sem pa danes slebe volje, pa ne radi blamaže, ki jo je doživel tržaški žu pan, ker to mene nič ne briga, temveč zato, ker še vedno burja piha, ko bi vendar lahko že enkrat prenehala in pa radi nesreče, ki se je pripetila mojemu prijatelju gretskemu škratu, ki ga je povozil Kozu ličev avtomobil in presekal na dva dela, od katerih se je eden takoj osamosvojil in si nadel ime rojanski škrat. Tako imam se daj mesto enega celega — dva polovična Škrata.
Kav-1» a v
JkjubIjaKa-j<Farysko.
Dva bela Jurija nasedla „Zelenemu Juriju“. Ej ta »Zeleni Jurij* iz Dolenjske ceste je tič, da mu ga ni kmalo para. Skozi 2 leti je vlekel zavedne naro-dovce, ki so delali z vsemi pihali reklamo, zanj reklamo, da je na jurjevanju na ljubljanskem gradu točil nemško pivo, a Ciril-Metodovi družbi je i z polnega žepa kazal fige. Mi smo tiča takoj prvo leto progrun-tali. Ko smo se takrat zameriil zavednim narodovcem. Za to so lani delali še večjo reklamo zanj. Mi pa smo tudi lani spoznali tega tiča. Še le na naše opetovaue pozive in še le ko mu je družba sv. mirila in Metoda poslala položnico, da plača obljubljeno nagrado od iztočenega nemškega piva, se je možakar odrezal, posegel globok v žep in poslal družbi . . . kaj mislite koliko ? Cele tri krone. No po tej velikodušnosti so tiča še le spoznali. Za to so ga letos odklonili, naj svoj god jurjuje kjer hoče, le na družbeni veselici ne. Pa tič je tič in zadel je na druge strune. Požar na Ježici mu je prišel kakor nalašč. Po šabloni zadnjih dveh let je sestavil reklamne notice, pa jih razdal na vsa uredništva ljubljanskih listov „V korist pogorelcem na Ježici" to geslo je vleklo in ..Narod* in „Dan* sta hitela da sta prehitela »Slovenca* kamor pravzaprav spada ta »Zeleni Jurij“. Gospodje notice niso brali, romale so naiavnost v tiskarno. Ko pa so bile v listu, so videli črno na belem, da so za enkrat prav lepo nasedli »Zelenemu Juriju11. Reklama previdno naperjena proti družbeni veselici na^radu. Sama aa sebi pa je ta reklama taka, da nikakor ne. spada med uredniški del. Tiček je po ceni zletel skozi 3 uredništva, pri nas je vkljub limanici enega stavka »V korist pogorelcem na Ježici11 sam obsedelna svoji limanici. Velik prijatelj klerikalec »Zeleni Jurij* iz Dolenjske ceste, v pondeljek zjutraj bi radi videli tisto -podpolo, ki bo na tej veselici nabrana v nedeljo na domačem jurjevanju. Pa tudi dokez, da se je podpora res oddala pogorelcem, bi radi videli. — Potom še le bomo vrjeli pravemu namenu tega kontra-jurjevanja.
V	korist pogorelcem na Ježici. G. Juri Marenče, gostilničar na Dolenjski cesti priredi- na Jurjevo nedeljo, to je danes, veliko veselico na korist pogorelcem na Ježici. Tako namreč čitamo iz osebno poslanega nam vabila, ki ima še raznih drugih reklamnih primesi. Ali ravno te reklamne primesi ne vzbujajo v nas posebno velikega zaupanja v pravi namen te prireditve. Kolikor je namreč nam znano, je na Kranjskem v zadnjem času bilo veliko takih pogorelcev, ki bi bili bolje potrebni take javne podpore, kot so oni na Ježici, katerih škoda jc baje polnoma krita z zavarovalnino. če se ne motimo, je ta „Ze-leni Jurij* tisti „Zeleni Jurij*, ki je lani ne Jurjevanju na gradu točil puntigamsko pivo, oziroma neslovensko pivo in nam prav še ni nič znano, da bi bil ta »Zeleni Juriju že odrajtal svoj obljubljeni dar v prid tiste družbe, pod katero zastavo je točil nemško pivo. Nas se je sicer od strani te družbe in to je družba sv. Cirila in Metoda, prezrlo povabiti na jurjevauje, vseeno pa ne maramo delati reklamo proti družbinemu jurjevanju na gradu. Radi nas lahko gre vsakdo k tZelen. Jurju* na Dolenjsko cesto, mi ga s tem nikakor ne maramo odvračati. Ali na narodno dolžnost podpirati to, kar vsi vemo, da je podpore potrebno, moramo vsakogar opozoriti. ,,Zeleni Jurij“ pa naj potem tudi pove, koliko podpore bo dal po-goreloem na Ježici.
