la praznikov ^ daily except Saturday», Sunday, and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROPNE PODPORNE JEDNOTE •NnMnNMM Uradaiškl in upravniiki proatorl: >607 South Lawndata Ava. Office of Publication: ISÖ7 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4904 JTO- YEAB Cmm Bata Je $84)0 nSü^yg; ÄViaiS S SLTVSS CHICAGO 23. ILU TOREK. 21. OKTOBRA (OCTOBER 28). 1947 Subacripilon $8.00 Yearly ÄTEV.—NUMBER 211 Acceptance for mailing at special nate of postage provided for 1» taction 1103, Act of Oct. S, 1917, authorised on June 4. 1918. luska resolucija z obsodbo lojnih hujskačev pred odborom Višinski oplazil turškega dejegata. Sovjetski poslanik Zorin dejal, da je svoboda tiska v Ameriki bajka Lik« Success, N. Y« 27. okt.— luska resolucija z obsodbo voj-mh hujskačev in vojne propa-r»nde je še vedno pred političen, odborom skupščine Zdru-jjmh narodov. Glasovanje se bo vršilo danes in gotovo je, da lio poražena. Resolucija obsoja vojno propagando proti Sovjetski uniji v Ameriki in ameriško interven-njo v Grčiji in Turčiji, zaeno pa zahteva kaznovanje vseh o-ieb. ki vodijo vojno propagan-jo v tisku in po radiu. Kanada, Avstralija in Francija so predložile nadomestno resolucijo z jbsodbo vojne propagande, izrekle pa so se proti cenzuri. Andrej Višinski, ruski delegat, je v svojem govoru na seji političnega odbora oplazil tur-ike^a delegata Selima Sarperja in njegovo državo. Dejal je, da je bila Turčija v drugi svetovni vojni naklonjena Nemčiji in j» klela zmago. Upala je, da bo i slučaju zmage Nemčije dobila ruske pokrajine. Višinski je rekel da dokumenti, katere so so-vjetske oblasti našle v nemškem zunanjem uradu, uključujejo poročilo Franza von Papena, bivšega nemškega poslanika v Ankari. V tem je rečeno med drugim, da Turčija je za poraz Sovjetske unije v drugi svetovni vojni. Dimitri Manuüsky^ ukrajinski ¡BSC je napacfel južnoafriško unijo in Brazilijo,'ki je zadnji teden pretrgala diplomatič-ne odnošaje z Rusijo. Prej je brazilski delegat Carlos Muni? dejal, da je Sovjetska unija to-talilarska država. "Koliko osel} je v Braziliji, ki aosijo Hitlerjeve železne križce w svojih prsih?'' je vprašal Ma-»ülsky. "Ali ni resnica, da je prominenten član brazilske vla-imel govor tik pred izbru-hon. druge svetovne vojne, v »terem je dejal, da je nemški ••cizem najznačilnejši politični pvoj našega časa? On je po-Jličal nemškega diktatorja Hitlerja" Manuilskv je okrcal tudi feld-Pjtola Smutsa, predsednika Južnoafriške unije. De-J1 ie da je Smuts pomagal spi-•t» cárter organizacije Združe-» narodov, ki prepoveduje za-javljanje narodnostnih manjar. zdaj pa pobija resolucijo z P«*vo, naj njegova vlada pre-Bef;> z zatiranjem manjšin. Ly A. Zorin, ruski poslanik v Mtalovakiji in ¿lan sovjetske delegacije, je dejal, da je prišel čas, ki zahteva, da javnost zve, da je svoboda tiska v Ameriki bajka. Omenil je med drugim poročila o "letečih krožnikih," katera so objavljali ameriški listi v svoji vojni propagandi. "Ameriški tisk zastruplja odnošaje med državami," je rekel Zorin. "Nekateri listi so odprto udeleženi v vojni propagandi in podžiganju sovraštva proti Rusiji in drugim slovanskim državam." Zorin je govoril v prilog jugoslovanski resoluciji, ki priporoča članicam Združenih narodov, naj podvzemajo legislativ-ne in druge korake proti posameznikom in listom, ki širijo vojno propagando in ogrožajo svetovni mir. Dejal je, da je ameriško časopisje pod kontrolo kapitalistov in da morajo novinarji pisati po navodilih lastnikov. Nemški častniki » priznali krivdo Obravnava pred ruskim vojaškim sodiščem Moetoa/27. okt.-—¡Štirje Izmed 12 nemških vojaških častnikov so priznali krivdo na obravnavi pred ruskim vojaškim sodiščem v Stalinu. Obtožnica jim očita, da so odgovorni za umore 170,000 ruskih civilistov in 150,-000 vojnih ujetnikov. Krivdo je zanikal general Kurt Repke, bivši poveljnik pehotnega zbora nemške armade. Dva druga častnika sta zanikala odgovornost za masaker Rusov, pet obtožencev pa je priznalo delno krivdo. Prosekutorji trdijo, da škoda, katero so povzročili Nemci sovjetski premogovni industriji, znaša čez dve milijardi rubljev. Nemci so uničili 140 premogovnikov. Repke je med drugim obtožen odgovornosti za povzročeno škodo v Stalinu, Harkovu in Dnje-propetrovsku. Polkovnik Walter Haarhaus, nadaljni obtoženec, je obtožen ustvaritve "cone smrti" na ozemlju med rekama Doneč in Dnjeper. Vsi prebivalci v tej coni so bili pokončani in naselbine razdejane. Domače vesti Nov grob v Pannl Bessemer, Pa.—Po kratki bolezni je umrl Jakob Oblak, star 76 let, doma iz Črnega vrha nad Skofjo Loko, član ABZ. Bolan je bil samo teden dni. Tukaj zapušča ženo, v Chicagu pa sina, znanega Jožeta Oblaka. V bolnišnici Bessemer, Pa. — Žena Paula Tasoto, članica društva 97 SNPJ, se nahaja v Jameson Memorial Hospitalu v New Castlu. Člani jo lahko obiščejo. Poroka Denver, Colo.—Poročila sta se Frances Krantz iz Safatteyja (Lafatteyja?), Colo., in John E. Knafelc ml. iz Denverja. Nevesta je članica društva 218 SNPJ. Is Clevelanda Cleveland.—Po šestdnevni bolezni je v bolnišnici umrl John Terchek ml. iz Euclida, star 37 let. Zapušča ženo, štiri otroke, od katerih je najstarejši star 13 let, dva brata in tri poročene sestre.—Po kratki bolezni je u-mrl Frank R. Praznik, star 30 let, rojen v Clevelandu, veteran zadnje vojne, v kateri je bil tri leta in sedem mesecev. Zapušča tri brate.—Iz bolnišnic« se je vrnila Frances Kovačič iz Euclida.—Znana Josephine Močnik, bivša Članica gl. odbora SNPJ. in predsednica društva Naprednih Slovenk 1 , se nahaja v bolnišnici Cleveland Clinic, kjer je srečno prestala težko operacijo. Nov grob na vshodu Dorloo, N. Y,—Tukaj je naglo umrl na svojem domu Franu Kodra, star 71 let, pokopan 22. okt. Bo šal ta omrežja Chicago.—Znani hrvatski poli tikant Steve Warnick (Vrančič), ki izdaja tednik Hrvatski Glas nik, je bil na zveznem sodišču spoznan krivega izrabljanja pošte v sleparske namena. Dls-triktni zvezni pomožni pravdnik John J. Kelly je dejal, da je ociganil razna podjetja za $10,-000. Sleparil je z oglasi. De Gaulle ostal na petem mestu Stranka socialnih radikalcev dobila največ sedežev Paril. 27. okt.—Stranka generala Charlesa de Gaulla, ki je dobila največ glasov pri volitvah 19. oktobra, Je obtičala na petem mestu pri ^lerajšnjih na-domestilnih volitvah. Izvoljeni so bili člani mestnih svetov. Stranka socialnih radi-kalcev, katere vodja je bivši pfemier Edouard Hej-riot, je dobila največ sedežev v mestnih svetih. To je razvidno iz nepopolnih poročil o izidu volitev. V nekaterih francoskih mestih so se volitve vršile v znamenju nasilja. Največji nemiri so se pripetili v mestu Lille. Spopadi so se vršili v nekaterih pred« mestjih Pariza. Volitve so-bile včeraj v mestih, ki imajo manj ko devet tisoč prebivalcev. Poročila pravijo, da so socialni radikalci dobili 4,007 sedežev, socialisti 2,610, desničarji 1,287, komunisti 1,258, RPF, De Gaul-leva stranka, 993, republikanci 379, druge stranke pa 772 sedežev. kvolta izbruhnila v drugi iuveéji indijski provinci D«lhl. indlU( 27. okt- ^ .d"sMa poročila omenjajo rnoIt<' v Kašmiru, drugi 'nd.jbki provinci. Do-rjrg»niz,rana muslimanska i h,!? Jf' Xin'°jevana v bitkah ^ndut&kimi četami. *J * m jasno, ali ao bitke L r<*v<,lte proti vladarju t.; ' *h P°«*us, da pride ^ imaio mtmlfmani En» J 1 imajo muslimani k muslimansko državo t !t '^ non tajnik državnega |*,0,;s,Va \ IndiÜ. j« dospel z it. J7 Snr>igora. glavnega ^ ■ nemira, v New Delhi. ' da J* muslimanska v:* K* v. I Ti •ftârl Ka Iva t ¡koč mož zavo-' s hindutako obo-' Mri Muzaffarabedu, rr lj zapadno od Sri- *'"gi v New Delhiju ' : te v Kašmir za ,v"!te. Rebell ao udr-" il 17 rjruge province. Neuradno poročilo trdi, da so bitke med muslimani in Hlndu-ti v teku pri Uri ju. To mesto leži v sredini med Srinigarom in zapadno mejo province Kaš-mir. Podpredsednik vlade v provinci Kašmir in voditelji muslimanske ljudske stranke so odleteli v New Delhi, kjer bodo kon-ferirali s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Člani te vlade so se sesuli na izredni seji si noči in razpravljali o izbruhu revolte v Kašmiru. Vojaška in ter venci ja se obeta Situacija v Kašmiru je vzrok napetosti med Pakistanom in Hindustanom. Kašmir in provinca Hyderabad nista uključe-ni v dveh dominionih. V Kašmiru živi čez štiri milijone muslimanov in vladar province je Hari Singh. Druga poročila omenjajo bitke med muslimani in Hinduti v provinci Junagarhi, v katerih Je bilo veliko število vojakov ubitih in ranjenih. Železniška nesreča v Angliji London, 27. okt.—Brzovlak, ki je vozil iz Edinburgha v London, je skočil zi Ura in treščil v globino v bližini Berwlcka, Škotska. Vest pravi, da Je bilo 23 potnikov ubitih in 70 ranje nih. To jfe že druga velika železniška nesreča v Angliji v zadnjih treh dneh. 1 Potniško letalo se izgubilo v Alaski Seattle, Wash., 27. okt.—Potniško letalo družbe Pan American World Airways se je izgu-bilo v Alaski v teku viharja. V letalu je bilo 13 potnikov in pet članov posadke. Bojazen je, da je treščilo na tla in se razbilo. Rusija pridržala brazilskega poslanika Sovjetska vlada pojasnila vzrok London. 