Med vodilnimi v državi
20 let vrtanja in miniranja v Geološkem zavodu Ljubljana
LBta 1985 je minilo 20 let, kar se Geološki zavod Ljubljana ukvarja z vrianjem in miniranjem. V to dejavnost se jje vključil v pbdobju prehoda vrtalno minorskih del iz ročnega v industrijsko razvito tehni-ko vrtanja globokih vrtin in masovnega miniranja gradbenega materiala ter v času, ko je gradbeništvo v celoti prešlo v industrializacijo.
Rasl in razvoj sedanje TOZD GZL Vrtalno miner-skaldela argumentirano predstavljajo iz leta v leto bolj številni delovni nalogi, ki so porasli pd treh na leto v začetku izvajanja del do 130 v letu 1985; letna poraba razstreliva je leta 1965 znašala 30 ton, v letu 1985 pa so pprabili poleg ostalega materiala ze 1770 ton razstreliva. Prepričljivi so tudi izvrtani metri min-skih vrtin. saj sp se povečali pd 10.000 metrov na letp v začetku na 840.000 metrpv leta 1985. Največ metrov so Izvrtali v letih 1981 in 1982 in sicer kar 1150.000 metrov. Realizacijo so v temeljni organiza-ciji uspeli nekajkrat povečati, v letu 1985 pa pred-stavljajo najuspešnejSo temeljno organizacijo GZL v minulem letu.
TOZD Vrtalno minerska dela lahkp z razpoložljivo mehanizacijo in kadri letno izvrta in razstreli milijon ton minskih vrtin. To jo postavlja med vodilne tovrst-ne organizacije v državi.
Kako je potekal njen tehnološki razvoj, kako se je opremljala in kadrovsko usposobljala?
Razvo)
Silvan Bafier, direktor TOZD VMD: »Hiter razvpj gradbeniitva, gradbene mehanizacije in del v indu-stnji gradbenega materiala. je narekoval uvedbo no-vih metod dela tudi na področiu vrtanja in miniranja.
Sledili smo tem zahtevam in z uvedbo vrtanja večjih premerov (veC kot 60 milimetrov) uvedli masovno miniranje, kar je pomenilo prilagoditi se zahtevam, pa miniranje velikih količin kamnitega matenala z enkratnim odstrelpm. Velika količina enkratno akti-viranega razstreliva pa ima tudi stranske škodljtve učinke, ko se del energije reflektira v obliki potresa in razmeta miniranega materiala. Pri tem je potreb-no miniranje izvesti tako, da dosegamo zadovoljivo granulacijo ob upoštevanju čim večjega zmanjšanja nezaželjenih vplivov miniranja (potres, razmet). Vse to velja upoštevati še posebno tedaj, ko izvajamo dela v neposredni bližini urbanega okolja. Oa vsemu temu sledimo, pa poleg znanja, pridobljenega iz iz-kušenj visokostrokovnega kadra stalno dopolnjuje-mo na tečajih in posvetovanjih ter s spremljavo do-sežkov na področju tehnike razstreljevanja. vse to stalno prenaSamo na kadre, ki se na novo zaposlijo pri nas.
Opremljanje
Že takoj za začefku je bilo bistveno, da se ustrez-no opremimo. Takrat smo imeli domače rotacijske garniture J-600, kvaliteten premik je pomenila naba-va lahkih vrtalnih garnitur na kolesih tipa Bohler, po letu 1970 pa smo prešli na visoko učinkovite samo-hodne vrtalne garniture z zunanjim kladivom vrste Gardner-Denver, Atlas-Copco, Joy, Demag in v zad-njem času na hidravlične garniture z zunanjim kladi-vom tipa Tamrock. Trenutno obratujemo s 30 vrial-nimi ekipami, ki delajo na širšem področju Jugosla-vije.             ___
KADRI
V začetku izvajanja del vrtanja in miniranja smo bili vezani predvsem na obstoječe kare v okviru GZL, ki so bili pripavfjeni ukvarjati se z novo tehno-logijo na področju minerske tehnike. Kasneje smo začeli s kadrovanjem tehničnega kadra, tehnikov in inženirjev in to zlasti rudarske stroke. Ostali delavci v temeljni organizaciji so v glavnem vrtalci, ki so končali poklicno šolo ali pa so si delovne izkušnje pridobili z usposabljanjem ob delu v našem zavodu. Trenutno zaposlujemo 133 vrtalcev, 35 tehnikov, 7 delavcev z viSjo strokovno izobrarbo, 10 diplomira-nih inženirjev in enega magistra.«
Nova dejavnost, vrtanje in miniranje, ki so jo zače-li razvijati v Geploškem zavodu poleg tedanjega strukturnega gobinskega vrtanja, in dejavnosti na področju geologije, je vplivala na intenzivnejšo iz-gradnjo sodobnih cest, s tem v zvezi pa tudi na popolno spremembo tehnologije izdelave večjih usekov in zasekov v razgibani pokrajini. Potrebe masovnega miniranja so zahtevale tudi večjo pora-bo eksploziva saj so prej pri miniranju le redkokdaj uporabljali večje količine razstreliva pri enkratnem odstrelu, sadaj pa po 6 ton in več. Hitrej5a izgradnja cest in kamnolomov je zahtevala tudl večjo in moč-nejšo nakladalno in transportno mehanizacijo, kar je zahtevalo pospešen razvoj tehnike vrtanja in mini-ranja in temu je tudi Geološki zavod Ljubljana prila-godil svoj razvoj.
»Pogosto nas moli,« je dejal inž. Bačer, »da za dela vrtanja in miniranja ni odgovorjajoče projekte dokumentacije, za kar bi moral poskrbeti investitor. Potrebno bo že veliko naporov, da bo ta potreba postala pravilo in da bo že projekt izgradnje cest oziroma drugih objektov ustrezno rešil tudi tehnolo-gijo del vranja in miniranja«
HELENA ŠENICA