Prilieen pouk za naše narodne dame. Iz ženskih delavskih krogov nam poročajo: Dandanes je tudi za žensko na nižji družabni stopinji priporočljivo, da razume več jezikov, pri nas vsaj tudi nemškega. Nekaj kar je nas bolj „brihtnih* delavk, smo se tega daru tudi že privadile. In sicer nas to ni prav nič stalo. Kadar smo proste, gremo po ulicah tik za našimi narodnimi damami. Tu slišimo dve besede slovensko, a štiri za nameček so že nemške. Iz slovenskih dveh besed smo začele sklepati na daljno vsebino nemških. Izpo-Četka kakor že vsaka šola, je šlo tudi nam težko. Pa smo se oprijele ravno tiste metode kot smo jo slišale in jo še slišimo iz ust naših narodnih dam. In glejte, imele smo uspeh. Popolen uspeh pa smo doživele še le tedaj, ko smo naše narodne dame spremljale iz ulioe v slaščičarne in sploh v trgovine. Tam smo takoj zapazile, da gospodje v trgovinah bolje nemško govore kot naše dame! In pa govore sploh vse nemško. Imele smo že gotove dame kakor pravimo „v grif“. Same boljše gospe in gospodične. Ko smo bile semtertja tudi na kakem javnem shodu, kjer so naši prvi možje navduševali »maso* k naro Ini zavesti, smo izvedele, da ta in ta gospod je mož, ali lepše rečeno, je gospod soprog te in te gospe soproge in oče te in te gospioe. Na ta način smo polagoma izvedle vse, kar je bilo treba za naš „jezikovni* pouk. Ko smo začele nazadnje čitati še nemške romane, ki smo jih za par vinarja dobile pri slovenskih starinarjih zadej za Ljubljanico, smo
nekega lepega dne, ko smo zopet imele „šolo* v nemščini zadej za narodnimi damami na ulici, prišle do prepričanja, da mi nekdanje učenke, mi priproste delavke, hčere iz ljudstva, bolj razumemo in lepše govorimo nemški, kot naše prve zvezde, ki študirajo leta in leta po samostanskih šolah, po licejih, višjih gospodinjskih in dekliških šolah i. t. d. V zahvalo za ta napredek smo zdaj sklenile sledečo resolucijo: Mi priproste delavke, hčere iz ljudstva, ki smo v prijetnem položaju, da govorimo kolikor mogoče čisto slovenski, in čisto nemščino, če govorimo nemški, smo pripravljene istotako brezplačno dajati pouk našim narodnim damam v obeh jezikih. Ampak pogojno, da odslej one za nami hodijo in nas poslušajo kako treba slovenski ženi v prvi vrsti znati in govoriti slovenski in le če res potreba, tudi kako treba govoriti pravilno nemščino. Bog ve, ali bo ta resolucija sprejeta ? — Dvomimo ! Kolikor poznamo narodno zavest naših narodnih dam, celo zelo — dvomimo! Ured.
Zopet nova salomonska razsodba novomeškega diktatorja folija. »Jutrovim11 bralcem že znani diktator Golija je izdal zopet novo salomonsko razsodbo. Ko smo jo dobili v roke, smo mislili, da je ta mož že — znorel. Pri po-sabno zdravi pameti ne more biti. Razsodbo smo dali na vpogled raznim gospodom, ki se po svojem poklicu bolje razumejo na salomonske razsodbe kot mi. Pa tudi ti so mnenja, da oni, ki je to razsodbo zagrešil, ne more biti več normalen. Od dečkove matere zahtevati globo za zamudo v šolo, ob času, ko je Golija 13 letnega dečka kar po 14 dni zapiral v okrajno sodišče, čez 4 mesece za to pustiti rubiti mater, ne da bi za to rubežen kaj vedela, in ker je policaj to rubežen ker po domače opravil in brez vspeha, čez par dni 'pozneje pa mater pozvati v zapor na podlagi razsodbe, ki naj bi se bila izvršila že 10. januarja, o kateri pa razen Golija nobena živa duša nič ne ve, to je nekaj, kar se zna zgoditi samo v Novem mestu. In poleg vsega tega je ta diktator še obsodil v prisilno delavnico vse Ljubljančane, ki si upajo dvomiti, da on že zdavno ni več normalen. če bi bili kot so klerikaloi bi rekli : bog je že na njegovem lastnem otroku kaznoval tega Heroda II. Pa tako zlobni nismo. Ampak taki pa smo, da pride ta salomonska sodba v celosti na dan.
