2019, letnik 12. št. 46-47 mavrica KOLOFON: Založnik: SKD Istra Pula, Držićeva 2, 52100 Pula, Hrvatska Ime publikacije: Mavrica 2019, letnik 12, št. 46-47 Urednica: Maja Tatković Diklić Uredniški odbor: Klaudija Velimirović, Danica Avbelj, Danica Bojković, Mirjam Pram Lektoriranje slovenskega jezika: Mateja Klemenčič Oblikovanje in grafična priprava: Aiko, Maja Cerjak s.p. Tisk: Tiskara Nova Fotografija na naslovnici: Vesolje, internetni viri Fotografija na zadnji strani: Vesolje, internetni viri Naklada: 300 izvodov Mavrica je glasilo društev: SKD Istra Pula SKD Oljka Poreč SKD Ajda Umag Uradne ure Skd Istra Pula: Uradni dnevi: 10.00 – 12.00 razen ob četrtkih: 16.00 - 18.00 Facebook ime: Skd Istra Pulj Spletna stran: www.skdistra.hr Prispevke za Mavrico pošljite na: slovenci@skdistra.hr Glasilo sofinancirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Savjet Republike Hrvatske za nacionalne manjine, Mesto Pula Fotografije: Če ni drugače navedeno so fotografije last Skd Istra Pula, ostalih slovenskih društev v Istri, Fotolie, Slovenske turistične organizacije in drugih internetnih virov. Pred Vami je dvojna številka Mavrice. Zapisali smo, kako smo se imeli na poletnih do- godkih Dobrodošli doma, ki je bil letos v Radovljici, in Festival narodnih manjšin v Fažani. Dnevi slovenske kulture v Istri so s slovenskimi barvami obarvali oktober v Istri, novembra pa je Otroški festival multikulturalnosti obogatil puljski Dom hrva- ških braniteljev. Novembra so bile tudi volitve v SKD Istra za člane upravnega odbora. Nič razburljivega. Člani upravnega odbora so ostali isti, med seboj pa so z volitvami izglasovali isto predsednico, Danico Avbelj, s katero sem se pogovarjala o načrtih nje- nega naslednjega štiriletnega mandata. Konec novembra je Svet slovenske narodne manjšine mesta Pulj gostil dipl. ing. arh. Antona Percana, ki je predaval o Slovencih, ki so bili ključni pri ustvarjanju kulturnega in urbanega življenja Pulja in so postali del puljske zgodovine. To Mavrico smo namenili enemu izmed njih – Hermanu Potočniku Noordungu, ki se je rodil v Pulju in zaznamoval svetovno zgodovino znanosti s svojim delom o poletih v vesolje. V tej »vesoljski« Mavrici lahko preberete tudi članke naše Štefice Sliško o njeni družini. Za konec, ker smo tematsko tako ali drugače bolj zgodo- vinsko usmerjeni, smo pripravili nekaj tradicionalnih slovenskih božičnih jedi. Lepe božične praznike in vse najboljše v novem letu vam želi urednica Mavrice, Maja Tatković Diklić, urednica 04 Dogodki v društvu - poletje 4 Dobrodošli doma 5 Dobrodošli doma v Radovljici 7 Čezmejno srečanje v Portorožu 8 Solinar 9 16. vseslovensko srečanje v Istrskih toplicah 24 Dogodki v društvu 24 Volitve v SKD Istra 25 Privabiti mlade in ohraniti slovenščino - intervju Danica Avbelj 27 Tretji otroški festival multikulturalnosti 29 Ob dnevu spomina na mrtve 30 Predavanje arhitekta Antona Percara 11 Dnevi slovenske kulture v Istri 11 Dnevi slovenske kulture v Istri 12 Dnevi slovenske kulture v Istri - oktober 2019 15 Ajdovke so zapele s slovenskim oktetom 17 Herman Potočnik Noordung 17 Ing. Herman Potočnik Noordung 18 Problem vožnje po vesolju 20 Potovanje v vesolje 22 Center Noordung 37 Zdravo življenje 27 Božične jedi v Sloveniji 33 Člani pišejo 33 Na obisku pri Bevkovih 35 Na obisku pri sestri 36 Pesem Sosedova Micka 39 Dogodki v mestu k kazalo 4 Radovljica slovi tudi kot prestolnica čebelarstva in čokolade. V neposre- dni bližini leži Vrba, rojstni kraj naj- večjega slovenskega pesnika, Fran- ceta Prešerna. Prav tako Begunje, kjer je živel največji ambasador Slovenije, Slavko Avsenik, katerega prepoznavna glasba še vedno doni po celem svetu. Z veseljem smo si ogledali Kropo, nato Begunje, kjer smo v Avsenikovem muzeju Encija- ni s ponosom poslušali Avsenikove skladbe, ki jih tudi sami prepeva- mo. Marsikaj bi bilo vredno ogleda, a pred nami je bil nastop, ki je mo- Srečanje rojakov, razkropljenih širom sveta, so v začetku julija pripravili Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Združenje Slovenska izseljenska matica, Svetovni slovenski kongres, Slovenija v svetu in Rafaelova družba. Osrednje srečanje je bilo 6. julija v lepem grajskem parku srednjeveškega mesteca Radovljica na Gorenjskem, nedaleč od svetovno slovečega Bleda. d DOGODKI V DRUŠTVU - POLETJE obrodošli doma Klepet članov zbora pred nastopom Predsednik zbora Branko Velimirović pred defilejem Ivanka Koletnik ral biti kar se da dober. Vreme nam je bilo naklonjeno, celo prevroče. V grajskem parku je bil postavljen šo- tor za to lepo prireditev. Mogočna drevesa so nudila delno ohladitev in že so odmevale med njimi prele- pe melodije. Tako je v uvodnem delu kultur- nega programa najprej zazvenela Avsenikova glasba. Aleksi Jercog, zaveden tržaški Slovenec in ure- dnik glasbenih oddaj na Radiu Trst A, ki je odličen harmonikar in velik ljubitelj ter poznavalec Avseniko- ve glasbe (napisal je štiri knjige o Slavku Avseniku), se je na srečanju Dobrodošli doma predstavil skupaj s triom. Z njim je ubrano zapel Av- senikove uspešnice še tercet Kres- nice, ki ga sestavljajo učiteljice iz Solkana pri Novi Gorici. Zbor Enci- jan se je predstavil s štirimi sklad- bami in prvič na tej prireditvi z našo mlado dirigentko Ino Ceroveč- ki. Vse nastopajoče skupine sloven- skih kulturnih društev iz zamejstva so doprinesle k nepozabno prijet- nemu srečanju z vsega sveta. V nji- hovih govorih, recitalih, pesmih in plesih so izkazovali veliko ljubezen do domovine. Pri recitalu mladih maturantov iz Argentine o »prelepi Sloveniji« se je marsikomu orosilo oko. Bili so enkratni! Makedonski zbor France Prešeren je poskrbel za lep zaključek, nato smo se na odru zbrali vsi zbori in skupaj zapeli Slo- venija od kod lepote tvoje? Težko je opisati vse lepe trenutke, ki smo jih doživeli letos na prireditvi Dobro- došli doma, ter se polni čudovitih vtisov v večernih urah vrnili v Pulj. 5 Že zgodaj zjutraj smo se odpravili iz Umaga in se nekaj pred deseto parki - rali na parkirišču pred srednjo gostin- sko šolo Radovljica, od koder smo se napotili na ogled okolice v spremstvu dveh vodičk, Ane in Anamarije. Najprej smo se sprehodili po Kro- pi, kjer je potekal kovaški šmaren, in si ogledali muzej kovaštva. Pot nas je vodila naprej v Brezje, veliko romarsko središče, kjer smo si ogle- dali prelepo baziliko in muzej jaslic iz celega sveta – razstavljenih je preko 400. Za konec smo se ustavili še v Begunjah, kjer smo si v Avseni- kovem muzeju ogledali film o bra- tih Avsenik in njihovi glasbi, znani po celemu svetu. Ob povratku v Radovljico nam je kar teknilo dobro kosilo in po kratkem premoru smo se odpravili v Linhar- tovo dvorano, kjer je bila predsta- vitev monografije Društva Sloven- cev Kredarica Novi Sad z naslovom Preteklost za prihodnost in ogled krajšega filma o njihovi moški pev- Letošnje srečanje je bilo najboljše od vseh dosedanjih, a je zelo malo manjkalo, da se ga sploh ne bi udeležili. Nekako smo spregledali, da je rok za prijavo potekel, in smo potem prosili Jasmino, naj nas vseeno vključi v program. Srečanje Dobrodošli doma je potekalo 6. julija. d obrodošli doma v Radovljici Danica Bojković DOGODKI V DRUŠTVU - POLETJE Hitro smo se preoblekle in šle na glavno prizorišče poslušat pozdrav- ni nagovor ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu g. Petra Česnika in župana