27. okt. — Brazilski poslanik Mario P. Brandao in člani njegovega Štaba so bili pridržani v Moskvi kot talci, pravi radijsko poročilo iz Moskve. Vsi so pod nadzorstvom in ne bodo mogli zapustiti prestolnice Sovjetske unije, dokler ne bo varnost članov sovjetskega poslaništva v Rio de Janeiru zagotovljena. Brazilija je pretrgala diplo-matične odnošaje z Rusijo. Prelom je sledil, ker je sovejtaka vlada zavrnila biuzilske proteste zaradi napadov na brazilskega predsednika Eurica Dutro v ruskem tisku. Radijsko poročilo iz Moskve pravi, "da so bili člani ruskega poslaništva v Rio de Janeiru nedavno izpostavljeni napadom in žalitvam. Brazilske oblasti so podžgale napade, ki so povzročili veliko ogorčenje v So vjetski ujetniki. Iz tega razloga se je sovjetska vlada odločila za pridržanje članov štaba bra zilskega poslaništva v Moskvi." Uradna ruska Časniška agen tura Tass Je objavila poročilo, da so brazilski zlikovci zadnjo sredo napadli s klopotci in ka menjam Gregorija Sokolova, o-pravnika poslov sovjetskega poslaništva v Rio da Janeiru, in njegove tajnika, ko sta izstopila iz avtomobila. Petletni sin Sokolova ja bU ranjen v napadu. Angleški listi osmešili člane kongresnega odseka Preiskavo komunizma v Hollywoodu so označili za lov na čarovnice. Filmski igralci na poti v VVaahington Kolektivne kmetije ustanovljene v E »t oni ji Moskva, 27. okt.—Prve kolektivne kmetije v sovjetski republiki Estoniji so bil« ustanovi je ne. Take kmetije bodo ustanovljene tudi v Lat vi ji in Litvi. . Razprave o raztegnitvi atomskega programa Washington, D. C., 27. okt.— Člani odbora industrijskih svetovalcev so se sestali s člani ameriške komisije za atomsko energije v svrho razprav o raztegnitvi atomskega proprama za industrije. Načelnik odbora svetovalcev je Jame« W. Parker, upravitelj Edison Co. v Detrol-tu, Mich. On je naznanil, ci* bo priporočil ustanovitev posebne organizacije, ki naj bi izvajala industrijske faz« atomskega programa. Načelnik komisija za atomsko energijo je David K U-llenthal, London. 27. okt. — Listi vseh barv in politične opredelitve se norčujejo iz preiskave komunizma v Hollywoodu, katero vodi kongresni odsek za neameriške aktivnosti. Preiskava v z b u j V veliko pozornost v Veliki Britaniji. Listi levice, desnice in sredine so označili preiskavo zu lov na čarovnice in prostaški cirkus. List ObseVver, glasilo konsor vativcev, piše med drugim; , "Sedanje rdeče strašilo v Ameriki je nedvomno odsev razkritja špionaže in bojazni pred možno tatvino atomskih tajnosti. Bila bi slaba kupčija, ako bi Amerika z držanjem atomskih tajnosti izgubila svobodo. Atmosfera je tako napeta v Ameriki, da je potreben pogum pri izražanju najmllejših liberalnih idej. Filmski magnat Goldwyn je pravilno označil atmosfero ko je dejal, da bi se pokojni predsednik Roosevelt obrnil v grobu, ako bi vedel, kaj se dogaja sedaj v Ameriki." Lifford Hulme, dopisnik Ion donskega Usta Chronicle V Wu-«hingtonu, je poslal poročilo, ki se glasi: "Zaslišanje pred kongresnim odsekom je dokazalo, da so nekateri, ki so bili označeni sa komuniste, tako bleda barva, da n« bi bili sprejeti niti za člane britakega liberalnega kluba Čarter konservativne stranke bi Jih prestrašil do kosti." Drugi listi pišejo, da Je preiskava komunizma v Holly woodu odsev politične in demokratične nedozorelosti v A me riki. Washington. D. C.. 27. okt,— Člani kongresnega odseka so na znanili, da bodo zahtevali od filmskih pisateljev direkten od govor, ali so komunisti in ali so kdaj bili. Atlrje pisatelji, ki so bili označeni za komuniste, bodo danes nastopili pred odsekom. Ti so John H. Lawson, Dalton Trumbo, Einmett Lavery In Al-vah Bessie. Paul V. McNutt, odvetnik organizacije izdelovateljev filmov, je naznanil, da bo zahteval od odseka, naj razkrije, kateri so komunistični filmi. Ako ne bo tega storil, mora filmska industrija dobiti zadoščenje. McNutt je dejal, da je odsek vrgel senco sumničenja na vse filme. Njegova dolžnost je sedaj objava odprte izjave, kateri filmi vsebujejo komunistično propagando. Protestna grupa filmskih i-gralcev je dospela v Washington, druga pa je na poti. Več filmskih igralcev, ki so se ustavili v St. Louisu na poti v Washington, je v svojih govorih po radiu obudilo preiskavo kongresnega odseka. Med temi so bill Humphrey Bogart, njegova žena Lauren, Gene Kelly, Paul Henreid, Frederic March, Dan* ny Kaye, Marsha Hunt, Judy Garland In Myrna Loy. Vsi so izjavili, da je preiskava krftanje svobode govora. Vojni zločinci pred nemškimi sodišči Nuernberg, Nemčija, 27. okt —Ameriške oblasti so naznanile. da bodo nemški vojni zločin ci postavljeni pred nemška so dišča. General Telford Taylor ameriški prosekutor, je dejal da bo pr^a grupa 30 vojnih zločincev kmalu postavljena pred nemško sodišče. Med temi sta Fritz Thyssen, ki j« bolan, in Willy Messerschmitt, bivša in-dustrljca. Tiskarska unija nožna» nila zastoj v pogajanjih Chicago, 2V okt. — Krajevna tiskarska unija Št. 10 Ja naznanila zastoj v pogajanjih i organizacijo Izdajateljev iattlh 11* stov, Na seji, ki se ja vršila v hotelu Midlandu, ni prišlo do sporazuma glede plača, delovnih ur in delovnih pogojtv. John J. Pllch, predsednik krajevno unije, je dejal, da je obvestil Woodruffa Randolpha, predsednika mednarodne tiskarske um Je, o zaboju. Izrazil je upanje, da bo Randolph prišel v Chicago in skušal izravnati spor med u-nijo in izdajatelji. Grške čete poraiene v bitki z gerilci lic I g rad, 27. okt.—Vladne čete so bile poražene v bitki z grškimi gerilci, se glasi sem dospelo poročilo. Gerilci so okupirali mesto Metsovo v grški za-padni Makedoniji. Vladna sili je izgubila HO vojakov, 60 Je bilo ranjenih, 30 pa ujetih. Povelj-nkl gerlicev je general Markos. MIKOLAJCZYK, VODJA POLJSKE KMEČKE STRANKE. POBEGNIL SSolM*griil, je česlav WoJ-eetli, vodja levičarskega krila ; kinc< ke Mti anke in bivši proavel-| ni minister v vladi, je naznanil načrt glede reorganizira-nja »tianke To krilo je pred dvt-m« mesecema »kušalo odstaviti Mikolajczyka kot predsednika kmečka^ stranke. Očitalo mu je, da ne izvaja programa stranke v prilog poljskim kme-| tom, ki tvorijo večino prebivalcev na Poljskem Mikolajczyk Je bil v vojnem času predsednik poljske ubežne vlade v Londonu. pnnsvETA TOREK, 28. OKTrmp * PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO M LASTNINA SLOVENSKE NABODNE PODPOBME National Benefit BocWty JEDNOTE aa Mruiana driara (Jaran Cbiaa>a) ia na lato. »4.00 aa pol Uta. 12.00 sa ¿etri lata; aa Chicago in Cook Co~ S«.&0 aa calo lato. U.Ii aa pol lata; aa inoaamatro $11.61 Sufcacription raiaai for t ha Unilod fttaftas (anaapt Chicago) Md Canada SI.00 par year. Chicago and Cook County M M por faar, foreign countriaa SUJO par T «a*. Cana oglaaor po dogororo^-JIaluigiai doplaor ia nanaroianlh ¿Unkor «a «a vračajo. Sokopiaf Klarama vaaMna (¿rüaa. por»* drama, paami Ud.) «a »majo poélljalelju la a slu¿a)u. ia Ja priloftU AdaarMaing rata» on mgt—mtnl.—Manuscripts al communication« and unsolicited articles will not ka raium«d. Other manuscript» such aa sla vies. plays, poaros. ale« will be returned to sender only whan accompanied by self addreaaed and stamped envelope. 2857 Naslov na vse. kar ima atfk a PROS VETA 69 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IUlaola Cirkus 'neameriškega9 odbora V Washingtonu je bil zadnji teden otvorjen zopet velik cirkus, ki se še nadaljuje. Insceniral ga je kot že večkrat prej odsek nižje kongresne zbornice za tako zvane "neameriške" aktivnosti Predse je zdaj poklical hollywoodske filmske magnate in cel trop filmskih "zvezd" moškega in ženskega spola. Kamor pride "Hol-lywood", tam je tudi dovolj cirkusa. Reakcionarni kongresnikl, ki tyorijo ta notorični odbor, so in-scenirali ta cirkus iz več namenov. Eden teh je, da se oglašajo po dnevnem tisku in radiu, kar je prva skrb vsakega majhnega in tudi bolj vplivnega politikanta "wardheelerske" sorte. Velika reklama pomeni glasove pri volitvah. Brezj>lačno reklamo pa si politikanti lahko ustvarijo le, ako so dovolj notorični ali pa več ali manj brilijantni. O mediokrih javnost ne sliši. Drugi namen tega cirkusa je — "razkrinkanje komunizma" v Hollywoodu. Človek bi mislil, ako je v Hollywoodu kaj "komunizma", potem je tudi Vatikan "komunistično" gnezdo . . . * To pravimo na podlagi našega znanja hollywoodskih produktov. Resnica je sicer, da je vaš urednik zadnja leta zelo slab "pa-tronator" filmskih gledališč, toda znano nam je, da se "kvaliteta" iii nič spremenila. Kritiki sploh pravijo, da je kvaliteta Holly-wooda slabša kot je bila pred leti. In kot je razvidno iz izjav filmskih magnatov, ki so bili poklicani pred ta "neameriški" odbor, bo v bližnji bodočnosti Se slabia, kajti Hollywood se bo še v večji meri predal reakciji z izdelanjem cele Verige protisovjet-skih filmov. Magnatje so obljubili, da se bodo vrgli proti "komunizmu" c enakim elanom kot so se med vojno proti nacijski Nemčiji. To bo že nekaj za "ublažitev" mednarodne napetosti! ... Ampak mi se lahko motimo, ko pravimo, da je v Vatikanu več "komunizma" kot pa v Hollywoodu. Po fijavi znonega "dapper-skega" zvezdnika Adolphea Menjoua je Hollywood "največje komunistično gnezdo v Ameriki." On sicer ni nikogar direktno obdolžil, da je komunist. Omenil je le par oseb, o katerih je "slišal, da so komunisti", vendar pa je rohnel proti "komunizmu" kot tipičen Goebbels in bi lahko takoj stopil v Hitlerjevo službo, ako bi bil "fuehrer" ie na krmilu Nemčije. Filmski magnat Warner pa je naitel kakega pol ducata filmskih pisateljev, o katerih je rekel, da jih je odslovil, ker so se mu njih ideje "sdele neameriike". Ampak pozneje je odvetnik Robert Kenny izjavil, da jim je Warner potem ponudil službo ie ob večji plači kot so jo imeli