K zgradbi belokranjske železnice. Pretekli teden se je delo vendar nekoliko razvilo, tako da se sme reči, da so začeli. Podjetništvo Samohrd še vedno iz-iorablja delavce. Pride delaveo sestradan bogve odkod, ima v žepu par izprošenih vinarjev, pa ga silijo, da si kupi lopato in drugo orodje. In to podjetje hoče slovansko podjetje. Jej takim Slovanom! Da je delavstvo razburjeno in se na razne načine maščuje, to je čisto umevno. V Šmihelu so razbili kovačnico in odnesli kar se je dalo. Mi tega ne odobravamo, pač pa priporočamo delavstvu solidarnost in organizacijo. Če se tisti, ki se izdajajo za zastopnike delavstva, nič ne brigaje za te bele sužnje, preskrbeti hočemo mi, da se med dolenjskim delavstvom prične resna 'agitacija za organizacijo In tedaj bodo delavski izkoriščevalci čutili, kaj se pravi z delavca se noroa delat.
Mrcina v meniški kuti. Iz Novega mesta nam poročajo: Kdor hoče svojemu otroku prikrajšati jezik, naj se priporoči najnovejšemu špecijalistu za skrajšanje jezika patru Korneliju pobožnemu frančiškanu v Novem mestu. Svojo metodo je začel razvijati ob praktičnih poizkusih v šoli pri dečkih. Metoda je taka: Dečku, ki se mu je zameril, potegne z roko jezik vun, kakor »šintaru kravi, a ko ga drži v roki, ga čisto ob konou odščipne, G. pater ima potem posebno naslado, če vidi, da na ta način operirani otrok krvavi iz ust. Ker pa stariši s to metodo niso bili preveč zadovoljni in je špecijalist za to zvedel, je naštudiral drugo metodo. Kmečki lantje je dejal sam pri sebi, udrihajo najraje po glavi, da tisti, kdor je te milosti deležen, ne šepa. Jaz pa bom, je dejal sam pri sebi, to metodo preobrnil. In od tedaj je začel dečke v šoli pretepati s palioo po nogah, najrajše po bedrih, če bi to metodo prakticiral pri kakršnih lest puncah, bi že nič ne rekli. A kaj ima pobožni frančiškan ve-roučitelj od tega, da pretepa male dečke iz 1. razreda, spodej po bedrih, tega nf moremo uganiti. Pa ima oblastveno dovoljenje za to metodo. Krajni in okrajni šolski svet sta mu to metodo. — Krajni in okrajni šolski svet sta mit to metodo kaznovanja šolske mladine prostodušno dovolila. Tam so gospodje sploh boljše še za stari sistem, ko so tudi vojake in obsojenoe pretepali s šibami po podplatih. To je že tako navada. Tam kjer je najvišji ideal inteligence pijača in žrtje tam se radi ohranjajo tudi taki ideali iz starega veka. Deželni šolski svet pa je daleč in dnevnega časopisja ne bere za take malenkosti. To je patru Korneliju vse znano. Za to je te dni nekemu sorodniku dečka, ki ga je pater do krvavih potplutb nabil, čisto predrzno
rekel: Pa me pojdite tožit kamor hočete, ne boste nič opravili! Vsaj v tem oziru ima prav g. pater Kornelij. Pri znanih korum-piranih razmerah v Novem mestu lahko opoldne pri solncu iščeš z lučjo pravice, pa je ne boš najdel. V gostilno, n. pr. k Štem-burju pridi, pa jo dobiš!
Kako se ua Dolenjskem podpirajo domači obrtniki. Iz Novega mesta : Neki Kalinšek, rojak Slovenec že nad 30 let pri raznih železniških zgradbah preskrbuje obrt kantinerja. Povsod so mu bile oblasti prijazne, še celo na Nemškem je povsod brez ugovora dobil koncesijo. Tako je upal. da mu tudi ožja domovina ne bo odrekla tega trdega kruha. Prišel je že pred letom v Novomesto, da si pribavi koncesijo za kantino tamkaj na Loki, kjer bo največ delavcev, ker imajo, opraviti s tunelom in mostom čez Krko. Pa mislite, da revež dobi koncesijo. Kaj še! Zato so pri nas samo razni Lončariči in Zurci dobrodošli, ti lahko kaj odrinejo, da pridejo gospodje v vas. Zurc ima kar dve gostilni, Lončarič ima pa vse barake po Belokrajini. Ta dva sta seveda velika »reveža* in rake je treba podpirati. Drugi, ki so res reveži, pa naj poginejo če hočejo. Kalinšek je še tolikanj večji revež, kar je pri neki zadnji zgradbi pogorel. Pa no sami magnate Zur-čevega in Lončaričevega kalibra najdeje milost v očeh naše birokracije. Tudi Judje in Lahoni se solnčijo v maslu te milosti. Tako so nekateremu Lahu poverili vožnjo iz Novega mesta do Metlike. Domači vozniki seveda niso za to. Te poznajo samo kadar treaa davke plačati.