občine Radovlji- ca g. Cirila Globočnika. Kulturni program je odprla skupina Rast, ki jo sestavlja 48 maturantov iz Argentine. Zelo lepo so zapeli, zaplesali in recitirali v slovenšči- ni in španščini in prejeli zaslužen ski skupini, in sicer ob 15. obletnici delovanja. Navezale smo stike z nji- hovim predsednikom in jih povabi- le v Umag na našo 9.obletnico, ki bo naslednje leto, kar je načeloma predsednik Đorđe Veselinov potrdil. Pred muzejem Avsenik 6 aplavz. Sledil je duet iz Švedske, nato pa so nastopile naše Ajdovke in se kar izkazale. Zapele so Ajdov cvet, Tam sem jaz doma in Pleničke je prala. Potem so nastopili italijan- ski otroci iz Kanalske doline, MePZ Encijan iz Pulja, učenci dopolnilne- ga pouka DS Triglav iz Banja Luke, MOPS Fantje DS Kredarica Novi Sad, za konec pa še SZ France Prešern iz Skopja, Severna Makedonija z zelo dinamičnim dirigentom, ki je tudi dirigiral zadnjo pesem Slovenija, od kod lepote tvoje?, ki so jo zapeli vsi nastopajoči. Sledil je koncert skupine Manouche in zabava. Izreden dogodek, izredna organizacija in vse pohvale organi- zatorjem. Za kontrast celodnevne- mu dogajanju v Radovljici in okolici, ki je bilo obsijano s soncem, nas je na poti nazaj cel čas spremljal dež, ki pa ni pa mogel pokvariti našega dobrega razpoloženja. Vsi nastopajoči pojejo Slovenija, od kod lepote tvoje Nastop ŽPS Ajda DOGODKI V DRUŠTVU - POLETJE 7 V Portorožu je bilo 25. junija, na dan državnosti Republike Slovenije in Republike Hr- vaške, že sedmo Čezmejno srečanje članov slovenskih kulturnih društev iz Istre, z obeh strani meje. Okrog 200 članov se je zbralo v nekda- njem skladišču soli Monfort. c ezmejno srečanje v Portorožu Prevzeto: https://www.facebook.com/Zveza. Slovenci.HR/ Na začetku kulturnega programa, ki ga je hudomušno vodil "solinar" Aljoša Pucer, sta navzoče nagovorili v imenu organizatorja predsednica Portoroškega zbora Darinka Čoga in podžupanja Občine Piran Manuela Rojec. Sledili so nastopi domačega Portoroškega zbora, ženskega pev- skega zbora Ajda iz Umaga, pa me- šanega pevskega zbora Encijan iz Pule in nazadnje Tria Lipa iz Buzeta. Druženje v Portorožu Encijan v Portorožu Organizator je poskrbel, da smo se okrepčali z odličnim golažem, polento in ohlajeno pijačo. Kljub peklenski vročini smo nadaljevali s prijetnim dru- ženjem in tudi zaplesali. Vidimo se spet naslednje leto v hrvaški Istri. DOGODKI V DRUŠTVU - POLETJE 8 Torek je, Dan državnosti. Povabljeni smo kot Slovensko društvo v Portorož na fešto. s olinar Štefica Sliško Zelo vroč dan je bil. Vendar, vsak izlet pa je poseben, in spomnim se prav vsakega. Ko se je začel program, in ko je gor na oder stopil napovedovalec, sem bila prav lepo presenečena – bil je oblečen v obleko solinarja, in še bos je bil. Tako kot moja lutka, ki sem jo izdelala pri kreativni delavnici, ko smo izdelovali lutke s narodnimi nošami iz vseh slovenskih krajev. Skoraj nad- naravni občutek – moja lutka solinar se je včlovečil v pravo osebo solinarja. DOGODKI V DRUŠTVU - POLETJE 9 * Prevzeto: Tjaša Lotrič/Radio Koper olinar Barbara Riman Plazibat in Encijan Encijan v Istrskih toplicah V Istrskih toplicah so se družili člani petnajstih slovenskih društev na Hrvaškem. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je organizirala srečanje, na katerem se je zbralo okoli 280 Slovencev iz Hrvaške, ki so člani večine društev Slovencev na Hrvaškem. Po vodnem, športnem delu, je vse razveselil nastop zbora Encijan iz SKD Pulj. Lepo je zvenela slovenska pesem v njihovi izvedbi. Za dobro večerno zabavo so poskr- beli Peklenski muzikantje. Srečanje slovenskih društev na Hr- vaškem je namenjeno povezovanju slovenske narodne skupnosti, iz- menjavi izkušenj, pa tudi izposta- vitev težav, s katerimi se soočajo. Že šestnajsto leto je to priložnost za spoznavanje, izmenjavo mnenj in tudi krepitev sodelovanj, pravi predsednica Zveze slovenskih dru- štev, Barbara Riman: 16. vseslovensko srečanje v Istrskih toplicah »Hrvaška je razvejana država, zato je tudi izjemno težko intenzivno sode- lovati med društvi v Istri z društvom v Osijeku, Dubrovniku ali Splitu. To je za nas posebna priložnost, da se zberemo.« Skupno je dejavnih petnajst slo- venskih društev, lani so zaprli dru- štvo v Šibeniku zaradi pomanjkanja članov. Veleposlanik Slovenije na Hrvaškem Vojislav Šuc je pouda- ril, kako pomembna je povezanost društev in pomen, ki ga imajo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture: »Po prevzemu funkcije veleposlani- ka je nekako tudi simbolično, da sem prav to mojo prvo aktivnost pričel s tem srečanjem slovenskih kulturnih društev. To ni le priložnost, da spoz- nam težave in probleme ter način DOGODKI V DRUŠTVU - POLETJE 10 delovanja, temveč tudi ljudi, ki to vodijo.« Poleg veleposlanika RS na Hrvaškem, sta se srečanja udeležila še dva visoka gosta, in sicer minister Peter Cesnik in župan mes- ta Buzet Siniša Žuljić. Med izzivi društev v prihodnje bo vključevanje mladih ter pove- zovanje obeh držav z različnimi dogodki in projekti. Med temi je tudi razstava Slovenci na Hrvaškem. Klaudija, Antonija, Vesna, Damijana in Štefica ob izvajanju skeča Kranjska klobasa Vseslovensko srečanje v Istrskih toplicah DOGODKI V DRUŠTVU - POLETJE 11 d Maja Tatković Diklić Oktober je že tradicionalno mesec, ki ga zaznamujejo Dnevi slovenske kulture v Istri. nevi slovenske kulture v Istri DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI Letos se je turneja začela 4. okto- bra v Buzetu v Zadružnem domu. Nastopili so mešani pevski zbor iz Portoroža, folklorna skupna Oljka, trio Lipa, ženska pevska skupina Veta, harmonikarica Vanesa Jakac in učenci dopolnilnega pouka slo- venščine iz Buzeta. V Labinu je v Lamparni v soboto, 12. oktobra, na- stopila dramska sekcija SKD Istra s svojim recitalom Samo ljubezen ter s humorističnim skečem Kranjska klobasa. Puljska postaja karavane Dnevov slovenske kulture v Istri je bila v Domu hrvaških braniteljev v četrtek, 17. oktobra, kjer je nastopil moški pevski zbor Rogaška iz Roga- ške Slatine, mešani pevski zbor En- cijan ter folklorna skupina Bazovica iz Reke. Istrski Dnevi slovenske kulture so naslednji dan, 18. oktobra, prestopi- li meje županije, in nadaljevali z do- gajanjem v Lovranu. V Kinu Sloboda je bila projekcija dokumentarni film z naslovom Tomos – narejeno v Ju- goslaviji avtorice Nataše Mihelič. Znameniti Slovenski oktet je nasto- Neobičajna komedija Hotel - igralci KUDa Šempeter Nastop dramske sekcije SKD Istra v Labinu Rdeči Tomos, Klaudija, Silva in Danica pil v Umagu, 19. oktobra, v ljudski univerzi Ante Babić in navdušil vse, ki so prišli poslušat dobro glasbo. Pred koncertom so članice kreativne delavnice iz Lovrana razstavile svoje izdelke. Zadnja postaja pa je bila v Poreču, 26. oktobra, v Circolo Teatrino v prostorih italijanske skupnosti, kjer so publiko do solz nasmejali igralci KUD Šempeter s svojo neobičajno komedijo Hotel. Bilo je lepo. Nasvidenje do naslednjega oktobra. 