prej. Ker se bo ta cirkus po vseh videzih nadaljeval, dokler se bo dalo kaj iztisniti iz njega, bo morda k Hollywood res dobil pečat kot "gnezdo komunizma". * To nas privede do ckugega razloga, da je prišlo do tega cirkusa. In ta namen je, dl ta "nearr.eriikl" (pravilno!) odbor povsem sterorizira filmsko industrijo — vse filmske pisatelje in igralce in direktorje in magnate—in iz nje napravi ie večje gnezdo reakcije kot je bila do zdaj. Od ca*a do časa se namreč zgodi, da ta industrija producirá tudi kakien socialno zdrav in umetniško lep film, ki ni zgolj "trash". V očeh patentirane rsakcije j« tak film seveda — "neameriški", "nevaren" ali celo "komunističen". Odkrit namen te cirkuike Inkvizicije je, da se snemanje takih Ul* mov prepreči in ljudstvu nudijo le taki filmi, ki ga drže v temi in ignoranci, ali pa ga še sastrupijo z militaristlčno propagando in lažmi, kar se faktično tudi dogaja. (Ni dolgo ko smo videli tak film in sklenili, da nas gledališče zopet ne bo kmalu vidnlo.) i Kot pravi znani "kolonar" Thomas L. Stoke«, je namen te toi kvizicije "ne samo terorizira njo filmskih pisateljev, marveč po implikacijah tudi vse pisatelje ... Za dosego tega ae j« odbor po-služil strahovanja. Najprvo je seveda treba zastraiiti tiste, ki lastujejo in obrstujejo filmsko industrijo. Ti možje so bogati trt imajo investiranega mnogo denarja v svojem biznisu. In boga^ tine je lahko zastraiiti. "Da ta tehnika strašenja deluje, je bilo razvidno iz hlapčevskega obnašanja ravnateljev te industrije (pred odborom), iz njih skoro poniževalnega izpovedovanja lojalnosti do 'ameriškega na čina življenja', kakor tudi iz njih izjav sovraštva do komunistov Vse to je imelo prizvok avtentične hipokritike, na kar se kongresniki dobro razumejo, kajti jo sami praktirirajo in jo znajo cenit po njeni vrednotiti. Člani tega odbyra so bili kar zodovoljni to slino." ——I I a ~>~mmm.mm,mm ..........^ . „-- tjloAovi ifr múJJv na&sJbm, MIMMMMMM Pismo iz Bosne Chicago, DU-Prejel sem pismo od mojega svaka Janka Humarja, ki je delovodja pri tvrdki Gradiš v Bosanskem Novem. Pismo jt datirano 20. sept. 1947 in se glasi: "Dragi Lovrend^Gotpvo sc boš začudil, ko prejme* to pismo. Seveda, stiki med nami se bili vedno precej rahli. Dokler je ie živel Tvoj oče, smo še nekako obdržali medsebojno vez potem pa se je pretrgala. No temu se ni čuditi, ako pomislimo, da smo se videli samo nekajkrat kot mladeniči, potem pa ne več. Naravnost veseli me, da mi je Reška poslala Tvoj naslov, di Ti morem po preteku štirih strašnih* let zopet pisati. Jaz sem bil od vsega začetka, to je od 3. junija 1941, v Nemčiji na prisilnem delu. Iz Nemčije sem ae vrnil domov meseca maja 1945 s telesno težo 53 kg. Kaj vse sem tamkaj videl! Divjanja Hitlerjevih tolp in njih zverstva ni mogoče popisati. Ce sam ne vidiš tega, si ne moreš predstavljati prave slike. Zelo se čudim, ker danes ameriški uradni krogi jemljejo v zaščito te zveri, dočim so proti nam precej neprijateljsko razpoloženi, kar se je opazilo posebno v Pulju, Trstu indorici, prav tako to opazimo vsak dan v Avstriji v ameriški okupacijsko zoni. Dragi Lovro, tostran "železna zavese" hudič ni tako črn in smrdeč, kot ga hoče prikazati Hearstov koncem. Najboljši dokaz za to je podala vaša komisija, ki je bila nedavno tukaj in raziskovala verske razmere v Jugoslaviji. Veš, po resnici povedano, cerkve so na stežaj odprte vsakomur. Radi verskega prepričanja ni bil še nihče preganjan, toda prečastiti duhovščini se ne pusti tako kot nekdaj politizirati in ustanavljati katoliške akcije, kot na primer tretji red, "zamorčke" in kaj vem še vse kaj. Papežev bla goalov ne vleče, kot J« nekdaj, ampak je izgubil malone vso m Četvorica Hollywoodéanov, kl so bili pozvani v Washington na "karpei" pred inkvizicijski "neameriški" kongresni odbor. Osumljeni so — "kooomunizma". Od leve na desno so: filmski pisatelj Ring Lardner ml.. Igralec Larry Parks, direktor Edward Dmytryk in producen! Adrian Scott. Naslov temu članku smo dali "Cirkus neameriškega' odbora." Ampak cirkus je ie navidezno ako ae dvignete nad reakcijo in jo motrite i zaničevanjem. V resnici pa je za Ameriko U cirkus zelo nevaren. Naperjen je proti vsemu, kar je progreaivnega deželi. Pričel se )e pred leti pod bivšim kongreanikom Dteeom, katerega cilj je bil, da iz vladnih služb iztrebi ne samo komuniste aH sopotnike, marveč v prvi vrsti vse "new deelerje". Dieeov odbor je v tem prilično uspel in ošmiral s komunizmom marši kakšnega prog resi vca. Sedanji "neamerlftki" odbor, ki je letos postal stalni odsek niš» je zbornice, pa si )e svoj delokrog razširil in skuša steroriiirat in iztrebiti pod krinko komunirma vse progresivne skupine in po^ edince, katere si vzame na piko. S preiskavami ln razgaljanjem raznih fašističnih skupin, ki širijo po deželi posebno strup raane-gs bigotstva, stično kot so delali naclfašisti v Evrop«, se ne ukvar* Ja. kajti fašističnih sktivnoatl ne smatra za "neaim-i like", marveč bo povsem "košer". Zdaj se )e lotil Hollywood*, kjer )e možno, d* je kak inteUkt« *lni radi kaleč ali celo komunist, jutri ae a svo»o inkvizicijo lahko loti p* ljudskih šol in univerz, mušno tudi pisateljev in public! slov Kar ee tiče radi kal cev, jih j« najti v vaeh slojih in po kil cih, tudi med ljudmi z vieokim ineluškom ali dohodki. Ampak sigurno je, da deželi s strani komunizma ne preti niti nijmanjša nevarnost — komunizem je nevaren le kapital umu m fašumu Pri nas ustvarjamo sedaj pet-etni načrt, z drugimi besedami povedano, obnoviti hočemo porušeno domovino v petih letih, zgraditf nove železnice, ceste, n tovarne, da si bomo tako izboljšali in olajšali naše življenje. Gradimo veliko, a delavcev mamo premalo. Tudi iz Italije Nemčije, Ogrske dobivamo de-avce, zlasti kvalificirane zidarje, tesarje, tehnike itd., ker jih imamo doma premalo. Mladinska proga Šamac Sarajevo je edinstven primer v zgodovini narodov. To je najlepše spričevalo ljudstva in vodstvn. Razumljivo, danes nam primanjkuje tega dn onega, toda temu se ni čuditi, ako pomislimo, da je bilo vse porušeno, ter da smo sedaj pri izgrtfdnji navezani samo sami na sebe, brez pomoči od zunaj. Raznih posojil ne moremo akceptirati, ker se ne maramo zasužnjiti. Preveč žalostne primere imamo še iz preteklosti, kot so Kreigherjev vžigalični monopol, rudniki Bor, Trebča, Mežica, trboveljski premogovnik itd Vse to je bilo v tujih rokah, a akcijonarji so delili po 500 in več odstotkov na delnice. S hrano smo oskrbljeni do-voljno, to so oni, ki delajo, kdor pa ne dela. naj tudi ne je* Tako stoji zapisano celo v bibliji. Res da nimamo ie dovolj maščob. toda tudi glede teh se bo zboljislo. Naše razmere boš najbolje razumel, če Ti razložim takole: Moj sin (kvalificiran) zasluži do 7,000 dinarje*.' mesečno. Hrana ga stane pri bllžno 1000 dinarjev. Jaz sem zaposlen z dvema sinovom» v Roanl pri obnovi mostov in gradnji novih stavb Olede prihrane je tu bol't kot doms Vsak dan lahko za omenjeno ceno uživaš dvakrat na dan sve*e meso v poljubni kola-čini V krajih, kier je več delavstva in so večje kuhinje, pn stane hran* 900 dinarjev mesečno Omenim naj še, da ima vsak delavec, ki je vsaj 11 mesecev zaposlen, pravico do 14 dni plačanega dopusta na leto. Social? no zavarovanje je na višku, v slučaju bolezni pa dobi delavec plačano do 85% sorazmerno s plačo, prav tako dobi pokojnino po onemoglosti. Razni onemogli ali njih preživele vdove dobijo pokojnino, ako le dokažejo, da so bili njih možje kdaj zavarovani v bolniški blagajni.. Tako je naše življenje v novi Jugoslaviji. Kakor sem že dejal, nam še vedno tega in onega primanjkiiie, toda temu se ni čuditi. Z& tekstilije nam gre tudi še milo tesno, toda s vsakim letom se seje več industrij * skih rastlin in nove tovarne delajo noč in dan, tako da bo v dveh ali treh letih tudi v tem oziru bolje. • Kako pa kaj pri vas preko velike luže? Ti in Tvoji bratje ste stari Amerikanci in se boste že znašli, ali ne? Zaključujem in Vas vse skupaj prav lepo pozdravljam. Humar Janko." Lawrence Gradlahek. V Yellowstone Parku II. Cleveland. O.