Cenjeni kandidatje in kandidatinje' za prostovoljno pot na oni svet. Vi gobovo najbolj veste, koliko ne-broj načinov poskušenih in posrečenih potov na oni svet si je ta nesrečni svet že izmislil. Obesiti se, vstreljiti se, skočiti v vodo ... ta trojica ni danes že več moderna. Sploh če pogledate zgodovino takih prostovoljnih potov, morate sami pri sebi priznati, da dandanes tudi že na tem polju človeškega »izuma* ni že prav nič več, kar že ni davno, davno bilo. Zato si v težkih urah, ko ste se sprli z vsem svetom, ali pa — vi ljubeči to dobro veste — le z eno osebo, ki vam je bila najbolj pri srcu, in ko ste se po dolgih mučnih premišljevanjih skregali s pametjo in korajžo za boj z življenjem, svoje nesrečno življenje zagre-njujete že v vprašanji : kako pridem najlažje na oni svet. Tistim izmed vas, ki ljubite pri teh projektih tudi kak košček romantike in želite, da se bo v kazen, da ste čutili potrebo še pred časom posloviti iz tega sveta, šj dolgo govorilo o tem vašem koraku, in da spravite po konou tudi tiste komodne gospode, ki radoživečim ne marajo privoščiti potrebne varnosti za življenje, svetujemo to le: Na ljubljanskem gradu se nahajajo še danes nezavarovane utrdbe, pod katerimi je precej globok propad. Mislimo, da je za ubiti se, ravno pripraven. Dočim v čeli Ljubljani ne dobite prostorčka, kjer bi kdo takih kandidatov že ne poskušal svoje sreče v svoji nesroči, se ne spominjamo, da bi bil kdo izmed njih zašel tudi na te prav nič zavarovane utrdbe. — Morda pa je že kdo bil tam, pa se mu je preprav zdel preneznateu. Pa ni, samo malo neroden je treba biti pri skoku. Ker pa na drugi strani (namreč ker se tiče vprašanja teh kandidatov) nikakor nismo navdušeni, da bi še podpirali take kandidate, opremlja svoj nasvet s priporočilom, naj si vsak pri takem poizkusu vzame seboj — vrv. Pa dobro naj jo pritrdi ozgorej in dobro naj se jo drži dokler ne bo ozdolej. Ali tudi to svetujemo pod izrecnim pogojem, da se o tej poskušnji preje obvesti se — slavna mestna uprava, ki mora dati uradno dovoljenje za to. Pa na-poročevaloe ljubljanskih listov nikar ne pozabiti! Ti bodo v najgan-ljivejših poročilih napravili vsakega za mrtvega, če tudi za ves svet ne mara še iti na oni svet ... Pa brez šale in krajše. Danes je na ljubljanskem gradu jurjevauje. Zvečer se to jurjevanje rado laztegne tudi na take nevarne točke, kot so nezavarovane utrdbe. Kako se v največji sreči zgodi lahko tudi kaka nesreča, če se kak. »zeleni jur tamkaj za zeleno gomilo le predaleč iztegne na utrdbe. Nekaj takega bi se bilo zgodilo eno zadnjih noči, da dva Adam-Evina potomca nista bila še pravočasno motena.
V	nedeljo 5. maja 101®* priredi „Zveza Jugoslov. Železničarjev"* podružnica Ljubljana plV1 zabavni večer v areni »Naroduega doma*. JNa sporedu bo : „Nemški ne zuajou, burka v enem dejanju. Komični prizori, petje m ples. Vstopnina za nečlane 60 vin., za člane 30 vin. Začetek ob 7 in pol zvečer. Ker priredi ta mlada podružnica s tem svojo prvo veselico v Ljubljani se pričakuje od slavnega občinstva obilne udeležbe. Odbor.
Xa naslov železniške uprave državnega kolodvora v Ljubljani. Iz občinstva smo prejeli: Ob zanemarjenem hodniku na cesti proti državnem kolodvoru se nahaja lesena ograja, iz katere štrlijo proti hodniku koli, kakor kakšni bajoneti. Če gre človek zvečer ali po noči po tej
poti, ni varen, da rrrn tak štrleči kol ne izbije očesa. Poškodovali so se že mnogi, naj žeJ' zniška uprava ne čaka, da se bo kdo prav resno poškodoval. — Mi svetujemo, da vsak, kdor trpi radi te ograje kako škodo, zahteva odškodnino od uprave . . . par takih slučajev, pa bo ograja kmalo kakor se za državno železnico spodobi.