12 Dnevi slovenske kulture v Istri so se letos odvijali od 4. do 19. oktobra. Slovenska društva v Buzetu, Labinu, Lovranu, Umagu in Pulju so vabila na različna kulturna dogajanja, predvsem pa je prevladovala pesem in prijetno druženje. Ivanka Koletnik Slovensko kulturno društvo Istra Pulj je vabilo obiskovalce preko ra- dija, televizije, plakatov in dnevne- ga časopisja v Dom hrvaških brani- teljev na Dneve slovenske kulture v Pulju. V prelepi baročni dvorani se je 17. oktobra občinstvu predstavil Moški pevski zbor Rogaška iz Ro- gaške Slatine. Zbor je s Slovenskim kulturnim društvom Istra Pulj že dolgo v prijateljskem odnosu, saj so ti fantje razveseljevali puljsko občinstvo že pred desetimi leti, prav tako oktobra (2009) ob Dnevih slovenske kulture in z istim umetni- škim vodjo prof. Markom Bračičem. Tokratne Dneve slovenske kulture v Pulju sta povezovali poslovna taj- nica slovenskega društva Maja Tat- DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI Pred vstopom na ladjo v Fažani d nevi slovenske kulture v Istri - Oktober 2019 kovič in Branko Velimirović, pred- sednik mešanega pevskega zbora Encijan. Predsednica SKD Istra Pulj Danica Avbelj je pozdravila vse navzoče v dvorani in se zahvalila, da nas toliko let zvesto spremljajo. Prisrčen pozdrav je namenila trem zaslužnim damam, in sicer naši dol- goletni tajnici Jasmini Ilič, sedaj glavni tajnici Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, Leonidi Došler, vodji območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ro- gaška Slatina, ki je maja 2018 omo- gočila našemu pevskemu zboru koncert v Rogaški Slatini, in Danici Dylong iz Duseldorfa, ki je mešani pevski zbor Encijan aprila 2018 po- peljala na festival zborov v Francijo, od koder smo se vrnili z nepozabni- mi spomini. To poslanstvo še vedno opravlja z dušo in srcem za pevske skupine, ki želijo predstaviti doma- če pesmi Slovencem in drugim pos- lušalcem v tujini. Na začetku prireditve je zbor Enci- jan pod vodstvom Ine Cerovečki kot pozdravno pesem zapel Slovenija od kod lepote tvoje. Večer smo pre- pustili MPZ Rogaška, ki se je z zbo- rovodjem prof. Markom Bračičem predstavil s slovenskimi ljudskimi pesmimi različnih slovenskih skla- dateljev. Poslušalci so jih nagradili z zasluženim gromkim aplavzom. Petje obeh zborov je popestrila folklorna skupina Bazovica iz Reke, ki je poskočno odplesala venček belokranjskih in gorenjskih plesov. Za zaključek tega kulturnega veče- ra sta oba zbora skupaj zapela Rož, Podjuna, Zila in poslušalcem prip- ravila ganljiv zaključek uspešnega koncerta. Sledilo je prijetno druže- nje ob večerji, petju in plesu. Petek, 18. oktober 2019, je bil dan za izlet, dan sprostitve, počitka in ogledov še neznanega. Rogaške fante s soprogami in gospo Danico Dylong smo presenetili z izletom na Brione. Toplo jesensko sonce je pričakalo veselo družbo že v Fažani. Tukaj smo se okrog 9. ure vkrcali na ladjo in kmalu prispeli na jadran- ski raj, na Brione, kjer nas je čakala 13 MPZ Rogaška in MePZ Encijan sta skupaj zapela Rož, Podjuna, Zila Predsednica SKD Istra Danica Avbelj in predse- dnik MPZ Rogaška Tonči Kamensšek Spontano petje fantov v cerkvici Sv. Germana prijazna vodička Andrea. Tone se ji je skušal prikupiti s fritulami. Med vožnjo s turističnim vlakom po na- cionalnem parku je navdušeno pri- povedovala zanimivo zgodovino otoka. Vlak nas je popeljal do safari parka, kjer se v ograjenih travnikih brezskrbno sprehajajo različne ži- vali. Kratko smo se ustavili pri azij- skem slonu Lanka, ki ga je leta 1974 indijska predsednica Indira Gandhi podarila Josipu Brozu Titu. Nekaj ogledov po otoku smo naredili tudi peš. Ogledali smo si cerkvico Sv. Germana s poslikavo mrtvaškega plesa, ter fresko poklon kraljev. T ukaj je pevski zbor iz Rogaške spon- tano zapel nekaj pesmi in cerkev takoj napolnil s turisti. Prepevali so tudi pred Titovim muzejem, nje- mu ljubo pesem Pleničke je prala. Stopili smo tudi v Hišo čolnarjev, ki jo je 1902 dal v stilu avstro-ogr- ske arhitekture zgraditi avstrijski podjetnik in takratni lastnik otoka Pavel Kupelwieser. V njej je prebi- val in delal več kot 30 let dr. Otto Lenz. Izpopolnjeval se je pri Nobe- lovem nagrajencu Robertu Kochu za zdravljenje malarije. Pravijo, da vse, kar je lepo, hitro mine in tako je minilo tudi naše po- tepanje po Brionih. Ob 13. uri nas je ladja pripeljala v Fažano, kjer nas je v istrski restavraciji Nivetta čakalo kosilo. Dnevi slovenske kulture so se odvijali po različnih mestih v Is- tri do 19. oktobra, zato so bili člani društva in vodstvo polno zasedeni z vrnitvijo obiskov na praznovanje drugje. Podpredsednica Klavdija je prišla veselo družbo samo pozdra- vit, saj za kosilo skoraj ni imela časa, hitela je k Slovencem v Labin. Za prijetno družbo iz Rogaške Sla- tine se dan še ni končal. Pripravili smo jim še eno presenečenje, ogled najjužnejšega dela Istrskega polo- toka Kamenjak, ki se razprostira od zadnje vasice Premantura globoko v odprto morje. Že leta 1996 je bil zaščiten in proglašen kot nacional- ni park. Ponaša se z okrog 35 km različnih obal, zato ni čudno, da ga v poletnih mesecih dnevno obišče par tisoč avtomobilov. Med različnimi bilkami imajo tu- kajšnje orhideje, ki jih je okrog 30 vrst, status kraljice. Seveda so vse zaščitene. Na parkirišču pred vasjo nas je pričakal vodič Adi, opremljen s pijačo za vse okuse, saj je vedel, da je lokal na samem rtu oktobra zaprt. Prostoren avtobus nas je popeljal po makadamski cesti 20 km na uro, kolikor je dovoljeno, na sam rt do safari bara, ki si ga je bilo mogoče kljub zaprtju ogledati. Popoldanske ure smo preživeli v neokrnjeni na- ravi v naravnih ložah prve vrste do morja med brinjem, borovci, lovor- jem, s pogledom na svetilnik in od- prto morje, na levi pa otoki … Cres, Lošinj in drugi. Besede so odveč, to morate videti, dragi rojaki! Tako tudi zbor iz Rogaške Slatine ni ostal rav- DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI 14 nodušen. Dirigent Marko Bračič je kar nekaj pesmi dirigiral iz zelenja, zapeli so tudi na razgledni ploščadi, kjer je nastala naša skupinska foto- grafija. Pozno popoldan se je bilo treba posloviti. In kot je rekel pred- sednik zbora, Tonči, »Ostali so nam le še objem, solze in hvaležnost za čudovito preživete dneve. Vračamo se v Rogaško Slatino z nepozabnimi spomini in z željo, da se še kdaj sre- čamo pri nas!« Za člane SKD Istra Pulj se s temi do- godki Dnevi slovenske kulture še niso končali. Zaključek teh lepih dni za Slovence v Istri je bil v Umagu v soboto, 19. 10. 2019. Že ob pri- hodu polnega avtobusa iz Pulja je bilo čutiti v zraku nekaj posebnega. Slovensko kulturno društvo Ajda je pripravilo v predprostoru dvo- rane Ante Babič zanimivo razstavo kreativne delavnice Snežnik iz Lo- vrana, ki jo je odprla in predstavila voditeljica Branka Širola. Dvorana Ante Babič se je bliskovito polnila in na oder je stopila samozavestna predsednica Slovenskega kulturne- ga društva Ajda, gospa Danica Boj- kovič, ki je vodila in povezovala ta enkraten večer. Goste in poslušalce je pozdravila v slovenskem, hrva- škem in italijanskem jeziku ter krat- ko predstavila svetovno sloveče pevce - Slovenski oktet - ki deluje že sedemdeset let. Pri petju okteta in izvajanju programa je bilo v dvo- rani nepopisno mirno, tiho, nakar se je po vsaki pesmi zaslišal gromki aplavz. Na koncu je Slovenski oktet povabil na oder pevski zbor SKD Ajda in skupaj so lepo zapeli Slovenija od kod lepote tvoje. Ponosni smo, da smo na Hrvaškem ob Dnevih Slovenske kulture lahko poslušali svetovno priznane pevce in njihove ubrane glasove, ki nam še vedno odzvanjajo v ušesih. Hvala vam Slovenski oktet in hvala predsednici Danici Bojkovič za njen angažma. Bil je nepozaben večer! DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI Izmenjava daril med predsednico SKD Umag Danico Bojković in Slovenskim Oktetom 15 Danica Bojković Za Dneve slovenske kulture, ki je potekal 19.10. v Umagu, je SKD Ajda Umag pripravila dva dogodka. Ob 18:30 je naš ŽPZ Ajda z dvema pesmi- ma odprl razstavo kreativne delavnice Snežnik iz Lovra- na, ki jo je predstavila njena vodja Branka Širola, ob 19. uri pa se je začel koncert sve- tovno znanega Slovenskega okteta. jdovke so zapele s slovenskim oktetom Najprej je predsednica društva Da- nica Bojković pozdravila gledalce, ki jih je bila skoraj polna dvorana, v slovenščini, hrvaščini in italijanščini, potem pomembne goste Jasmino Ilič, glavno tajnico Slovenske izse- ljenske matice, Vilija Bassaneseja, župana, in Maura Jurmana, podžu- pana mestne občine Umag Umago, Slavišo Šmalca, predstojnika od- delka za družbene dejavnosti, Pina Degrassija iz italijanske skupnosti, prijatelje iz slovenskih kulturnih društev iz Portoroža, Pulja, Poreča, Lovrana in vse ostale prisotne. K be- sedi je povabila umaškega župana in glavno tajnico SIM iz Ljubljane. Medtem, ko je voditeljica brala nji- hovo zgodovino, dosežke in nasto- pe, so na odet prišli pevci Sloven- skega okteta. Slovenski oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji in vse od tedaj velja za najbolj repre- zentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Repertoar okte- ta je izjemno širok, posebno skrb pa namenja slovenski pesmi, tako ljud- ski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na do- mačih in mednarodnih koncertnih odrih. V dosedanjem dolgem in bogatem obdobju delovanja se je zamenjalo preko 40 pevcev in 5 umetniških vodij, trenutno pa je njegov ume- tniški vodja Jože Vidic, in sicer od leta 2008, ki je prvak Slovenskega narodnega gledališča Opera in ba- let Ljubljana. Oktet je izdal več kot šestdeset plošč, kaset in zgoščenk, leta 2007 pa je izšla knjiga Sloven- ski oktet Borisa Pangerca, kjer je opisan temeljit prerez delovanja in poslanstva tega ansambla. Ajdovke so zapele s Slovenskim oktetom Danica Bojković in Slovenski oktet a DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI 16 Od pomladi 2019 ansambel deluje v novi zasedbi: Andrej Oder in Rok Ferenčak – 1. tenor, David Jagodic in Janez Triler – 2. tenor, Jože Vi- dic in Darko Vidic – bariton, Janko Volčanšek in Matej Voje – bas. Koncert so razdelili v dva bloka: prvi je bil venček uspešnic kot so Domovina, Slovenski pozdrav, Sred Triglava, drugi pa je bil namenjen slovenski ljudski pesmi – Katrca, Nocoj pa oh nocoj, Še en krajcerček mam. Karel Pahor je skladal veliko skladb prav za Slovenski oktet, ob- delal je primorsko Pa se sliš, ki lepo zveni in doma in po svetu. Sledil je venček treh rezijanskih ljubezen- skih pesmi Rada Simonitija in Aloj- za Srebrotnjaka. Pesem Rezijan- ska si ispoveduje veliko ljubezen, čeprav se sliši kot kreganje. Sledila je ljudska iz Istre Trajnaninanena, pa belokranjska Vsi so venci veli in venček Franceta Marolta Vre, vre, vre mi smo Ribenčanje. Proti koncu je Jože Vidic povabil na oder domačinke, članice ŽPZ Ajda, da skupaj zapojejo Avsenikovo Slo- venija od kod lepote tvoje, člani folklorne skupine Ajda pa so v na- rodnih nošah zaplesali valček. Gledalci so napeto poslušali, saj ni bilo med petjem slišati niti šuma, na koncu vsake pesmi pa se je vsul gromoglasen aplavz, ki ni ponehal do samega konca. Nemogoče je opisati to vrhunsko atmosfero in te občutke, ki jih je Slovenski oktet prenesel na občinstvo s svojo pe- smijo, to je posebno doživetje. Na koncu smo si izmenjali simbolič- na darila, pevci so nam je podarili knjigo in 2 zgoščenki, naše Ajdov- ke pa slavnim gostom originalno keramiko naše znane umetnice Lee Bernetič Zelenko – 3 jadra, ki sim- bolizirajo moč in napredek ter tudi Triglav. Za zaključek smo vsi skupaj zapeli še Žabe. Še danes Ajda prejema pohvale z vseh strani za izredno lepo organi- ziran koncert, a zasluge nedvomno pripadajo svetovno znanemu Sloven- skemu oktetu in njihovemu petju. Dnevi slovenske kulture v Umagu - Slovenski oktet in Ajdovke Razstava del kreativne delavnice SKD Snežnik Lovran DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI 17 i ng. Herman Potočnik Noordung (1892 - 1929) Milan Miljković V tem pionirskem času astronavtike so se pojavile tudi druge teoretske razprave: ruski fizik Konstantin Ci- olkovski je objavil teorijo o večsto- penjskih raketah, ameriški fizik in ek- sperimentator prof. Robert Goddard je izstrelil testno raketo z merilnimi napravami, nemški teoretik Hermann Herman Potočnik se je rodil 22. decembra 1892 v Pulju, kar potrjuje rojstni list, ki ga hranijo v pazinskem državnem arhivu. Leto 1929, ko je v Berlinu izšla njegova knjiga Problem vo- žnje po vesolju, je bilo v mnogih pogledih zelo pomembno. Začenjalo se je raziskovanje ele- ktričnih impulzih v človeških možganih (Berger), Nobelovo nagrado za fiziko so podelili za valovno teorijo materije (Broglie), takrat se je rodila tudi edinstvena teorija gravitacijskih in magnetnih polj (Einstein), zračna ladja Graf Zeppelin pa je zaokrožila okoli Zemlje. Do izstrelitve prvega umetnega satelita je ostalo še natanko 28 let, 32 let do izstrelitve prvega človeka v vesolje in 40 let do prvega koraka na drugo nebesno telo. Mladi Herman Potočnik Oberth pa je izdal svojo tretjo knji- go Pot v vesolje. Do nedavnega je le nekaj posameznikov vedelo, da je istega leta izšla Potočnikova knjiga. Za nas je izredno zanimivo, da se je inženir Herman Potočnik rodil prav v Pulju. Njegov oče, doktor Jože Po- točnik, po rodu iz Slovenj Gradca, je bil od leta 1866 mornariški zdrav- nik v Pulju, pozneje pa general v av- stro-ogrski vojski. Hermanova mati Minka, rojena Kokoschinegg, je bila hči mariborskega trgovca češkega porekla. Oče je umrl, ko je Herman štel komaj štirinajst mesecev. Mlada vdova s štirimi otroki se je nato pre- selila v očetovo hišo v Maribor. Tam je Herman končal osnovno šolo, nato se je vpisal na nižjo vojaško šolo v Fischau in v srednjo šolo iste smeri v Hranicah na Moravskem. Od leta 1910 do 1913 je obiskoval tehnič- no vojaško akademijo v Mödlingu in jo zaključil kot strokovnjak za že- lezniško in mostovno gradnjo. Eno leto po zaključku šolanja se je zače- la prva svetovna vojna. Herman je zadnje leto vojne preživel na fronti med Sočo in Piavo, gradil mostove in železnice, pa tudi rušil, odvisno od pozicije avstro-ogrske vojske, ali je napredovala ali se je umikala. Zbolel je za kronično pljučnico, zato se je pri 26. letih upokojil kot kapetan prve stopnje. Po vojni je študiral strojni- štvo na Višji tehniški šoli na Dunaju, kjer je leta 1925 diplomiral kot inže- nir - strokovnjak za raketno tehniko. V takšno specializacijo se je najver- jetneje usmeril s sodelovanjem pri delu univerzitetnega letalskega in- ženirskega podjetja, ki je imelo tudi oddelek za rakete. Zadnja štiri leta je preživel z bratom na Dunaju in se je v celoti posvetil raketni in vesoljski tehnologiji. Žal pa je njegova bole- zen zelo napredovala. HERMAN POTOČNIK NOORDUNG 18 Znani pisatelj Jules Verne si je zamislil, da se ta problem reši z »vesoljskim topom«. Ta naj bi izstrelil projektil z dovolj veliko hitrostjo, da bi lahko dosegel Zemljino orbito. Herman Potočnik in drugi pionirji vesoljskih po- letov so vedeli, da to ni dobra rešitev. Izstrelek iz topa namreč nima svo- jega pogona in