—Ko smo kolovratih po ulicah, Smo se spomnili na Toneta Medveda, s katerim smo pred leti peli pri Zar ji, pozneje se je pa udejstvoval pri Savi v Chicagu in od tam se preselil nekam v Colorado kjer ima gostilno. Viki je žo listala po telefonski knjigi in res iztaknila Antona Medveda, kateri pa ni bil pravi. V restavracijah v Denverju in pozneje po zapadu so nam izmenjani denar vedno izplačali s srebrnimi dolarji. Od začetka smo se to srebrnine veselili, ko pa nas jc pričelo težiti po žepih, se nam ni zdel ta denar nič praktičen. Denver leži vzhodno or Rocky Moi'-tains. Že milje predno se približaš mestu, zagleda* mogočno gorovje, obdano s smrekovim gozdom, skalovjem in sneženi /ameti. Ob času, ko je bila v mestu vročina 104 stopinje, smo se v eni uri vožnje dvignili v višino sneženih zame tov in se že spoprijeli s pravim snegom Cesta se vije navzgor ob deročih vodah višje in višje zrak postaja redkejši, kar se navadno čuti v ušesih. Tudi pljuča avtomobila so čutila spremembo /rnka in v višini skoro odpovedale, vendar smo vseeno obšli naivišjo točko 1,100 čevljev in vročemu motorju dali oddiha, sebi pa nebeški razgled na niža ve in okolico. Prenočevali smo v kabinah med gorovjem tn z jttranjim svitom na rialievali pot navzdol čez prela ze in strmine, planote In doline V državi Utah smo obiskali in ljudem, ki se boje strašila Deželi, ljudskim interesom in delavstvu preti nevarnost s strani reakcije, militarizma in vojnih MMMvv. zgodovinski prostor denouzer jev, izkopine in prostor, kjer iz kopavajo največje prahistorične živali. V teh krajih se največ pečajo z govejo živino. Kraji so gorati, za oči slikoviti, pa po večini suhi in neobraščeni, le nif žina je obdelana in porabna za vegetacijo. V nižinah so cele pokrajine polne neke vrste divjega pelina, katerega vidiš vse polno po zapadu, skoro edina rastlina, ki res uspeva v teh krajih. Mesta so zelo redka, zato pa se moraš vedno naprej pobrigati, da imaš s seboj dovolj gasolina in olja. Četrti dan na vscec j*, bliskalo in grmelo ter lilo kot iz škafa, ravno ko smo se bližali Salt Lake Cityju. To je bilo v nasprotstvu z razlago, katero sem slišal drugi dan, da tam vse iregirajo. Salt Lake City je zgodovinsko mesto, kjer so prega njani Mormonci dobili svoje za vetje. Obdano je z gorovjem Wasatch, katero ga protektira pred vročino in mrazom in mu daje ugodno klimo in vodo za namakanje okolice. Mesto je moderno z 200,000 prebivalcev, raznovrstnimi verižnimi proda jalnami, avtomobilskimi tvrtka-mi, gledališči in z vsem bleskom vzhoda. Na koncu glavne ulice, zvišeno, ravno v sredi, je državna zbornica, katera zgleda kot protektorat mesta. Mormonci imajo svoja svetišča, katera so odprta na ogled turistom. Videli smo njih originalno cerkev, v kateri je prostora za deset tisoč oseb, s fino akustiko in največjimi orgli na svetu. Poleg stoji katedrala, krasna stavba, katero so baje zi* dali 40'let. Odprta je shmo njihovim pripadnikom. Salt Lake City je največji centrum, srebrne rude na svetu Srebro, svinec in cink dajejo po-leh turistov življenje mestu. V tej pokrajini je več različnih rudnin in baje se po številu rudnin ne more primerjati tej državi noben kraj na svetu. Slana voda je velika vaba za turiste. Ta voda ima 26 procentov soli in te res drži na površjji, četudi nisi plavač. To sem poskusil. Sol ima tako moč, da tc oči skelijo, če jih omočiš. Olro-ci so se cmerili, ko jim je vodi plusknila v obraz. Ko stopiš ir vode. si bel kot sneženi mož, ovrši ne. Lahko se v kotlini ogreješ ali stopiš čezenj. Zopet drugi so večji vrelci, od pet do tride set čevljev v premeru, v raznih barvah in formah, z razno glo-bočino, kateri vrejo vsak po svoje in se kade. !Wi vodometi so različnih oblik in velikoati in se pokažejo vsak po svoje, od vsakih dveh minut do enkrat na dva dni. Nekateri so točni kot ura, zopet drugi to neredni in prehitijo ali zastane j o po več ur. Old Faithful it mad temi vodometi orjak in tudi vedno točen. Voda, ki se razliva od teh pošasti, diši po žveplu Yellowstone obsega okoli tri tisoč kvadratnih milj in ima V* milj cest, gorovja in goedovja reke in veliko jezero. V sredini parka se vije cesta 141 milj dolga v podobi številke S, ob kateri so glavne zanimivosti Ob vhodu plačaš $3 od avta ss sezono Okoli te oemiee so kabine, hoteli, restavracije, garaže, gaeolinske postaje, kopališčs in prodajalne vseh vrst. kjer dobiš za denar skoro vse, česar si poželiš (Konec prihodnjič.) Čela smejati na ves glas. Bil sem v pasti- Mislil da prej ne bom imel miru, kler tudi njej ne dam šma Dal sem jih ji nekaj, ona pi je hitro poljubila na lice. S me je bilo in v «ice mi Je š kri. Hotel sem naprej, v ti! hipu pa sta me še ostali denki pritisnili par poljube Odtrgal sefti se od nju, ob z roko po licu in jadrno o one pa so se razposajeno z vale in smejale ob tem do ku. Kmalu nato sem zas njihovo veselo petje: "Ka bila bi vesela, lepih spomla skih dni, kaj bi pesmice nc la, enkrat le mladost živi . Sestro sem našel pri cigi ki so še vedno rajali in se selo zabavali.- Vprašala rm kje sem hodil tako dolgo in jala, da se je že bala, da s< je kaj pripetilo/ Dal sem ji to šmarnice, a povedal ji ni da sem jih dal več kot polo onim trem nagajivkam. I sem sestri potožil, da sem lačen, nakar je ona dejal« počakam, da nekaj hrani zi in odšla v hišo. Kmalu se je vrnila s cii?i Urško in mi prinesla kruh neke vrste mess. Z veliko s jo sem zsssdil zobe v krni meso, kajti bil sem resnicm ¿en kot volk. Sestra in U pa sta me z zadovoljstvom zovali, dočim se je meni « da jem ocvrte piške K« mesa mi je padel na tla. j« sem ga pobral in pojedel daj pa mi je nenadoma i\ misel v glavo, kako ** morejo cigani privoščiti «tv pišk. saj se jih niso mogl» " lo moji starši V tistem hipu «em s* »P nil, da sem videl prod le* dni cigana, ki )e ^ v isti luži. kot .em jih Jmi pred dvema tednoma * ga če je to žabje m«»<> • Z na žabe me K v**» ^ ala. na sestro i» t'r**- Pf se na tihem je«l * najbrže aala* pripre*»* « priflrisek. . Krr Vrnil sem a\ za menoj ^ žabe kal dobre* j Ivo vprašali tD*l>e prifcadej*.' T0REK, 28. OKTOBRA 1H7 800 LEI MOSKVE PROS V ET A S. V. Bahrušin . g0o leti—L 1147—je suzdalski knez Jurij Dolgoruki po. «voiega zaveznika kneza Cernigovo Severskega k sebi v i Ivo in mu priredil "silen obed". To je bil povod, po kate-so letopisi, prvič omenili ime Moskve. Jurij Dolgoruki je T? i tvoio prestolnico z nevelikim taboriščem in to je bil prvi ^ti nd^ava, ki je zavzc------_ Sta. sodeč po "¡"flgjfc Kakor v letih 1611-1612, je datkih. le krajni ^ KwJgB Moskva vnovič vodila borbo ru- ^a holma pri Borovickin . a nftroda za neodvisn0i.t ^atih" *• da le ta'Poiar v letu 1811 Je Prav lako Kako se je Egodilo,, «a je la kakQr leta wn ^ ^ ff.ijhna obmejna trdnjav» v m domoljubja ruskeKa naroda vetju gosteKa l^vja Ki je o^ Kulturni m Moskve j dajalo Ki-emeljski holm docela ustahl v xvm ^ ^ifru^ narodi ktju že uu 1?55 je na in je v današnjih časih t pobudo znamenitega Lomonoso nica in srce naše veiiKe sovjei a usUnovljeno mogkovgko tke zveze? To vpraUiU« i« " • učilišče in je bilo zelo veliko ^ovor. ki izdalekanezadOvo ZL in ta njihov odgovor je ponavljal Pokrovski, ce* da je pomen Moskve povezan nim terem so študirali plemenitaši „ .. m raznovrstna druga gospodska ?n Moskve povezan Z n£ mladež( tQ je ^ ^ ^ obstanka je vseučilišče pridobilo celo vrsto prosvetnih usta- ~Ji I , a ♦¿.♦„m nov: javno knjižnico, tiskarno fodnost. Moskva stoji na tistem y kateH sq ^^ pryi kraju, koder je tekla meja j»»o-lčasnik v Rusiji "Moskovski]e vanskih plemen, vjatsKin in Kri- vjedomosti",—zrasle so knjigarne in cela vrsta kabinetov, ka kor so tiste čase imenovali muzeje in znanstveno literarne u-stanove. m na poteh z bregov Volge nj ■ & Iti Oki. Temeljna vloga leži v sredini ozemlja, na katerem « je najbolj zgostila ruska na-iodnost. Moskva stoji na tistem vanskin piemc», »j-«-----— --- vičkih, ki so bila neposredni predniki Rusov. To v znatni meri pojasnjuje nadaljm razvoj Moskve. • ^ v štirinajstem stoletju je( Druga polovica XIX stoletjft veljala Moskva za temeljno na- je potekala y znamenju nasilja ciln v državi. ___i____*___i.j « _______ donalno silo v državi. Šestnajsto stoletje je bila doba ustanovitve ruske držav«. Pod udarci Ivana Groznega so bili pokončani ostanki fevdalne razdrobljenosti in je ruska tava prešla k bolj aktivni zunanji politiki r_______ . znamenju nasilja mestne buržoazije, ki je prevzela v mestni posvetovalnici oblast v svoje roke in se trudila, da bi nakopičeni kapital spravila v obrat. Isti čas pa je v Moskvi naraščala močna vojska proletariata. Vedno bolj se je i pouuni. moskovski proletariat zavedal Na prelomu med XVI. *n)SVOje razredne enotnosti in svo XVII. stoletjem je prestolnica jih razrednih interesov. Zelo ruske države preživljala tezKe pomembni so bili marksističn) čase: zaradi izdajalstva bojarsKe krožk.f w s0 se ,eta 1894 pod skupine so Kremelj in Moskvo, neposrednim vplivom in vod napadli interventi, najemniki ^________tluJu t «inl poljskega kralja Zigmunda. To se je zgodilo jeseni leta 1610, a že v marcu leta 1611 je v Moskvi izbruhnila velika vstaja proti napadalcem. Ozke, vijugaste ulice Moskve so bile pre-preiene z barikadami. Moskvi-čanj so obstreljeval sovražnika s topovi in s kamenjem. Poljski in nemški plačanci "kralja Zigmunda niso mogli pokoriti moskovskih upornikov. Na kraju današnjega trga, imenovano-Ka po Dzeržinskem, je knez Po* iarski postavil majhen tabor in je s pomočjo "puškarjev", se pravi topničarjev, razpostavljenih v predmestju okoli Sreten-ke, organiziral obrambo ter obstreljeval sovražnika s topovi. Položaj interventov je bil tako težaven, da so se za lastno re-iitev zatekli k barbarskemu početju in so Moskvo zažgali. Požig Moskve je močno podiral domoljubno zavest ruskega naroda. Moskva je bila ruskim ljudem simbol domovine. Na vwt o "pogubi", ki je zadela ru-*ko prestolnico, so se začeli zbirati oddelki po mestih. V Nižjem Novgorodu se je pod vod* »tvom Minjina in Požarskega organizirala vsenarodna obramba kije Moskvo rešila sovražnikov. PeUr Veliki si je namesto Mofckve izbral Petrograd za prednico. Še do nedavna in de-0,113 še dandanes imajo nekaki to dejstvo za pričetek upanja Moskve. Takšna sodba t» je docela nepravilna. Car-»ka rezidenca je trfla premešče-prav tako vladni uradi in *Unove. Kremelj je dejansko naglo izgubljati na velja v' Vnanji blesk Moskve je jjkdel. toda gospodarski pomen se nikakor ni zmanjšal «jarveč se |e še povedal. Mo-je ostala središče vseruske-" ^«a. V takem razmerju je Petro«,ad v XVIII. stoletju vedno na periferiji. Moskva moino ^ogpodgrglto •TMisce Za ¿asa Petra I. se je del tekstilne manufakture vprilV v Moskvi in se je »KKtilru t stvom Vladimira Iljiča Lenina združili v "Delavsko zvezo" ("Rabočij sojuz"). Razplamtela razredna borba je dobila svoj izraz