„Zupan“ Zurc, povejte kje je vodo-
denar!
Tisti župan, okrog katerega se dobrikajo zastopniki novomeške napredne inteligence od najvišje glave \z one Velike hiše pravice za zeleno Krko, do zadnjega naj-novejšega avskultanta, koncipijenta in su-plenta, tisti župan, ki jo imel do izida „Ju-tra“ poleg klerikalnega tudi napredno časopisje v svoji oblasti, tisti župan, ki se je iz vseh strank javno delal norce, tisti župan, ki je s svojo občino od vseh oblasti nekontroliran in nekaznovano počenjal kar je hotel, tisti župan, ki se ima ne vemo komu zahvaliti, da ga njegov prijatelj novomeški državni pravdnik ni stavil pod obtožbo radi volilnih sleparij pri zadnjih občinskih volitvah, tisti župan, ki v celi Avstriji dela edino izjemo, da je vkljub rekurza proti občinskim volitvam in kljub temu, da je bil v sodni preiskavi radi volilnih sleparij še vedno župan: ta „župan“ ima sedaj na svoji vesti vprašanje :
Kam Je ixj>in!! denar i« občinske blagajne ?
Denar namreč, ki so ga občani pošteno plačali za vodarino.
Večina tistih, ki so prejemali _ od župana podpisane opomine naj plačajo vodarino, so jo tudi plačali. Pa vkljub temu, so jih lani zopet terjali, in kdor ni plačal, so mu zarubili večjo vrednost, kot je bila vsota vodarine.
Toda še vzlic tudi tej rubežni se je letos zopet zgodil Škandal, da je Zux-c,. ki se še vedno podpisuje za župana, zopet terjal tudi tiste občane, ki j ib je pustil že lani zarubiti, od katerib je več dobil, kot je bilo treba plačati. Vsi ti in oni, ki so vodarino brez prisilne izterjatve izplačali, se še zdaj za ravno tiste zneske še enkrat izterjujejo, se jim zopet grozi z rube-žnijo nekatere čelo za vseh ali 8 let nazaj, odkar obstoji vodovod v Kandiji.
In to niso morda posamezni slučaji, da bi se smelo govoriti o kaki slučajni pomoti. Izterjuje se do malih izjem skoro vsaka hiša vseh onih vasi, ki vživajo vodovod. Ni čudo potem, da je ljudstvo tako razburjeno. Zakaj po dvakrat, ali celo trikrat eno in isto plačati, pa še z visokimi obresti, koga ne bi to razburilo.
Kazburjenje pa je s tem večje in opra-vičljivejše, ker ima večina teh, od katerih Se vodarina za toliko let nazaj še enkrat izterjuje, črno na belem potrjeno, da mo vse te zneske že davno plačali. In zdaj naj, kar so v posameznih obrokih leto za letom v manjših zneskih že plačali, še enkrat plačajo v reli vsoti4 pa še « odstotkov obresti povrh?
Lahko razumljivo je, da vsi ti ljudje, katerih nekateri niti za sol nimajo, neverjetno povprašujejo:	Kam	je	izginil
tisti denar, ki smo težko pa vendar pošteno plačali? Kako je to, da pri županstvu v Kandiji ne vedo, da so na opeminih s podpisom župana in tajnika potrjeni že vplačani zneski ? Tisti, ki je vsa ta plačila sprejel in potrdil, je moral ven dar sprejeti denar zopet ^knjižiti v občinsko blagajniško knjigo na račun vodarine in od strank sprejeti denar zopet izročiti v občinsko blagajno zopet na poseben račun oziroma predal za vodarino. Tako vsaj delajo povsod drugod, kjer vlada red in vzorno Knjigovodstvo o občinskem premoženju. Zakaj je ravno v tej občini, zakaj ravno pri tem županu, kateremu se od prve glave deželnega odbora in okrožnega sodišča do zadnjega sluge vse klanja, niti knjigovodstvo 0 takih dohodkih ni in ni v redu ? Ali je tudi vsa občinska uprava glede občinskega denarja tako .vzorna1' kot je uprava glede vodarine 'i
Ta in slična vprašanja so danes na dnevnem redu po celi šmihelski občini.