od trenutka izstrelitve izgublja hitrost. To pomeni, da bi že v topu moral doseči hitrost okoli 12 km v sekundi. Niti eno živo bitje ne bi zmoglo preživeti takšnega udara (povratnega sunka). Rakete, rakete, rakete ... Čeprav izgleda, da je vožnja po vesolju problem - to ni bil prvi problem, s katerim so se Herman Potočnik in drugi pio- nirji raketarstva ukvarjali. Prvi in osnoven problem je - kako priti do vesolja. Da bi leteli po vesolju, se je treba pred tem znebiti gravitacijske sile in zračnega upora roblem vožnje po vesolju Tomo Krajina p Na smrtni postelji je napisal knjigo Das Problem der Befahrung des Wel- traums, kar je v prevodu Problem po- tovanja v vesolje, ki je izšla leta 1929. Umrl je 27. avgusta istega leta v veli- ki revščini v starosti 36 let. Pokopan je na Dunaju v evangeličanskem delu manjšega pokopališča Wien Simme- ring. Zaradi prekoračenja roka za po- daljšanje najemnine so njegov grob prekopali, zato je vse, kar je ostalo za Hermanom Potočnikom, pričevanje njegove edine knjige. Problem vožnje po vesolju Načrti Hermana Potočnika HERMAN POTOČNIK NOORDUNG 19 roblem vožnje po vesolju Tako so prišli do ugotovitve, da mora izstrelek začeti s hitrostjo nič in postopoma pospešiti do hitrosti, s ka- tero bi se osvobodil gravitacije in uprl zračnem upo- ru. Vemo, kako mora izgledati predmet, da bi imel čim manjši zračni upor (kapljica vode ali naboj), če pa na- polnimo takšen predmet s smodnikom, dobimo rešitev za problem izstrelitve v vesolje: raketo. Človeštvo pozna rakete že 700 let, ampak do dvajsete- ga stoletja nihče še ni sanjal o izstrelitvi v vesolje. Ve- liko je razlogov za to. Predvsem fizika ni še bila dovolj razvita in strokovnjaki niso vedeli, kakšna hitrost je potrebna. Niso vedeli, kako daleč je vesolje (če vesolje pojmujemo kot področje zunaj Zemljine atmosfere) in niso vedeli, kaj sploh je tam zunaj. Drugi problem je bil, kakšno pogonsko snov uporabiti. Rakete, kakršne so poznali Kitajci v 13. stoletju, so upo- rabljale smodnik. Težava vesoljskih raket je, da morajo imeti dovolj goriva za tako dolgo potovanje. Pri tem se je treba zavedati, da to ni samo izstrelitev v vesolje, ampak je tudi kasnejše potovanje po orbiti, ali tudi do- datna izstrelitev izven orbite. Pogonske snovi morajo imeti dovolj veliko gostoto, da ne bi postale neprak- tične. Zato se namesto smodnika v modernih raketah izkorišča tekoči plin. Zadnji večji teoretični problem je masa same rakete brez pogonske snovi. Na začetku največji del rakete za- vzema pogonska snov rakete. Ko se le-ta porablja, pos- tane večji del rakete prazen oklep, vendar ima tudi ta svojo maso, za katero se porablja gorivo. Zato so rake- tni inženirji izumili tako imenovano stopenjsko načelo. Po stopenjskem načelu raketo sestavljajo stopnje - za- bojniki z gorivom. Prvi in največji vsebuje pogon za prvi del leta. Drugi, manjši, vsebuje pogon za fazo leta, ko je raketa že oddaljena od Zemlje (kar pomeni, da je atmosfera redkejša in gravitacijska sila manjša) in tako naprej. Zadnja stopnja je kapsula za človeško posadko, rezerve goriva za let po vesolju in padalo za vrnitev na Zemljo. Seveda s tem niso bile rešene vse težave. Človeštvo je potrebovalo še desetletja, da bi to teoretično idejo tudi uresničilo. Je pa dejstvo, da bi bila vožnja po veso- lju brez Hermana Potočnika in drugih raketnih pionir- jev še vedno nerešen problem. Arthur C. Clarck s Potočnikovo knjigo Problem vožnje v vesolju Noordungova vesoljska posaja HERMAN POTOČNIK NOORDUNG 20 S Slovenskim društvom Istra iz Pulja smo 9. novembra odpotovali v Vitanje. V avtobusu je bilo veselo, saj smo imeli med sabo dva člana, ki sta praznovala rojstni dan in s seboj prines- la slaščice. otovanje v vesolje Na parkirišču, kjer se je ustavil av- tobus, se je pred nami prikazala zgradba nenavadnega videza: kot vesoljski leteči krožnik. Ta zgrad- ba pravzaprav predstavlja bivalno kolo mednarodne geostacionarne vesoljske postaje, ki jo je v svoji knjigi Problem vožnje po vesolju: raketni motor (Das Problem der Be- fahrung des Weltraums – der raketen Motor) iz leta 1929 opisal pionir ve- soljskih znanosti Herman Potočnik Noordung. V Centru Noordung smo si ogledali več razstav. Prva je bila o Hermanu Potočniku Noordungu, druga pa o knjižni zbirki prevodov njegove knjige. Zanimiva je bila razstava Podobe Zemlje, ki govori o opazovanju Zemlje s sistema sateli- tov in temelji na Evropskem progra- mu Kopernik, angleško Copernicus. Zanimiv je podatek, da sateliti v niz- ki zemeljski orbiti obkrožijo Zemljo približno vsakih 100 minut. Sateliti za opazovanje Zemlje so v stiku z Zemljo preko številnih anten, ki so nameščene na lokalnih zemeljskih postajah. Obdelava satelitskih po- Dajana Skitarelić p datkov omogoča spremljanje kopnega, gozdov, morja, ladijskega prometa, obalnih voda, ozračja, polarnega ledu. To pa omogoča ukrepanje v nujnih primerih: poplave, onesnažen zrak, onesnaženja z nafto, spreminjanje ze- meljske površine. In vse se to spremlja iz vesolja. Pred nami na zaslonih so bili tudi rezultati po obdelavi podatkov v realnem času. HERMAN POTOČNIK NOORDUNG 21 V drugem prostoru smo lahko pri- tisnili gumb in pokazali so se Lunin mrk, Lunine mene, Sončni mrk in časovni pasovi na Zemlji. Nato pa smo si v sklopu razstave Življenje v vesolju ogledali maketo satelita Galileo, ki so jo naredili na Fakul- teti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Predstavljena je tudi prava hrana, ki jo astronavti uporabljajo v vesolju: dehidrirana živila, obsevano meso, pijače (me- šanice zamrznjenih posušenih pijač v vakuumsko zaprtih vrečkah). Nato se na naslednji točki nahaja tehtnica, na katero stopiš in poka- že, koliko tehtaš na katerem koli planetu Sončnega sistema: na Mer- kurju in Marsu skoraj trikrat manj, na Jupitru pa dva in polkrat več kot na Zemlji. Na Merkurju in Marsu mi ne bi bilo treba biti na dieti. Ustavila sem se pred plakatom o Luni in se seznanila z eno od aktu- alnih teorij, kako je nastala Luna. Telo, veliko kot Mars, je trčilo z mla- do Zemljo, nastal je kolobar zdro- bljenih odkruškov, ki so se sčasoma združili v Luno. Zaradi tega trčenja pred približno 4,5 milijarde let naj bi se Zemljina os nagnila za 23,5 °. Na naslednji postaji je bil plakat o prvem sestopu človeka na Luno z Apolla 11 pred 50. leti, leta 1969, ko je astronavt Neil Armstrong po- vedal svoj slavno poved: »To je maj- hen korak za človeka in velik skok za človeštvo.