v dogodkih leta 1905. Moskovski proletariat je odigral ogromno vlogo v prvi ruski revoluciji. Moskovski so-vjety ki sp ga ustvarili delavci, je od prVlh dni svojega obstoja v letu 1839 pa že 4,137,000. Število stanovanj je močno naraslo. Do revolucije je bilo 12,000,006 m* zazidane stanovanjske ploskve. V letih sovjetske oblasti je priraslo še 6 milijonov kvadratnih metrov, do leta 1950 pa bo priraslo še tri milijone kvadratnih metrov. Rast moskovske industrije močno obeležujejo naslednje številke: Celotna proizvodnja moskovske industrije v letu 1940 je v primerjavi z letom 1913 zrasla 21-kiatno. V letu 1940 je indu strija prestolnice imela dvakrat večjo proizvodnjo kakor vse industrije carske Rusije v letu 1913. Samo industrija Stalinske-ga rajona izdela danes več izdelkov kakor vsa moskovska industrija v letu 1913. Ako pa Mctvtnike že v se- T 7—; J VCi,,kU ausinja v leiu ihm. ako pa nimalo znanstven Meftčan_|dejanje v razvoju splošne ruske primerjamo razvoj moskovske demnajstem sioieij . kultu«. ' Prvo moskovsko vse- industrije 6 celoto, so pokaži), tki znanstven« som^ ucilišce, zgrajeno v XVIII. sto da tvori moskovska proizvodnja letju, ni bilo zgolj učilišče, v ka- 15% proizvodnje v vsej Sovjet- proizvodnje v vsej Sovjet ski zvezi. Do revolucije je v Moskvi prevladovala lahka industrija, tekstil. Zato Moskve niso za man imenovali "Katunska", ko-tehinasta. Danes pa se je Moskva preobrazila v središče industrije za predelavo kovin in iadelovanje strojev.- V primerjavi s letom 1913 je raven industrije za predelavo kovin zrasla v letu 1940 96-kratno. Lahko rečemo: ničesar ni bilo, vse je zraslo. Po načrtu nove petletke je zastavljena naloga, da bodo na Le-ninskih gorah zgradili hotel, ki bo imel 32 nadstropij. Razen tega bodo zgradili dve poslopji s 126 nadstropji in pet poslopij s 16 nadstropji. To bodo moskovski nebotičniki. 2e zdaj po vidimo mnogo velikih poslopij, ki krasijo moskovske ulice in trge. Velikanski napredek se je pokazal v komunalnem gospodarstvu. Zmogljivost vodovoda je v primerjavi z letom 1939 zra sla v letu 1940 od 10 milijonov na 100 milijonov veder (vedro = 12.3 1). Novi ^plinovod "Sa-ratov-Moskva", ki so ga pričeli graditi že sredi domovinske vojne, bo oskrboval vse moskovske hiše s plinom. Mreža cestne železnice se je podvojila. Tramvaji prevažajo dnevno milijone potnikov. Ze lo se je tudi razvil promet tro- DelegaciJa unije oljnih dslavcsv )• na »adnji konvenciji ČIO imela na svoj! mtil tudi svoj simbol — ogrodje oljnjaka. Tretji od leva Je prsdsadntk unija O. A. Knight, ki Je bil lsvollen aa podpredsednika CIO na lkprasnjeno maato. ki «a )e Imel R. J. Thomas od avtne unije. * je Od prvin UIU avujCfja uuaiuja IUU1 IttAVll p»w»n».v ~ izvajal r evolucijsko politiko. iejbusov. Do leta 1950 bo park Vodstvo v njem je pripadalo trolejbusov izpopolnjen z 1,060 boljševikom. Moskovski sovjet novimi vozili; število trolejbu i. _ l.i... 1 nnl n«ftan nkn. ____ I__i JUntnn irncln U nfl- * razSiril v XVIII. stoletju - '««ni, dru^i strani je bila Mo-n • pl'Kfnftm okra jam ju- dejalo , ^mlelj fetri. 'Hoda. Žito je pri-Moskvo. Tu so žito I' nioko, ki je od tod * na sever, v veliki meri U "Z*'**- Lahko rečemo tid* r tVt *** fotaka Pttro iariL ukem tortj gospo-u I ,fnen Moskve ni upa larvnc ^ učviVrval. ^ k XIX i* i „; n v življenju Moskv" ' ^'^embnim dogodkom. je v letu 1905 postal organ obo rožene vstajfe. Znameniti boji na Krasni" Presni v decembru 1905 so prešli v zgodovino kot vodilno revolucijsko dejanje. Dvanajst let potem, ko je bila zadušena decembrska oborožena vstaja, je proletariat Moskve znova šel na ulico z orožjem v rokah, da bi vrgel oblast bur žoazije in da bi razvil nad Kremljem Škrlatni prapor revolucije. Velika zmaga nad bur-žoazno-veleposestniškim stanom v oktobru leta 1917 je položila temelje veliki zgodovinski preobrazbi Rusji, mogočnemu razvoju gospodarstva in kulture v Moskvi, prestolnici sovjetske države* Prav kmalu po zmagi Velike oktobrske socialistične revolucije je sovjetska vlada modio od ločila o tem, da bodi Moskva metropola. Znamenit dan v zgodovini Moskve je bil 11. marec leta 1918.' Ta dan je veliki vodja svetovnega proletariata, utemeljitelj sovjetske države Vladimir Iljič Lenin na čelu sovjetske vlade prispel iz Petrograda v Moskvo, Moskva je postala metropola sovjetske republike Med zidovjem moskovskega Kremlja je delal veliki Lenin tukaj živi in dela veliki Stalin. Odtod, iz Moskve, se po vsej Sovjetski zvezi razširjajo zakoni, ki prinašajo srečo vsemu sovjetskemu ljudstvu. Tu izdelujejo načrte, ki pospešujejo na predele, narodnega gospodarstva vse Sovjetske zvez«. Velika oktobrska revolucija je preobrazila ves socialno-go-gospodarski značaj w obliko Moskve. Oktobrska revolucija, ki je uničila buržoazno-velepo. sestniško upravo, Je spremenila mestno gospodarstvo prestolnice, ki Je dotelj bilo sredstvo Iz koriščenja delavskih množic, v organizacijo, ki skrbi za materl-atno-življenjski in kulturni napredek prebivalstva. Moskva se Je nenavsdno razširila in razrasla. V letu 1911 je obsegala ploščino 17.700 he v letu 1030 že 32*00 he Do revolucije v letu 1017 so v mestu našteli 1,700.000 prebivalcev sov bo trikratno zraslo v pri merjavi z letom 1940. V prometu je okoli 600 avtobusov, ki obratujejo na 25 avtobusnih linijah. Do leta 1950 pa bo število avtobusov zraslo na 5000. In naposled ponos Moskve—podzemska železnica, metropolitan-ka, ki je svoječasni moskovski mestni svet kar ni in ni pričel graditi. V bližnjem času pa bomo odprli že četrto progo naše metropolitanke. Najbolj svetla stran v zgodo vini razvoja nove Moskve pa je izgradnja prekopa Moskva-Vol-ga. Moskva Je edinstveno kontinentalno mesto v Evropi, ki je zdaj povezano s Kasptškim. Baltskim in Belim morjem. Moskva je postala veliko pristali-šče. V Moskvi je glavni štab ao-vjetskih ved—Akademija znanosti s svojimi obsežnimi ustanovami. V njej je 43« akademikov in dopisnih članov. Akademija se ponaša s tem. da je iu čelu spiska njenih članov znameniti učenjak, prvi akademik tovariš Stalin. Ponaša se s tem da je v njenem sestavu tudi sobojevnik tov. Stalina—Vjače-slav Mihajlovič Molotov. V zavodih Akademije znanosti je na delu 4350 sotrudnikov in 1050 sspirantov. Vzporedno z Vse-zvezno akademijo so zrasle Akademija družbenih ved in Cen tralnega komiteja VKPb, Akn-d e m i j a kmetsko-gospodarskih ved z imenom Lenina. Medicinska akademija. Pedagoška aka demija. Artilerijska akademija in druge V Moskvi so ustvarjeni vsi pogoji za široko izobrazbo l)ud-nkih množic. Stara ljudska šole je imela štiri razrede, dobro se he spominjam, kak dogodek v kulturnem življenju Moskve Je bil, ko se je mestni svet odločil da pritegne k trem razredom šs enega Dandanes pa imamo sedemletne in desetletne šole Izgrajena Je široka mreže visrklh šol Razen urllišč Je v preetolnln mnogo zaenstveno-Haibra^eval-nih ustanov. Imelo 500 ljudskih knjižnic, med kelerlml Je ¿m orjak kakor Lenlnske blbli oteka. Med drufftni je tu važna znanstveni izobraževalna u-stanova zakladnica arhivne zapuščine utemeljitev marksizma "IMEL". Zraslo je 60 muzejeV med njimi Muzej Lenina, Muzej Revolucije, Zgodovinski muzej, Politehnlški muzej. Moskva je prav tako središč« sovjetske umetnosti." Stara gledališča so dobila podružnice, študije, ki širijo sovjetsko gledališko umetnost ne samo med ljudskimi množlcumi Moskve, marveč tudi daleč po pokrajinah Ruske sovjetske zvezne republike. Tretjakovnka galerija je danes tako po obsegu kakor po nalogah in ciljih, ki ji pritečejo, neprimerljiva s tistim, kar je bila v pričetku revolucije. Velike preizkušnje je prestalu Moskva v letih velike domovinske vojne. V tej grozoviti dobi je Moskva dala 130,000 prostovoljcev. Okrog pol milijona Moskvičanov je delalo pri izgradnji obrambnih naprav. Moskovski sovjet in moskovski ko-mitej kom. stranke sta organizirala aktivno sodelovanje mnogih stotlsočev , Moskvičunov v protiletalski obrambi. Mnoge moskovske tovarne so bile evakuirane v zaledje domovine, kjer so nadaljevale svoje delo in se na novo razvite. V Moskvi njihova mesta niso ostala prazna. Moskovski delovni ljudje so se požrtvovalno trudili za prola vodnjo v prid potrebam fronte. Jtfoskva, Izgraditeljica materialne baze za rdečo armado, je pod vodstvom velikega Stalin« omogočila zmage Sovjetske zvo-ze nad zavratnim In nevarnim sovražnikom. Zato si Je več milijonov Moskvičanov zaslužilo pravico, da nosijo na svojih prsih kolajno "Za obrambo Mo skve". Prvi Je prejel to častno nagrado tisti, s čigar genialnim vodstvom je bila v rešitvi povezana naša domovina In naša Moskva, generalising Josip Visa rionovič Stalin. Češkoslovaška industrija Z novim letom Je »topil ne Češkoslovaškem v veljavo dveletni gospodarski načrt, ki Je našel češkoslovaško industrijo v zelo ugodnih pogojih, Te pogoje najbolje označujejo podatki o proizvodnji češkoslovaške inJu-strlje n« pragu zdaj uveljavl|e-nega gospodarskega načrta. Ko nec decern brs l!