Pa predno preidemo na posamezne konkretne slučaje, o katerih se je naš ljubljanski urednik osebno prepričal na licu mesta in iz doposlanega mu gradiva, je treba v pojasnilo se nekoliko dotakniti zgodovine novomeškega vodovoda.
Novomeščani, kakor znano, so bili do zgradbe tega vodovoda jako na slabem glede pitne vode: Krka jim je bila vse. V Krko se iztekajo mestni kanali mestna nesnaga, iz tiste Krke, kjer se je pralo, kopalo, napajalo živino, je Novomesto tudi zajemalo svojo pitno vodo in vodo za kuho. Kdor je kdaj videl to ravno okrog Novega taesta strašno leno, nemarno reko. po kateri skoro vsaki dan plava tudi kaka crkovina. ta si lahko predstavlja, kake vrste pitna voda je Krka. Pač so imeli na glavnem trgu vodnjak, ki je črpal vodo iz Krke, ali voda zato ni bila veliko bolja. Posamezniki so tudi pošiljali po vodo na
kandijski studenec poleg Krke, ali tudi njegova kakovost že v normalnem času ni bila posebno priporočljiva. Ce pa je Krka le malo narasla, tedaj je ta studenec izginil, ker ga je Krka zalila. Ob narasli vodi v Novem mestu sploh ni količkaj priporočljive vode. Temu pomanjkanju se pripisuje tudi vzrok, da je Novomesto izgubilo vojaško posadko.
Novomeščani so bili torej primorani si omisliti preskrbo zdrave pitne vode. \ nel se je boj za vodovod, ki naj črpa gorsko vodo iz Gorjancev. V takratnih razmerah bi Novo mesto moralo samo nositi stroške zgradbe vodovoda.
Ker pa so bližnji kraji bili ravno tako na slabem glede pitne vode, so konečno našli izid na ta način da so se priklopile vasi k vživanju vode iz tega vodovoda. Prizadeti sta bili občini Smihel-Stopiče ter Prečina. Le na ta način je mesto prišlo na cenejši način do vodovoda.
Ali težko če je zgradba kakega vodovoda na Kranjskem in sploh v Avstriji zanetila tak in tako dolgo trajajoči boj celih krajev, kakor ga je razvnel ravno ta vodovod. Toda je bolje, da to poglavje raje prihranimo za 10 letnico zgradbe tega vodovoda. Tu se omejimo le na kratko v kolikor je tudi Zurc prizadet.
Kakor' so Dolenjci sploh nasproti vsaki javni še tako dobrodelni napravi v svojih nazorih nazadnjaški, tako so bili okoličani dolenjske metropole tudi glede vodovoda. Ko je prišla prva komisija na lice mesta izvirkov na pobočju Gorjancev, so jo Podgorci nagnali s kamenjem.
Zurc — to moramo r snici na ljubo priznati — je imel takrat težak posel. Naposled pa se je poslužil sredstva, ki je potem rodilo zle posledice, ki so se le pod skrajnimi oblastvenimi sredstvi uravnale še le 1. 1908. ki se pa še dandanes le prenašajo nekako tako, kot se je svojčas graščinska tlaka. Pridobil je svoje občane za vodovod namreč pod pretvezo, da bodo plačali le po 2 odstotka od * frankov “. Na te limanice so se konečno vsedli tudi tisti, ki so še danes tega mnenja, da je voda ravno tako dobra iz potoka iz katerega se pere in koplje in napaja živina.
Pride še.
Izdajatelj glavni in odgovorni urednik MILAN PLUT. Tiska tiskarna BRUNNER & Co. v Trstu.
Prcblauskc rudninske vode.
iStarosJavne natronske ki seli ce velike vrednosti in izvrstnega okusa, nepre-kosljive čistoti in velike vsebine ogljikove kisline.
Preblauska slatina, ® ®
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
Preblauski livadni vrelec,
ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec,vsled prijetno rezo-čega okusa prav posebno pripraven, za brizganje vina, za mazanje s sadnimi sokovi in je tudi brez primesi uživan izborna osvežilna pijača.
Dobiva se v Ljubljani pri A. Šarabonu, Mihaelu Kastnerju, Peter Lassnik, A. Stacul, T. Mecingerju ter po vseh le-karnicah in špecerijskih trgovinah, ter pri vrelski razpošiljalnici PREBLAU, Koroško.
K'; ti ? I* «fe $ ife f& ?5i	jŠi *2*
sr
2 železna*© i
Uifeijoničua razstava nu Dunaju 1006;	,
Dr/.avno odlikovaujo in oaatni diplom k /Jati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, •*,■
okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom — iu nialokrvnim
zelo priporočeno od zdrav- jjfc niških avtoritet.
ukus
Večkrat ndlikoVano.