« Na koncu sem kot otrok vstopila v Electro VIR – simulator letenja in z vizirjem na očeh poskušala uprav- ljati z letalom. Po obisku Centra Noordung smo obiskali Etnološki muzej Brodej na ekološki kmetiji, kjer nam je lastnik kmetije pokazal razno staro orodje in naprave in zakaj se uporabljajo. Za zaključek pa so nas v gostilni Kuzman, ki se nahaja v bližini Cen- tra Noordung, čakali kosilo ter dva mlada glasbenika s harmoniko, ki sta nas svojim igranjem in petjem vabila na ples. Na koncu smo tudi zapeli. HERMAN POTOČNIK NOORDUNG 22 Center za vesoljske tehnologije Herman Potočnik Noordung se nahaja v središču mesteca Vitanje pod zelenim Pohorjem. Sama zgradba nas s svojo obliko spominja na nekaj izvenzemeljskega in je edinstven arhitekturni dosežek ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v svetu. S svojo zasnovo omogoča večfunkcionalnost, saj jo meščani uporabljajo za svoje kulturne in družbene dogodke, hkrati pa je v njej šest stalnih izjemno zanimivih interaktivnih postavitev, ki nas popeljejo v skrivnosti vesolja, predvsem pa našega ''domačega'' Sončnega sistema. enter Noordung Osnovna naloga Centra Noordung je raziskovanje, zbiranje in predsta- vitev znanja o vesolju in vesolj- skih tehnologijah čim širšemu ob- činstvu z združevanjem znanosti, ekonomije, turizma in umetnosti. S povezovanjem in integriranjem slo- venskih in mednarodnih inštitucij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem ve- solja, vesoljskih tehnologij in mate- rialov, ter z organizacijo simpozijev o implementaciji njihovih dosežkov pa center prispeva k širitvi pomena raziskovanja vesolja. Slovenija v vesolju nam prikaže tehnološke dosežke slovenskih podjetij in posameznikov poveza- nih z vesoljem. Herman Potočnik Noordung je te- meljna postavitev posvečena pio- nirju kozmonavtike Hermanu Po- točniku Noordungu, seznanimo se z njegovim življenjepisom, pred- vsem pa z njegovo knjigo Problem potovanja po vesolju – raketni mo- tor, izdano leta 1929. Življenje v vesolju nam predstavi breztežnostno stanje, dehidrirano hrano za vesoljske potnike, suhi šampon in ostale zanimivosti živ- ljenja na mednarodni vesoljski po- staji. Slike Zemlje, kot že naslov pove, govorijo o opazovanju Zemlje iz ve- solja s pomočjo satelitov in vesolj- skih postaj z mednarodno vesoljsko posadko, ki so pomembne za na- predek človeštva in za upravljanje z našim planetom. Sončni sistem prikaže lepoto na- šega osončja, v katerem je Zemlja tretji planet po oddaljenosti od Sonca. Lahko pa tudi stopimo na posebno tehtnico, ki nam prikaže našo težo, ki bi jo imeli na različnih planetih osončja. Luna – majhen korak za človeka, ogromen korak za človeštvo. Luna je Zemljin edini naravni satelit in ima številne vplive na življenje na Zemlji. Neskončnost vesolja lahko začuti- mo z modernimi multimedialnimi tehnologijami, kot so Electra VR, kjer v pilotski kabini Pipistrelove- ga simulatorja letenja lahko ''odle- timo'' izven Zemljine atmosfere in iz oddaljenosti 80 km opazujemo gore, jezera in morja na Zemlji z Po brošuri Centra Noordung, www.center -noordung.si c Noordung center v Vitanju HERMAN POTOČNIK NOORDUNG 23 občutki resničnega pilota ali astro- navta. Universe 360 je posebna interak- tivna soba, kjer lahko do 30 oseb hkrati izkusi vesolje kot virtualno realnost. VR Noordung vesoljska postaja v geostacionarni orbiti nas virtual- no prenese med planete našega sončnega sistema. Noordung hologram nam predstavi idejo Potočnikove geostacionarne vesoljske postaje, bivalno kolo, kjer spoznamo njegovo vizonarsko ide- jo iz leta 1929 v obliki holograma. Ruski kozmonavt Virtualno vesolje HERMAN POTOČNIK NOORDUNG 24 Na skupščini so predstavili tudi finančni načrt za leto 2020. Med večjimi projekti so do sedaj: go- stovanje zbora Encijan aprila v Dubrovniku, gostovanje zbora Encijan junija v Tuzli, gostovanje zbora Slovenčice iz Tuzle oktobra v Pulju ter skupna proslava Dneva državnosti obeh držav 25. junija v Šijanski šumi v Pulju. Med manjši- mi projekti, ki sodijo v redno de- javnost, so naslednji: proslava kul- turnega praznika 8. februarja, ki ga na ravni županije letos organizira Pulj, druženje slovenskih društev iz Istre na Učki, pohod na Ratitovec. Tukaj so tudi projekti, ki jih prav tako podpira mesto, in sicer Otro- ški festival multikuturalnosti in Glasbeni adventni venec, projekti, ki niso pomembni le za slovensko narodno manjšino, ampak tudi za druge manjšine, oz. narod matične države. 3. decembra pa so na sestanku Upravnega odbora izvolili doseda- njo predsednico Danico Avbelj za predsednico v še enem štiriletnem mandatu ter potrdili Klaudijo Veli- mirović za podpredsednico. V Galeriji Slovenskega kulturnega društva Istra je bila 21. novembra volilna skupščina, kjer so izvolili nove člane upravnega odbora, ki so ostali isti, kot do sedaj. Presenečenj ni bilo - Danica Avbelj, Antonija Bubić, Marija Langer, Kla- udija Velimirović in Janez Velkavrh so bili do sedaj in bodo tudi naslednja štiri leta člani upravnega odbora SKD Istra. olitve v SKD Istra Maja Tatković Diklić v DOGODKI V DRUŠTVU Dolgoletna aktivna članica društva Kristina Kocanović 25 Na volitvah so bili izbrani isti člani upravnega odbora, ki so na svoji prvi seji, 3. de- cembra, med seboj enoglas- no izvolili dosedanjo predse- dnico Danico Avbelj za še en mandat. Pogovarjali smo se s Danico Avbelj o preteklem mandatu ter o izzivih, ki so pred društvom v naslednjih štirih letih. rivabiti mlade in ohraniti slovenščino – izzivi naslednjega mandata Maja Tatković Diklić p Pred vami je nov štiriletni mandat do leta 2023. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Upam, da bodo vse aktivnosti in vsi redni projekti tekli naprej kot do se- daj. V zadnjih štirih letih smo, poleg Dnevov slovenske kulture, ustano- vili tudi Dneve slovenskega filma, ki so postali naš že tradicionalen dogodek v maju. V sodelovanju s puljskim kinom Valli in Slovenskim filmskim centrom našim članom in vsem občanom, ki radi pogledajo slovenski film, vsako leto ponudimo tri novejše filme in en starejši. Ma- nifestacija je zelo dobro obiskana. Organizirali smo tudi otroški festival multikulturalnosti, ki vsak novem- ber, letos že tretjič, privabi otroke vseh narodnih manjšin, ki s svojimi nastopi pokažejo, kako ohranjajo materi jezik in kulturo. Glasbeni adventni venec je tudi eno tako mul- tikulturalno praznovanje, kjer vsako adventno nedeljo nastopajo zbori in vokalne skupine vseh manjšin in večinskega naroda, ki so katoliške vere. Takšne manifestacije so prepo- znane tudi v širšem okolju. Namreč, vsi pripadniki manjšinskih narodov imamo podobne težave, predvsem pa se trudimo, da ohranjamo jezik in kulturo matične države. Kakšni izzivi so pred vami oziroma pred Slovenskim kulturnim dru- štvom Istra? Večno vprašanje obstoja društva je pridobivanje mladih. Vse nas po tihem skrbi, da bo društvo preneha- lo s delovanjem, ko nas več ne bo. Menim, da moramo prav mi starej- ši poskrbeti, da vplivamo na svoje otroke in vnuke, da ne pozabijo slo- venskega jezika. Slovenci se zelo dobro asimiliramo v okolje, kamor pridemo, a to prinaša tudi obve- znost vsakega posameznika sloven- skega rodu, da na svoje otroke in vnuke naprej prenese jezik in kul- turo. Po drugi strani pa naj bi mladi povedali, kaj je tisto, kar jih zanima o Sloveniji, in ali jih sploh kaj zani- ma, kako jim lahko društvo poma- ga, mi pa bomo to uvedli. Društva bodo obstajala s Slovenci ali brez nas. Na primer, še vedno obstaja društvo NOB, čeprav je večine res- ničnih udeležencev NOB-ja ni več. Mladi ljudje pa očitno niso hoteli, da se pozabijo dosežki NOB-ja, in so samo nadaljevali z delovanjem. To- rej, ni pomembno, ali smo v društvu Slovenci ali kateri koli drugi narod. Pomembno je, da društvo še naprej ohranja slovensko kulturo, ne glede na obliko in način ohranjanja le te. DOGODKI V DRUŠTVU Danica Avbelj in citrarji v Galeriji 26 DOGODKI V DRUŠTVU Dejstvo je, da je letos prenehal pouk slovenščine po modelu C v puljski Gimnaziji. Vendar, to ni le naš problem. Težave s kadrom, ki bi poučeval slovenščino kot izbirni predmet, imajo vsi. Ta problem so izpostavil tudi v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, kot resen problem, ki ga je potrebno hitro rešiti. Kaj vi menite? Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je prvi, ki je merodajen za ta problem. Mi lahko pomagamo pri iskanju primernih oseb, ki bi lahko poučevale slovenščino, a plačati jih ne moremo iz našega proračuna. Ko sta nas Urad za Slovence v za- mejstvu in po svetu ter Ministrstvo za šolstvo prosila, naj naredimo, kar je v naši moči, da se uvede slo- venščino v osnovne in srednje šole, smo mi naredili vse, kar smo lahko. Dogovorili smo se za opravljanje anket med učenci, kontaktirali rav- natelje šol, večina pa je bila za uva- janje slovenščine. Pouk se je začel leta 2014. Ampak ne glede na dob- ro voljo vsek vključenih, če ni učite- ljev slovenščine pouk zamre, kot se je to zgodilo v puljski Gimnaziji. To je velika škoda. Leta 2021 bo društvo praznovalo 20. obletnico. Imate že načrt, kako bi to proslavili? Natančnega načrta še ni, ampak uradno proslavo moramo izpelja- ti, povabiti vsa slovenska društva, uradne osebe iz Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, z Urada za Slovence v zamejstvu in po sve- tu, Savjeta za nacionalne manjine Republike Hrvaške, iz Županije in mesta Pulj, predstavnike vseh dru- gih narodnih manjšin. Skratka vse, s katerimi sodelujemo vsa ta leta, in vse, s katerimi, upam, bomo tudi naprej sodelovali. Kakšen je bil vaš prvi mandat? Ali ste zadovoljni in kaj vas je obreme- njevalo? Ni bilo vse rožnato. Najprej, zame- njala sem tri tajnice v štirih letih. To ni enostavno. Prilagajati se trem različnim osebam, s katerimi moraš sodelovati vsak dan, ni lahko. Pre- malo je tudi pomoči drugih članov, ko je treba občasno nekaj uredi- ti. Vedno je tukaj pet ali šest ljudi, enih in istih, ki vedno prispevajo na svoj način, drugi pa premalo. Vsi smo člani društva, ker nam je lepo, ker ima vsak med nami nek interes - nekateri pojejo, drugi slikajo, am- pak vsi smo tukaj, ker hočemo biti, nobeden nas ne sili. Zaradi tega pa res lahko tu pa tam naredimo nekaj za društvo. Zdaj pa bi se rada prav po imenu zahvalila tistim, ki vedno pomaga- jo v društvu: Viviana in Janez Vel- kavrh, Klaudija in Branko Velimiro- vić, Branislava Udovičić, Inka Jan, Tinka Kocanović, Rozalija Pivačić, Alenka Milotić, Štefica Sliško. Naj oprostijo tisti, ki se jih mogoče ni- sem spomnila, ampak vem, da jih ni veliko. Vsem tistim, ki so pomagali vsa ta leta, se iz srca zahvaljujem. 27 Klaudija Velimirović t retji otroški festival multikulturalnosti Kaj je bila vodilna misel, ki je spod- budila Slovensko kulturno društvo Istra Pulj, da je pred tremi leti or- ganiziralo takšno manifestacijo? Predvsem, dober občutek sožitja na temeljih strpnosti in medsebojnega spoštovanja med pripadniki vseh narodnih manjšin Pulju in sploh v Istri. Da bi se ohranilo tako kakovo- stno sožitje, je potrebno dati otro- kom od rane mladosti priložnost, da spoznajo drugega in drugačnega, da doživijo delček kulture drugih narodov. To pa je nujen temelj za medsebojno spoštovanje. Od prvega festivala se trudimo, da povabimo k sodelovanju vsaj eno skupino iz vsake narodne manjši- ne, katere pripadniki živijo v Istri, vključno s pripadniki italijanske skupnosti in večinskega hrvaškega naroda. Italijanska skupnost iz Vodnjana z vodjo Mauriziom Piccinellijem je izvedla plesni nastop Mon ferina, Tretji otroški festival multikulturalnosti je znova zbral otroke manjšinskih društev iz Pulja in okolice. V četrtek, 7. novembra 2019, je v Domu hrvaških braniteljev v Pulju vse zvenelo od otroškega smeha, glasbe in plesa. Prireditev je s svojim obiskom počastila načelnica za družbene dejavnosti v Pulju, Elvira Krizmanić Marjanović. DOGODKI V DRUŠTVU Biseri Otroci Italijanske skupnosti iz Vodnjana Perojski Črnogorci 28 zapeli pa so še pesmi Fate largo in Mamma mia. Publiko so navdušili, ne le s svojo izvedbo, ampak tudi z narodnimi nošami, pričeskami in klobuki. Bili so kreativni in prisotne počastili s cukerančići, tradicional- nimi istrskimi piškoti. Svoje tradicijske plese so odplesale tudi članice folklorne skupine Ter- ne romane luluđa, ki jo pri Združe- nju Romov Istre vodi Somita Ademi. Društvo perojskih Črnogorcev iz Peroja zelo uspešno prenaša svo- jo tradicijo na najmlajše. V njihovi folklorni skupini, ki šteje 25 članov, smo lahko videli tudi zelo majhne otroke, najmlajša punčka ni imela več kot 4 leta. Pod vodstvom Draga- na Vučerića in koreografinje Nerine Štajner so pokazali venec črnogor- skih kol Tita, tita, Loboda. Iz bošnjaške narodne skupnosti Buzet nas je obiskala folklorna sku- pina Buzetski biseri, ki se je tokrat predstavila z dvema pesmima, O Istri se pjeva in Crven fesić s sprem- ljavo mlade harmonikarke Vanese Jakac. Skupino vodita Tatjana Mura- tagić in Hasnija Karilović. Buzetčani so s seboj pripeljali tudi mladega člana bošnjaške manjšine iz Raše, talentiranega Ajdina Mrkaljevića, ki je navdušil publiko skozi tekočo in duhovito izvedbo humorističnega teksta iz daljšega monologa Najva- žniji dan u životu. Manjšine, ki v svojih društvih ni- majo otroške sekcije, so zastopali učenci dopolnilnega pouka maternega jezika. Makedonsko manjšino so predstavljali otroci, ki jih je za nastop pripravila Saška Janevska Salamo- vska. Zapeli so pesem z otroškega festivala Site deca. V osnovni šoli iz Medulina albanski jezik uči profesorica Liza Kajtazi, učen- ci pa so pripravili interpretacijo poezije, in sicer pesmi Atdheu in Shqipo- nja (prva v prevodu: domovina, druga pa orel). Puljsko bošnjaško skupnost so zastopali učenci bošnjaškega jezika in kul- ture iz osnovne šole Monte Zaro, ki so izvedli skeč po motivu Nasrudina Hodže ter recital o Bosni. Njihov nastop je pripravila profesorica Emina Kahrimović. Povezovalec programa in režiser je bil Šandor Slacki ml. Povedal je, da je sam mešanica krvi več narodov. Očitno premore šarm, s katerim spodbuja otroke na odru in animira publiko. Na koncu vsakega nastopa je predse- dnica SKD Istra Danica Avbelj vsaki skupini podelila priznanje za sodelo- vanje na Tretjem otroškem festivalu multikulturalnosti. DOGODKI V DRUŠTVU Romska dekleta na nastopu 29 Marija Langer in Frančiška Uzunić Maja Tatković Diklić o b dnevu spomina na mrtve Spomin nanje ne dovoljuje, da se njihovo življenje, dosežki in sanje pozabijo. Svet slovenske narodne manjšine mesta Pulj se redno spom- ni slovenskih rojakov, ki so nekoč živeli v Pulju. S to mislijo sta tudi letos ob dnevu spomina na mrtve predsednica sveta Marija Langer in članica sveta Frančiška Uzunić priž- gali svečo slovenskim mornarjem, ki so padli v prvi svetovni vojni. Dan spomina na mrtve je tisti dan, ko se vsi spomnimo na prednike, ki niso več z nami, na prijatelje, ki jih več ni, na neznane posameznike, ki so dali svoje življenje za mir, ki ga danes živimo. DOGODKI V DRUŠTVU 30 Kada bismo Pulu trebali opisati u jednoj rečenici, ne bismo pogriješi- li kada bismo rekli da je Pula grad u kojeg se dolazi, ali da je to i grad iz kojeg se odlazi. Burnu povijest našega grada, uz autohtone talijan- ske i hrvatske stanovnike dijelili su i pripadnici slovenske manjine. Kao pojedinci ili obitelji, Slovenci su bili sudionici njegovog uspona i pado- va te čine neizostavni dio memori- je Pule. Tim je riječima u prostoru Slovenskog kulturnog društva dipl. inženjer arhitekture Anton Percan započeo svoje predavanje "Sloven- ci u Puli izvan i unutar arsenalskog zida". ARSENALSKI ZID Objašnjavajući naslov svoga pre- davanja, Percan je istaknuo da je uz Arenu arsenalski