*46 Je češkoslovaška industrija dosegla že 7V-80' i proizvodnje iz leta 1037, ki je bilo zadnji- leto rormali.e proizvodnje. Ce bi hoteli današnje stanje češkoslovaški Industrije označili * gospodarsko političnimi termini, bi lahko trdili, da je vprav zd&j na značilnem prehodu iz povojne krize v razdobje konjunkture. Po večanje proizvodnje je bilo veliko v metalurgiji, v proizvod-nji cementa in opeke ter stekle-nlne In porcelana In v zadnjem Času tudi v neksterlh pano«ah vsakdanjih potrebščin V pro-, Izvodnjl premoga, v livarnah žele z* in v proizvodnji elektri-, ¿ne energije Je *e bile dosežen« povpre/ena proizvodnje zadnjih 'treh predvojnih let. Ceškmlovaiki Industrijski ml-ntster JV-humil I-eušman le ne davno del neksj podrobnih po datkov o Industrtlskem razvoiu , In poudaril med drugim, da Če- škoslovaška že proizvaja tovornih avtomobilov toliko ^alttv pred vojno, medtem ko je proizvodnja traktorjev in motornih koles celo višja od predvojne Leta 1037 je CSR proizvajala povprečno 1.4 milijona ton rjavega premoga mesečno, januarja 1946 pa je znašala ta proit vodnja 1,220,000 ton in novembra 1946 1,256,000 ton. Mesečna proizvodnja v letošnjem prvem letu devetletnega gospodarskega načrta je preračunana na 1,356,-000 ton. Glede črnega premoga so podobne Številke tako: pred vojno povprečno 1,400,000 ton, januarja 1046 1,679,000 ton, novembra 1946 1,727,000 ton mesečno, medtem ko je za letos preračunana mesečna proizvod* nje na 1,819,000 ton. Proizvodnja surovega jekla kaže naslednje številke: pred vojno povprečno 192,000 ton, ja nuarja 1946 101,000 ton, novembra 1046 168,000 ton in v prvem letu dveletnega gospodarskega načrta povprečno 183,000 ton mesečno. Proizvodnja električne energije je znašala v letu 1037 v čeških deželah povprečno mesečno 306 milijonov kWh, v januarju 1946 že 410 milijonov kWh, v oktobru pa celo 468 milijonov kWh, kar Je praktično že toliko, kolikor Je določeno po sedanjem gospodarskem načrtu in sicer 470 milijonov kWh. Razen povečane proizvodnjo sta zelo važna tudi povečanje potrošnje plač in mezd na eni strani in padec deleža plač in mezd v potrošnji na drugi strani. Medtem ko je delež plač in mezd v potrošnji v septembru 1045 znašal celih 46%, je v septembru padel na 23';*, • čimer se je že zelo približal predvojnemu deležu (20'^). Tudi zaposlenost se razvija pozitivno in izselitev Nemcev ni Imela nobenih neugodnih posledic. Januarja 1046 je bilo v industriji čeških dežel nameščenih nekaj nad milijon oseb, od katerih Je bilo 228,000 Nemcev, medtem ko jo bilo konec lanskega leta v isti 'gospodarski panogi nameščenih več kakor 70,000 oseb več med katerimi je število Nemcev padlo na 60,000, To pomeni ob enem, da so namesto Nemcev že nadomestile in prijele za delo nove in stare domaČe moči. Industrijska podjetja, ki so bila v vojni, poškodovana, so bila že vsa popravljena, tako da danes delajo s polnim p<>,;onom Najznačilnejši primer za to oo-novo so znane Škodove tovarn».« v Plznju, ki so bile v vojni p*)-škodovanc do 70% v zgiadbah in do 35% v strojih, so pa že toliko obnovljene, da Ukazujejo predvojno proizvodnjo. Enako je s Stalinovimi tovarnami v Mostu na severnem Češkem kjer izdelujejo sintetični bencin in ostale kemikalije, kakor tudi s tovarno Zbrojovko v Brnu, kjer izdelujejo poljedelske stro Je In traktorje v večjam obsegu kakor pred vojno. Vse to so te melji trdne in realna podlage, na katero se Ceškoslovstka naslanja U čas, ko vstopa v svoj dveletni gospodarski nafrt, (Del. enotaoet) 0 'INDIJANSKI KOVINI' IN NASEIH PLANU Ljubljane.- Slovenski mladinci in mladinke so lani pridno nabirali baker za elektrifikacijo Bloške planote. Elektrifikaciji pb-sveča naša država veliko pozornost, zato ne bo odveč, če se nt- le ena potasUka lerfja poprav* liane. Pred dnevi Ja bilo kon čano popravilo pernika "Kupe-rl" v kraljeviškl ladjedelnici. Ledje je bila že izročene prometu. To Je druga večja ladja, k< Je bila letos popravljen« v U*j ladjedelnici. koliko pogovorimo o bakru, tehniki In elektrifikaciji. Baker, ki so ga v Ameriki imenovali tudi "indijansko kovino", ni tako poceni, kakor že* leso, pa tudi ni teko plemenit kakor srebro in riatu, storil pa je človeštvu neizmerne uslugo. Dobro ga poznajo električirji, umetniki in tudi gospodinje. Da se rad oblikovati, je trpežen in včasih nenadomestljiv. Prav prirodne lastnosti bakra so v zelo veliki meri določale njegov pomen, ki ga jt imel in ga ima sa človeštvo. Najboljše bo, če premotrimo dolgo zgodovinsko pot, ki Jo Je prehodil baker in si ogledamo njegovo vlogo na razniU stopnjah razvoja človeštva. Baker spada med najstarejša kovine, to je prva kovina, ki Jo je človeštvo v velikem obsegu sačelo uporabljati za izdelovanje orodja in Orožja. Baker le-¿i v prirodi samorodno, to je brez drugih primesi, še večkrat pa so mu primešane druge ru de. Kose samorodnega bakra jt začel obdelovati človek že v kameni dobi, Obdelovanje bakra je imelo velik pomen za naše davne predhike, prav baker je utrl pot vsem ostalim kovinam, tako bronu kakor železu. Na obdelovanju samorodnega bakra sloni gospodarsko življenje starih Egipčanov za časa prvih faraonov v dobi graditve piramid, Piramide so bile torej zgrajene takrat, ko ljudje še niso poansli brona in železa. Pridobivanje bakra iz rude, je silno vašno odkritje ljudi, ki so takrat živeli v prvotnem drut benem redu. Pridobivanje bakra iz rude je pomenilo nastanek dveh važnih obrti: pridobivanje kovin iz rude (fužinar-stvo) In ulivanje ter oblikovanje kovin (livarstvo In koviš tvo). Kmalu, t. J. kakih 1000 let potem, ko so že talili baker, so ljudje začeli ultvatl bron, talili so skupaj baker In kositer, PH* roda sama Je pomagala ljudem, ij je tudi v prirodi bakrena ruda marsikje skupaj • koslterno. Ulivanje broni iz bakra in kositra se je začelo približno pred 6000 leti. Najstarejša bronasta najdba Je približno iz leta 3500 pred našim štetjem. Bron ima odlične lastnosti: da se oblikovati, ne rjsvi in Je zelo tra jen. Vodovodne napeljave »z Egipta, stare S000 let, lepo pričajo o tem. Ogromno nalogo, ki jo je odigral bron v razvoju človeštva, vidimo najlepše po tam, da celo razvojno stopnjo človeštva označujemo kot bronasto dobo. Človeštvo Je Iz kamene dobe preilo v bronasto in nato v železno. Prvi bskrenl rudniki so bili na Sinajskem polotoku let pred našim štetjem. V teh rudnikih so delali sužnji. Btari Rimljani so Imeli velike rudnike bakra v &penijl. Apenski rudnik Kio Tinto so odprli še stari Rimljani. Rudnik Rlo Tin* te Je skupaj s nemškimi in an ¿laškimi rudniki zadovoljeval potrebe po bakru skoraj v» srednji vek. Ko se Je začel na razvalinah srednjeveške fevdalne družb» razvijati kapitalizem, takrat napredna družbena oblika, Je hitro rasla tudi prolxve rasla v Ariieriki (Mlehigan, Chile, Arizone), Alrlki (Belgijski K<*i«oj« zemlje, pod katero so bila bogata ležišča bakra, Indijanci so večkrat napadli rudnik bakra Anacondu, ki Je ležal na njihovi zemlji. Med ustanovitelji rudnika Ana-conda je bil tudi George Hearst, oče tistega Hearsta, ki ima v rokah ameriške tovarne za masovno proizvodnjo laži in klevet proti demokratičnim silam, predvsem proti Sovjetski zvezi in Jugoslaviji—tistega Hearsta, ki Je lastnik največjega časopiane-ga trusta na svetu. Tudi od rudnikov bakra v belgijskem Kongu hakor od vseh ostalih kaplja kri, njihova zgodovina je zgodovina izkoriščanja, zatiranja, ubojev in ropov. Angleški konzul sir Roger Casement pripoveduje v nekem poročilu, kako se domačine v Belgijskem Kongu goljufali, ropali, preganjali z zemlje in morili. Čeprav so Angleži sira Rogerja med svetovno vojno obesili kot izdajalca, ne bo verodostojnost njego vega poročila nič trpela, saj je bil imeniten lord in velik domoljub. Največ bakra proizvajajo ta-enkrat še vedno Združene drŽave Amerike, Leta 1038 Je znašala svetovna proizvodnja bakra preko 2 milijonov ton. To Je mnogo več kot Je znašala proizvodnja bakra v vsel dobi obstoja rimske drŽave. Od te mno šine bakra so proizvajale Združene države približno , Cile 17',< in Kanada 13%, Zelo naglo se dviga proizvodnja bikra v Sovjetski zvezi. Evropaka proizvodnja bakra peša, stari rudniki so Izčrpani, lijem! ita iamo Finska In—Jugoslavija. ' Jugoslavija ima bogat rudnik bakra v Srbiji v Boru. Rudnik je bil pred vojno last tujcev, ki so nesramno izkoriščali naše bogastvo in naše ljudstvo ter vlačili težke milijone v inozemstvo, V osvobodilni vojni se j« naše ljudstvo rešilo domaČih zatiralcev, istočasno pa se je znebilo tudi tujih izkoriščevalcev. Ko je ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o nacionalizaciji, Je tudi borski rudnik prešel v roke naše države In postal last našega delovnega ljudstva. Osnovna bogastva v Jugoslaviji niso več v rokah peščice izkoriščevalcev, ampak so družbena lastnina. Banke, tovarne, rudniki so služili preje Izkoriščevalcem, da so si polnili lepe, ljudstvo pa je stradalo. Prehod tovarn in ostalih osnovnih bo gastev v roke ljudstva pomeni prehod k višjertiu socialističnemu gospodarelvu. Naše nbvo gospodarstvo v Jugoslaviji je podobno veliko domačiji, kjer Je en sam gospodar-delovno ljudstvo—In kjer vel Člani velika družine množijo a delom bogastvo naše domačije. Bolj ka bomo delali, več bomo imeli, bolj bogata bo naša domattje In več proizvodov bo Imel vsak član naše velike družine. Vse zapreke, ki ovirajo gospoderaki razvoj stare kapitalistične družbe, se odpadle in naše gospodarstvo in blaginja Ijudetva se bosta razvijala v takem naglem tempu kol ga po*na samo So vjeteka zveza. Vsak umen goepodar dela po premisleku, ve, česa ima develj In kje mora dobro poprijeti. Delovno ljudstvo, gospodar naše drfave, mora prav tako delati po premisleku, po plenu. Vedeti mor s, kaj je v danem trenutku glavno in kaj je manj vsžno, imeti mora pred očmi in-teiese celote Da bi naše ljudstvo živelo boljše, da bi imel» več proizvodov, blaga, žita Itd., moramo povečat! proizvodnjo v tovarnah in Izboljšati naše kmetijstvo, Tega