Nad 6000 zdravniških spričeval.
• a.
!*«:
i&i
J SERRAVALLO, c. in k\ dvorni dobavite1'
  1'HST-Biirkovlju.
> • • A * ' 4 A''*' ■	^	*	•***(»' ' •
: • iv*	;	i-Vi rV. ■ ’ iv*
Hudičevo kolo
NOVO!	NOVO!
lattermannov drevored Ljubljana
Naj večja ljudska zabava. Po vseh največjih mestih sijajen uspeh.:
Brussel 1910
Berlin
Pariz
Dunaj, lovska razstava
Milan
Monakovo,
Vstop nepretrgoma kadar kdo hoče. Vse se smeji., vse drči in - pada.
Ravnateljstvo pa se pripovoča za i prav .obilen obisk.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Tinko SkeFk - Jrst
Via Acquedotto št. 15. - Podružn.: Via Miramar 5t. 11
Trikrat na dan svež kruli.
Prodaja vsakovrstnih biskotov. posebno za čaj 111 : bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, I krokat in vse predmete za peči. Naj finejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni.Fina inozemna vina in likeri v steklen, lirezpl. postrežba na dom i Krni* in slaščice se izdeluje higieničnim električ- : nim strojeni.
Tomaž Zadnik
trgovec in mesar
ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo.
v'jv*'•fiy 'js v'iv vjv' 'fjv (i\ 'j” *jv	y'5jyM'3vi
T T T*	/ik.
JL CXjJL	v^iv	'jv
Augastin floltl
ul. Ktndion 35
prodaja vsakovrstne ure in srebrne in „double“ verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave.
Gl
0)
Priporoča se
FRAN KUKANJA
čevljar Via Pierluijfi da Palestrina 3. prti
Obuvala vseli vrst za moško, ženske in otroke po nizki ceni. Specijaliteta: Obuvala za bolne noge. Popravila
ra
(D
"q>
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Piazza del la Borsa 10
Centrala v Ljubljani —— — Podružnica v Gorici. Celovca, Sarajevu, Splitu in Celju
Delniška glavnica K. 8.000.000.	Rezervni	zaklad	K.	800 000
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in Vse vrste denarja. Vloge na knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi	°/o
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
Najveeja zaloza up, zlatnine in srebrnine. - Lastna tovarna ur v Šviei. P0T Tovarniška znamka IKO
H. 5UTTNEK - LJUBLJANA
Mestni trg. - FIIiIflbKfl Sv. Petra eesta - Telefon št. 273.
Ielit=o=3ifcio=3irsii[=ac3|[5ll
SAFRANOVA
m P detelii
ul. J3elvedere št. 7.
Zajutrk, dun. kuhinja, obedi po 56 st. I. istrsko, belo in črno vino.
Toči se češko pivo, črno in svetlo. Vermut in maršala.
Za obilen obisk se priporoča udani	Hinko	Safran.
][51li=0=3||a||i=ec=i|[51|[=0=i|[čffl=i|[®l
IZJAVA..
Izjavljeni s tem, da sem pripravljen popustiti mojim dolžnikom, ki niso bili toženi in mi dolgujejo
» » » » » » » »
1904, 86% » »
1905. 70% » » 1900, 60% 2 »
1907, 50 %	»	»
1908, 40%	»	»
1909, 30%	»	»
1910, 20 0 0	»	»
30,	— rabat	K	27.—	plača	K 3,—
»	»	»	24.—	»	» 6.—
»	»	»	21.—	))	» 9.—
)>	»	»	18.—	))	-»12.-
))	»	»	15.—	»	»15.—
))			12.—	))	»18.—
»	»	»	9.—	))	* 21.—
»	»	»	5.—	))	» 24.—
od 100/0, 20%,			30»/0,	, 40°/	0, 50%,
60%, 70%, 80% osebno ali potom poštne nakaznice in dobe potrdilo, da so plačali ves dolg.
LJUBLJANA, Mestni trg S.
Romeo Doplicher
trgovina s klobuki TRST — Corso štev. 30 — TRST
Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov. Velika zaloga čepic za popotnike in športnih.
NOVO POGREBNO PODJETJE
Prevoz mrličev na vse kra]t
■ —-	TRST —“ Corso štv. 47 (vogal ]Piazza Garlo Goldoni) — Telefon 14-02.
Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Vogliere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih-predmetov.
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaioga pravovošcenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo
v zalogi, ulica Tesa štv, 31, — Telefon. 14-02.
Svoji k svojim!
Na*jvečja edina slovenska tvrdka
Križmančic & Breščak = Trst
ulica Nuova 37
priporoča slavnemu občinstvu
svojo ogromno zalogo manufakturnega blaga
Najzmemeje rcene. Točna postrežba. — Prevzame se delo„jpo naročbi.
Stvari ki ne ugajajo sa zamenjajo takoj. - Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakovrstne tkanine volnene v največjem izboru. Perkali, zefirij, panama, satin. oksford in najrazličneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombažasto. - Odeje bombažne in volnene, pogrinjala za
postelje, zavese, preproge, volna in žima.
posteljno perilo
Vsaka drobnarija za šivilje in krojače.
Svoji k svojim!
RESTAVRACIJA
Trst, trg pred juž. kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči se izvrstno pivo in vino prve vrste. DOBRA KUHINJA — POSTREŽBA TOČNA CENE ZMERNE
Lastnik Anton Andrijančič,
bivši vratar hotela „Balkan“.
jo^ip sittimcn I Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
ima na razpolago	I	J
ima na razpolago
•	veliko	izbero obuval
za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik Moški čevlji........................od	K	12	do	K	21
9
19
ženski nizki
visoki	12	24
otroški čevlji	od	št.	20	do	25,	K	3.80 do K 4.50
,	.	„	26	„	28,	„	3.50	„	,	9.50
29
34, „ 8,-
9.50
r. z. z n. z. Jk 110 v Ljubljani
^ obrestni e heanilne vlocte oo	TT 2	|0 brez vsakršneqa odbirka. ^
I# Stanje hranilnih vlog-, dvajset miliionov. 'i®	tPopolnoma varno naložen denar. 1®» Rezervni zahlad:]R 700.000
ura
N
Trgovina z delikatesami
in BUFFET ©LRNeieH
Ul. Torre bianca 32 - TRST - Ul Torre biarica 32 in šviina Santorfo št. 4.
Potreže svoji klijenteli po najzmernejšh cenah (vsakovrstni salami in slanina, klobase svi in razne delikatese). Toči Dreherjevo pivo ter bele in Črna istrska in
dalmatinske vina.
OSREDNJA BANKA ||| Piazza Ponterosso 2
češkjh hranilnic	Podružnica	v Trstu
Obrestuje vloge:
310	°'
0	|4	0	|4	|o
povratno obrestovanje
na knjižice •s••($!• h- na računu in Yixne uloye	premljne	vloge
4V. 4U 41,1 4
Vse bančne transakcije.
Uradne ure od 9-12, 2-5.
Izvenredno darilo 1.040 000 kron (Miljon in štirideset tisoč kron)
Pri spodaj navedeni tvrdki, dobi vsak, za vsakih 5 kron nakupljenega blaga, popolnoma zastonj listek, s katerim je deležen pri žrebanju dobitkov, ki znašajo skupno K 1.040.000 v gotovini, s srečkami, katere so založene v banki (Banca di Credito Popolare) v Trstu. Pomladanska in letna sezona.
Slara in dobro znana slovenska trogovina
Dobaušek-Trst
Ferd
ulica Giosuč Garducci 11,
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov.
 --------- Najkonvenljentnejši v Trst«. —
Bogata izbera moških oblek najelegantnojšega kroja, solidnih in po jako ni.kih cenah od K 16.— do K 60.- V najnovejših barvah in vzorcih kakor tudi črnih in modrih. Sprejemajo se naročila oblek po meri. Vsak dan novi dohodi blaga.
o
Velikanska zaloga izgotovljenih Joblek
za možke, ženske in otroke
BOHINEC & C.
Ul. deile Torri 2 — TRST — Ul. -S Lazzaro 17
(za cerkvijo S. Antona novega)
vsakovrstnih najmodernejših oblek, “površnikov, dežnih plaščev i. t. d. i. t. d. —+"	■	■
l
jvfajnižje stalne cene.
Obleke po meri od K 50.- naprej.
c/i
-n
co
ra«
5*
p*
H*
}§*
s*
m-
P*'
{§*
fe*
(sve) s<s?a^ T (sfiitT. (Sfa) 2 (5ve) s &to)
BWTm9
(PEI~ JVa	obro	TP®
-d >
03	4-<
■—J
0=
o
rsl
"O
o
INI
o
so
Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti — Speoijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. — Najzinernejše cene.
Hdolf Kostoris = Trst
Q- Ul. S. Siovanni št. 18, I. nadst.jzraven „Buffet Automatico' Tel- 251, Rim. JI.
Gričar<&
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9.
►c-	o.
f.Velika zaloaa izqotovlienih oblek za gosoade. dečke’|in otroke - Konfekcija za dame in 'deklice.
m
iznin o
i ram
J