pa na moramo u-lesnlčlti bres težke industrije, ki |e temelj ostalih panog fft-»podsrstva. Zato je novi noepo-der-delovno ljudstvo—vela vil vse sile, ds izvedo induatriall-rscijo in elektrifikacije države, Za industrializacijo potrebuje-(Delje ne 4 strem.) PROSVITA wmmmwmmtmm TOVARIŠI rAtrouunu itxitou TONE SELlSKAR (Nadaljevanje) Nekoč je vaškim paglavcem učenost v glave utepal nekje na Notranjskem. Intendant Dimež? Požreien je na vse, kar vidi, sicer pa dobra dula. V Zalogu je kljuseta koval. Partirán Cene? To ti je poosebljena muzika. Poleg harmonike zna na prste žvižgati, na glavnik «virati in z metlo po podu bas igrati. V Mokronogu je služil za voznika in je zlasti udarjen na konje. Sama sreča, da partizani nimamo konjenice! Bolničarka Nežka? Ta nam kožo krpa, razume se na votle zobe, na žulje, na srbečico in na vse bolezni tega sveta. Včasih je bila delavka nekje v Šiški. Kuhar Žlica .. . Imenitno zna kuhati, kadar ima dovolj masti in mesa, doma je iz Maribora in je svoje čase luknje v železniške karte vrtal. Kadar pa si boi zaželel mlečnih rogljičev, se obrni na tovariša Zemljo, ki je od pekarske branže kakor tovariš Daki. Ta ni pri nas, ampak slišal boš, kakšnega vraga počne s svojim bataljonom. In tako je Pavlek kmalu spoznal vse svoje tovariše V četi. Najbolj pa se je navezal na Črta in na Sonjo, ki ga je kmalu naučila peti vse partizanske pesmi. Postajal je pravi, resničen partizan. Toda otrok v njem se je le še oglašal ob vsaki priliki. Noge so ga zasrbele, ko je zagledal veverico, ki se je pognala čez jaso in skočila na deblo visoke smreke in jezno pihala z vrha na te predrzneže, ki so zasedli njeno kraljestvo. Toda tega otroka, ki se je še vedno oglašal v njem, je sproti odganjal. Dogodki dneva so bili preresni za otroka. Z lahkim in veselim srcem se je oklenil svojih novih tovarišev, ki so mu nadomeščali vse tisto, kar je bil lepega in dobrega pustil doma. 14 TOVARIŠI SE SPOZNAVAJO Vse je tako kazalo, da se bodo tega taborišča dlje časa držali. Kuhar si je iz kamenja zgradil pravcato ognjišče, partizani pa so si postavili šotore in kolibe. Sotork je bilo malo, vej iz smrekovega lubja pa na pretek. Črt, Sonja in Pavlek so si zgradili prijeten domek. Načrta nI napravil noben gradbenik, toda kolibi-ca je Imela streho, ki ni prepuščala dežja, zavarovana je bila od treh strani proti vetru, vhod je bil obrnjen proti vzhodu, da jih je jutranje sonce prebudilo* in ogrelo, popoldne pa, ko je pritisnila vročina, so imeli v kolibi hlad. Ležišča ao si zgradili po vseh preizkušenih pravilih gozdovnikov iz drobnih, mehkih smrekovih vejic, celo mizico in klop so si postavili pred svojo palačo. Nahrbtniki so nadomestova-li blazine in sladko so spali, čeprav je ponoči gozdna miška škrebljala pod nahrbtniki, iz katerih je dišalo po slanini in orehih. Čer. dan so jih mravlje obiskovale, pikapolonice pa razne druge šesterokrake pošasti, ki se jih je zlasti Sonja bolj bala kakor krvoločnih fašistov. "Smešna je ta ženska pamet!" je dejal prt. "Poglej jo, pred miško beži in vrešči, a nad fašiste juriša kakor živ vrag!*' Na srečo je pribrenčal v kolibo velik sršen prav tedaj, ko si je Črt krpal srajco. Nekaj časa se ga je s srajco otepal, toda srdita mrci-na se je zaganjala bolj in bolj vanj, dokler ni Črt planil iz kolibe, kakor da bi se mu pod petami smodilo. "Si videl junaka, Pavlek? Meni oponaša miš- ko, sam pa beži pred sršenom. A kdo naj sedaj razume moško pamet? Kadar žvižgajo krogi je okoli njegove glave, se smeji, tu pa strahopetno pobegne pred sršenom!" In Sonja je bila srčno hvaležna sršenu, da je lahko Črtu miško vrnila. Toda že se je pričela vojaška ura. Komandant Janez jim je razlagal vse, kar mora partizan vedeti o orožju, o stražah, o patrolah, o zasedah, iznenadenju sovražnika, o vseh zvijačah, ki jih mora partizan obvladati, da bo njegova borba proti nadmoenemu okupatorju uspešna. Partizan je vojak posebne vrste, zanj ne veljajo pravila rednega vojskovanja, partizan se ne more boriti kakor vojak v armadah mnogoštevilne sovražnikove vojske, partizan nima topov ne tankov ne aeroplanov ne skladišč ne železnic; maloštevilne partizanske eainice se morajo zajedati v sovražnika na ta način, da iznenada napadajo vsepovsod, kjerkoli se sovražnik pojavi, partizan ga skuša ohromiti, ga vezati na utrjene postojanke ter mu uničevati vse, karkoli ijporablja v vojne (vrhe: partizan mora rušiti železnice, po katerih prevaža svoje čete, mostove, lokomotive, kamione, tovarne, ki izdelujejo zanj vojaške potrebščine, rušiti mora električne vode, po katerih se pretaka električna strujjf v stroje teh tovarn. Pouk v miniranju je bil zato zelo Važen del vojaške ure, saj je imela vsaka partizanaka ^dinica svoje preizkušene minerce. Ta posel je bil hudo nevaren, toda silno uspešen. Čas v taboru je mineval še prehitro. Pavlek je dan za dnem bolj dozoreval v odločnega in vrlega partizana. Že je tudi okušal službo stražarja. Stražil je na majhni jasi kakih dvesto metrov pod taborom, odkoder se je videlo daleč po bližnjih dolinah. Da, vedel je, kaj mu je storiti! Pavlek se je zavedal važnosti svoje stražarske dolžnosti. Budno je opazoval ves gozd pod seboj, o, njega ne bo nihče iznenadil, tovariši v taboru so lahko brez skrbi! Puško je imel vedno v roki, niti na ramo je ni obesil. Zdelo se mu je, da je tako tesno povezan s taborom, s tovariši tu in i tovariši po vsem teh silnih gozdovih, da bi ga nihče več ne mogel pregovoriti, to življenje opustiti in se vrniti domov. Zdelo se mu je, da je sam del tega gozda, da gozd ne more biti brez' njega ne on brez gozda, zdelo se mu je celo, da ima v zemlji korenine, ki so razraščene vsepovsod, kjer se razlega partizanska pesem. Pred seboj je gledal prostranstva roških gozdov in še dlje mogočna pobočja Gorjancev. Kdo ve, koliko tovarišev stoji v vseh teh gozdovih prav ,tako na straži kakor Pavlek? Kdo ve, koliko taborišč Je vsepovsod, kjer ljudstvo tako govori in poje kakor Pavlek? In ko je v duhu potoval čez Gorjance na Hrvaško, se je njegova misel srečavala s partizani vsepovsod; v bosanskih planinah in hercegovskih skalnatih planotah, na dalmatinskih otokih in v divjih črnogorskih aoteakah, ob Ibaru in Neretvi ... Njegov nestrpen duh je potoval kar naprej. Rad bi se srečal z junaškimi borci rdeče armade ob Dnjestru, ob Volgi in na Kavkazu, z junaškimi branilci Leningrada in Moskve, rad bi začutil srce tefea silnega ljudstva sovjetske države, v katero se zaman zaganja milijon in milijon fašistov, ki hočejo zrušiti to silno državo delavcev in kmetov. (Dalje prihodnjič.) Ješco Poljska nezginjela Kraiovec Jurček Med nedavno minulo vojno sem srečaval ljudi, s katerimi me vežejo najrazličnejša doživetja, a katerih imen se morda ne spominjam več. Mladi Čeh Janoša je poleg mene prelil svojo mlado kri za svobodo zaKUŽnjenih narodov. Spominjam se svojega prvega srečanja z rdečearmej-cem pri Virovitici, spominjam se še mnogo drugih, vendar ljudi ne bi spoznal, če bi jih zopet videl s Na mladinski progi &amac» Sarajevo som se nedavno srečal z mlado Poljakinjo, ki *e je na naši zemlji s svojimi tovariši-borci borila proti fašističnemu okupatorju. Nisem jo |/Oznal ne po imenu in ne po videzu, spoznal M»m jo po petju, po stari poljski borbeni pesmi. o Hito!j»ka brigada je priredila taborni ogenj. Predmestne hiše Sarajeva so vtonile v temo Taborni ogenj je ražarrl in še bolj ratemnil obrise hiš, medtem ko ao ob svetlobi ognja vstale it trme nizke, lesene barake. Ob ognju je bilo nad vse tivahno V večerni mir je prekipevalo vzklikanje brigadirjev, "Trikrat hura za bratsko pol) sko brigado' Hura liura . . .!' Poljaka brigada je odločno in krepko prikorakala k ognju t ve Uko rdeče-belo zastavo, še bolj je zaftumelo v taborišču. Brigadirji so se pomešali med sabo in posedli po travi. Govorili so v ta koz va nem "alovanskem espo-rantu", kakor so to mešanico slovanskih jezikov nazvali graditelji. Govoril je komandant poljske brigade. Malokdo ga je dobesedno razumel, vendar ao vsi tiho in z vso dušo prisluhnili njegovim besedam in čitali z njegovega nasmejanega obraza besede o bratstvu in večnem prijateljstvu naših bratskih narodov. Ogenj je do kraja objel suho vejevje in praaketal, da ao iskre fivtgalc visoko nad glavami vedre mladine. Začeli smo peti. Peli smo domala vsi. Makedonci so lepo peli svoje tihe, nežne narodne pesmi, a vsi Nkupaj smo peli pesem graditeljev: "šamac-Sarajevo, to je naša meta . Nekje v temi je nekdo na ves glas Vaklical: "Hočemo poljske pe\ml!H Njegovemu klicu m* je pudru žilo na atotine drugih: "Hoo-čemoo! Poljski, poljski!' A za tem ae je vse umirilo, da se je čulo le pokanje gorečih vej. Vsi smo prisluhnili. Udarce ob strune na kitari je žarel sprem I jati čift glaa lepegu svetlolasega dekleta t velikimi modrimi očmi: —Ješčo Polska nezginjela Nehote aem prisluhnil, morda bolj kot oatall. m I sem propri čan, da arm to pesem nekje že čul V mislih sem pri letel ne davno preteklost. Pred meno )e vstalo žumherško hribovje videl aem težke nočne pohode, spopad na progi in oni ledeno-mrzli pred božični večer. Nisem več dvomil . . . Po tem, ko smo v Črnomlju zaman čakali na letala, smo v začetku zime štiri in štiridesetega leta krenili s štiristo ranjenci na pot v Pisarovino. Od tu ao kolono ranjencev spremljali osvobojeni Split. Bilo nas je okoli osemdeset mladih fantov is vseh slovenskih brigad. Dobili smo nalogo, da se prebijemo do svobodnega Beograda za častno službo v Titovi gardi. Kreni li smo po zamrznjenih gorskih poteh po visokem snegu. Težavna je bila pot z vozovi. Neprestano smo se morali upirati vozove, ker je konjem drselo na zamrzli poti, ki je bila naporna za zdrave in mlade ljudi, kaj šele za onemogle ranjence. Potovali snv»1 nekoliko dni in noči brez spanja in tople hrane, želeli smo, svetU kolono z več kot tristo vozovi z npjenci. Spredaj je bil pravcati ognjfn sid. Ktolona se je vračala v redu. Po progi se je približala še kolona ustašev, Zaseda st je krčevito borila, dokler se ni zadnji voz vrnil čez progo. Četa osemdesetih gardi stov je mirila splašene konje it) odbijala sovražnika. V zadnjem trenutku smo prešli veliko cesto, po kateri so se že bližali nemški "Tigri". (Kakor smo pozneje zvedeli, smo padli v klešče usta-ški diviziji in nemškemu tan-kovskemu oddelku). Do Žumberka so' nas spremljale topovske granate. Izmučeni smo popadali k počitku. Ko sem se zbudil, smo ležali na slami poleg ognja, kjer so se nam sušili premočeni čevlji. Zopet sem ugledal svetlolaso dekle, ki je klečalo poleg Poldeta, ranjenega v nadlakt. Pri slovesu ni nihče mislil-na tako svidenje. Po njenih bledih licih, ki ni bilo nič manj belo od Poldetovega, so drsele debele solze. Polglasno je šepetala: * "Ubogi fantje . . . ubogi fantje . . "TovarišicK! Nikar tako žalostno," je šepnil Polde—"bomo vsi zajokali. Rajši za pojmo ..." se je delal zdravega in tiho zabrundal: "Kam pa greš čmolaska ..." Dekle je Sedlo na poleno in prekrižalo roke na kolenih. Začudeno je glfedda Poldeta, a njeno začudenje se je mešalo s solzami sočutjal "On vedno poje," sem ji ^ku-šal pojasniti. "Rad ima pesmi." "Junak," je zašepetala. "Jaz nisem junak," se je branil Polde, "ti si junak, ker živiš v tem peklu in pomagaš tovarišem."— Odkimala je z glavo: "Vsa moja sreča, da sem tu, drugače morda ne bi bila več živa." "Od kod pa si?" "Iz Varšave." "Poljakinja?" "Da. Bila sem v taborišču, pa so me partizani rešili," je skromno dejala. V njenih očeh se je svetlikala hvaležnost. Nismo silili v njeno zgodbo, vedeli smo, TOREK, 28. OKTOBRA da so njena mlada leta polna bridkosti in težav, kakor so bila naša. Strmeli smo v plamen «n mislili na dom, na šolo, na starše in prijatelje. Njen blagi glas je prekinil tišino: ' "Kmalu bo konec te vojne. Potem bom šla domov. To bo lepe, kajne?" nas je po vrrti vprašujoče pogledala. Verjeli smo njenim tolažiln m besedam in nemo prikimali. Zopet je bilo vse tiho. Poldeta je zaakelela rana, da je zaječal. Dekle je priskočilo in ga dvignilo. Polde se je nasmehljal in šepetaje zaprosil: "Tovarišica, za poj nam poljsko pesem." Vprašujoče nas je pogledala, kot da bi hotela reči, ali se spodobi peti v takih trenutkih? Sedla je in s tresočim glasom zapela: "Ješčo Polska nezginjela Tiho smo poslušali lepo pesem. Poljska ni uničena. Z nami vstaja k lepšemu življenju. Prepeljali smo ranjence,, se prebili v Beograd in dokačali za-željeno svobodo. Pozabljali smo težke trenutke, ki smo jih preživeli in začeli živeti za bodočnost. Sedaj je to dekle zopet pri nas, kjer se je borilo za svoboifckJ^p" pet sem slišal isto pesem kot nekdaj v Žumberku. Prerinil sem se do nje. • • 'Tovarišica, se me ne spominjaš?" Pogledala me je zmedeno in odkimala z glavo. "Spomni se Žumberka in ranjenca, kateremu si pela isto pesem ... se zdaj spominjaš?" , "Ah, da! Kje je ranjeni in ostali, ste vsi živi? Kje, kje ..." Zmanjkalo ji je besed. Stiskala mi je roko. Oči so se nama oro-sile, ne od dima, od veselja. Ostali so se nama pridružili. Morala sva pripovedovati in pripovedovati vedno znova. Ob ognju so spet zadoneli klici: "Živelo bratstvo naših narodov—skovano v borbi za osvoboditev! . . . Živelo . . . živelo večno! . . ." O "indijanski kovini" in našem planu (Nadaljevanja * 8. strani.) mo dandanes producente premoga, za elektrifikacijo pa bomo potrebovali tudi mnogo bakra. Naš borski rudnik bakra, ki je pred vojno proizvajal 12,-000 ton bakra na leto, bo moral prevzeti nase velike in težke obveznosti, da bomo lahko uresničili elektrifikacijo. Petletni plan predvideva, da bomo proizvodnjo bakra dvignili na 40,000 ton. Tako bo tudi baker doprinesel svoj delež k temu, da bo tudi v zakotne vasi posvetila električna luč in pregnala temo, v kateri je živelo ljudstvo pod starimi oblastniki. (Mladina) Nocoj bo pevska vaja Andrej Mlklavčič Sonce se niža. Zadnji žarki še božajo razgrete obraze mladincev in mladink, ki kose travo in grabijo seno pod Nanosom. Bliža se večer. "Nocoj bo pevska vaja," pravi mladinka in krepko zagrabi kup na pol posušene trave in jo položi.na vrh kopice. Delo gre ročno od rok. Veseli vriski fantov naznanjajo dekletom, da so tudi oni že opravili delo. Danes so malo prej odložili kose. Tudi oni imajo nocoj pevsko vajo. Skupaj bodo vadili. Z vriski privabijo grabljice in skupno se vračajo z veselo pesmijo proti domu. Kosci si perejo roke, črne od "urha", s katerim so bpišilf kose. Grabljice se preoblačijo in spravljajo v red skuštrane lase, ki jih je prepihal gorski veter. Še na večerjo ne morejo misli ti. To bodo opravili potem, ko se bodo vrnili z vaje. » V pevski dvorani jih že nestrpno pričakuje pevovodja. Pogleduje na urt>: "Dolgo jih ni! Seveda, ždaj imajo največ dela na poljih. Saj sicer jim nimam kaj oponesti, kar točni so bili teh nekaj mesecev, kar jih učim!" Skoraj- pol ure se zbirajo. Zadnji so deldli danes na najbolj daljeni s^nožeti. Prihajajo z nekoliko utrujenimi koraki. "Počakaj mo še nekaj minut!" in naštevajo imena nekaterih, ki še manjkajo. "Vedno manj vas je. Mislil $em, da se število tistih, ki so se prijavili, ne bo skrčilo, pa vas je vedno manj!" jim očita pevovodja. Lojzka, brhko, živahno dekle, se oglasi. Obljublja večno zvestobo zboru. Njeni obljubi slede še drugi. "Bomo videli!" se zvedri obraz pevovodje. "Pa začnimo! Festival na Lijaku se bliža in iti mora gladko, da bo kaj!" Toda "Stalingrajska" in "Mladinska" ne tečeta še gladko. Upira se tenorjem in basom. Sklad- toda ba sicer ni težka, loaa novin cem le dela preglavice DvakVit' trikrat ponavljajo da * i. vtisne v spomin. Note so S deveta briga, čeprav Jih ja pevovodja, da morajo za Jti višje, "če gredo note gori -m m je,Te "gredo doli.- mz" "Kaj se hoče!" si misli pevo-vodja sam pri sebi. "Križ je s tem petjem na vasi, saj je red kost da se kdo spozna na teorijo!" - - Ponavljajo in ponavljajo Nihče ni mojster brez vaje. Tudi' umetniki niso padli z neba in vse takoj znali! Pa pridite čez nekaj dni na Li-jak, Um jih boste slišali in med tisočerimi drugimi! Zdaj pa je že pozna ura, ko odhajajo z vaje. Ali menite, da je igrača petje in drugo kulturno-prosvetno de-lo na vasi? Ko odhajajo, se pomenkujejo o težavah. "Trdo delo v poletnem času. Nikdar ne bomo zapeli s tako čistim glasom, ka-kor oni iz mesta!" postajajo ma-lodušni. Res, vse telo je utrujeno in pri tem trpi glas. Na ne-kih primerih pa le ugotavljajo "So pa le izjeme, kljub temi imamo na vaseh krasne glaso ve!" Nič lepšega ni, kot pevsk zbor na vasi! Z dušo in srčen se pevci poglabljajo v pesem ir kako so ponosni, če se jim pro gram posreči. Koliko veselja ii sreče! Na zbor pa je potem ponosni vsa vas in ves okraj: saj z lju beznijo pbjejo o slavi svoje dra ge domovine in jim je v čast da pojo o Titu in Jugoslaviji. Razni mali oglati 2 BAKERS First hand, Bread and rolls Nights Second hand, Days 3342 West 26th Street MOVING OUT OF CITY VETERAN , In need of a flood running car. Call until 7 00 P. M. SEELEY 0607 Kmetje ls 34 vasi prostovoljno reguliralo Juino Moravo. Pri regulaciji te reke, enem največjih sedati jih regulacijskih del, sodeluje številno ljudstvo iz Moravske doline. Zdaj dela okrog 2,606 prostovoljnih delavcev. , VAŽNO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz en« družine pa S tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, 4a Uko vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino, v PHILIP GODINA, upravitelj. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Ve sklep« It. lee* dva. 1st 4 tiri aH T Ut !>.. ...i. lisi rroirtta PR0LETAREC I ir |e ? boju sa pravice delavcev 48 let. NAROČITE 81 OAI Stane sa celo lete $3. sa pol leta S 1.7!. • •••••••• sa tri moooco 11 • sa lahko naroči m lis« Prosrato te t liano drušino k sel nvot-sa člane ali nočlano » M m le plafrajir pel Mast—tu U-*® m tednik, ae Um to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI mok* »d. da Jo list prodrog sa člane MIPJ. Ltot Prosvete Jo vala lastetea gotovo Jo v vsaki drušhd nekdo. M M sad Hial list vsak dan. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov, prenehs biti flss 8NPJ, ali «o ao presoli proč od druflne in bo sahtoval sam «roj ltot tednik, bodo moral tisti član is dotifino družino, ki jo teko «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti'uprsrpittvu um, in obenem doplačati dotično* vsoto listu Prosvete. Ako tegs a» stori, tedaj mora upravništvo cnilatl datum za to vsoto nsrofniM. ste 81 AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR * LETNIK 114 7, le narellllf Stane $1.50. Za v stari kraj SIJ!. V «slogi imamo tudi Adamičeve ter rasne druge angleške knjigo. In pa VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po cealk. Naalovi PROLETAREC 2901 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO S3. ILLINOIS Za Zdruš. dršavoln 1 tednih In S tednika te S todniko ln 4 todniko te • tednikov _____donar)« »u llsLkl Jo vota lastetea. PROS VETA S**J. *U7 Se. Lawndalo Ato. St. KIL