zid najznačaj- nija pulska građevina jer je simbol i odrednica razvitka moderne Pule. Završetkom njegove gradnje prije 160 godina zaokružen je prostor Arsenala čime je stvoren grad unu- tar grada. U Puli su jedan pored drugoga postojala dva potpuno raz- ličita grada, u ničemu slični, a tako međusobno ovisni. Izlazak radnika na pulske ulice u kolovozu 2018. simbolički je značio i pad arsenals- koga zida i nestanak jednoga grada u kojem se gradilo, učilo, mjesta s kojim su se identificirale generacije Puljana. No, nazočnost Slovenaca u Puli nije vezana samo uz početak gradnje Arsenala, jer kako je Percan spome- nuo, u pulskim matičnim knjigama nalazimo zapis iz 1652. godine da je u Puli preminula izvjesna Beta, kći Petra Markoviča iz Ljubljane. Ipak, dolazak Slovenaca u Pulu ve- zan je uz nastanak Pule kao glavne POZNATI PULSKI SLOVENCI: Od admirala Antona Hausa do Josipa Kopiniča, Eda Orela i Franca Ancelja Sudionici burne povijest Pule, uz talijanske i hrvatske sta- novnike dijelili su i pripadnici slovenske manjine. Kao poje- dinci ili obitelji, Slovenci su bili sudionici uspona i padova našeg grada. redavanje arhitekta Antona Percara Vanesa Begić Prevzeto: Glas Istre, 2. 12. 2019. p DOGODKI V DRUŠTVU Admiral Anton Haus vojne luke Austrougarske Monarhi- je pa je Percan naveo podatak da je u Puli 1880. zabilježeno 1.283 go- vornika slovenskog jezika. Od viso- kih časnika slovenske nacionalnosti koji su među prvima došli u Pulu Percan je naveo dolazak kirurga Josefa Potočnika, oca pionira rake- tne tehnologije Hermana Potočnika rođenog 1892. u Puli. Percan je na- 31 DOGODKI V DRUŠTVU Aleksej Orel veo imena visokih časnika sloven- ske nacionalnosti koji su veći dio života bili na službi u Puli kao što su kontraadmirali Richard Pogačnik i Julius Heinz, prvi načelnik odjela za torpeda pri Mornaričko-tehničkom odboru. Ipak, najznačajniji i najslav- niji Slovenac na službi u Puli bio je Anton Haus, od 1913. zapovjednik Austrougarske ratne Mornarice ko- jemu je car Franjo Josip I. dodijelio čin Velikog admirala, titulu koju je nosio još samo car Karlo I. CAR NA POGREBU HAUSU Anton Haus umro je 1917. u Puli, a pogrebu je bio nazočan car Karlo I. Na Mornaričkom groblju u Puli obred pokopa predvodio je također Slovenac, vojni kapelan koji je bri- nuo o duhovnom životu časnika i vojnika don Ivan Koršič. Uz neke od pulskih građevina Per- can je vezao podatke o nazočnosti Slovenaca u Puli pa je tako spome- nuo i građevinu preko puta Doma zdravlja, gdje se danas nalazi resto- ran Kantina koju je krajem 19. sto- ljeća sagradio Teodor Matijašević, čija se kći jedinica udala za tada mladog časnika Slovenca Metoda Kocha. Mlada obitelj se nastanila na prvom katu pa se stoga ta građevina naziva vila Matijašević-Koch. Nakon propasti Austrougarske mornarice, s titulom kontraadmirala Koch od- lazi iz Pule u Beograd, gdje je jedan od osnivača mornarice tada novo- nastale Kraljevine SHS. Uz povijest slovenske obitelji Zlobec koja je u Pulu doselila iz okolice Ajdovščine, vezana je i građevina preko puta Mornaričkog groblja, podno pulskog naselja Ba- rake, a u kojoj se danas nalazi sje- dište Mjesnog odbora Stoja. Kako je Percan naveo, ovdje je obitelj Zlobec imala svoju pekaru još od sredine 19. stoljeća. Nakon oca, rad u pekari nastavio je sve do šezdese- tih godina prošlog stoljeća njegov sin, a jedan od potomaka te obitelji je Aldo Skira. Građevina na sjevernoj strani ku- pališta Valkane također je veza- na uz nazočnost Slovenaca u Puli. Sagrađena je 1936. prema projektu pulskog arhitekta Angela Meyera za obitelj pulskih liječnika Peschle. Od početka pedesetih godina u kući je živjela obitelj Slovenca Josipa Ko- piniča, direktora Uljanika od 1951.- 1964. u vremenu kada je Uljanik postao moderno brodogradilište. Također, par godina kasnije u istoj se kući nastanio i kapetan bojnog broda Jože Pretnar, Slovenac rođen 1912. u Puli od oca časnika Austro- ugarske mornarice i kasnije pukov- nika mornarice SHS. Jožetova majka bila je Ana Tomše, kćerka austrou- garskog podmaršala Jože Tomšea pl. Savskidol. TRAG U POVIJESTI ULJANIKA Pored Kopiniča, Percan je spomenuo Slovence koji su ostavili značajan trag u povijesti Uljanika. Bio je to inženjer Bojan Hrovatin, Kopiničev zamjenik i tehnički direktor od 1956.-1964., a i njegov sin Bojan, kao vrstan inženjer ostao je upamćen u sjećanjima ulja- nikovaca. Jedan od najuspješnijih uljanikovih projektanata u šezdesetim i sedam- desetim godinama bio je projektant prvih paroma Mariborčanin Ernest Dobovišek. Iz recentnijih vremena spomenuo je i Silvana Kranjca, done- davnog člana uljanikove uprave. Na kraju predavanja Percan se prisje- tio Slovenaca iz kako je rekao "arhiva svoga pamćenja", pa je naveo urara Pahora u urarskoj radnji u ulici Segi - jevaca. Ta radnja, koju sada vodi Pa - horov unuk, jedina radnja u toj glav - 32 noj gradskoj ulici koja je do današnjih dana zadržala svoju namjenu. Prisjetio se profesionalnosti fo- tografa Alojza Orela, ravnatelja Istarskog narodnog kazališta, Ma- riborčana Lojzeta Štandekera koji je često znao tijekom predstave "uletati" na pozornicu kako bi smi- rio previše bučne učenike tadašnje osnovne škole "Moša Pijade" koji su u to vrijeme imali obvezu praćenja kazališnih predstava. GOLMAN MILAN ZAGORAC Spomenuo je i ljubimca pulskih ljubitelja nogometa s početka šez- desetih, legendarnog golmana NK Istre Milana Zagorca koji je krajem pedesetih došao u Pulu i tu zauvijek ostao, a još ga se uvijek raspoloženog može susresti u šetnji pulskim ulicama. U drugom dijelu izlaganja povjesničarka umjetnosti Gorka Ostojić Cvajner govorila je o nezaboravnom arhitektu Francu Branku Ancelju kroz osobna sjećanja, ali i o svemu što je svojim radom kao arhitekt te kao publicist učinio za Pulu i njezinu baštinu. Posebice se prisjetila razdoblja kada se radilo na rekonstrukciji pulske kazališne kuće, a kazala je da je iznimno zahvalna što je imala mogućnost surađivati s Anceljom, osobom od koje se moglo puno naučiti. HERMAN POTOČNIK Herman Potočnik, satnik inženjerijskih postrojbi Austro-Ugarske vojske, jedan je od osnivača moderne astronautike. Rodio se 22. prosinca, 1892. godine u Puli. Fascinira ga raketna tehnika te pred kraj 1928. godine obja- vljuje knjigu O problemu svemirskog leta - raketni motor). Radi se o jed- nom od fundamentalnih dijela u kojem se elaborira modularna svemirska stanica, geostacionarna orbita i komunikacijski sateliti. Kao malo koje dje- lo, ova je knjiga imala je snažan učinak na rusku i njemačku astronautičku grupu. Shrvan tuberkulozom i bijedom, umire, 27. kolovoza, 1929. godine u Beču. Lojze Štandeker DOGODKI V DRUŠTVU 33 Štefanija in družina Bevk Jožica Bevk Štefanija Sliško n a obisku pri Bevkovih Komaj sem nagovorila brata Alojza, naj me pelje na obisk k sestri Mil- ki za njen enainosemdeseti rojstni dan. Iz Pulja proti naši deželi sva krenila ob osmih. Ko sva se bližala Ljublja- ni, mi je začel Alojz govoriti, da je tu blizu odcep proti Idriji in bi bilo lepo, da obiščeva družino Bevk, naše sosede iz mladosti. Najprej sem bila jezna nanj, ker sva se doma zmenila, da greva k sestri, zdaj pa predlaga še ovinek. Rekla sem mu, da se lahko kar obrneva nazaj proti Pulju. Na koncu sva se le zmenila, da greva najprej k sestri, nazaj gre- de pa se ustaviva še pri Bevkovih, če bo čas. Tako sva na povratku res zavila na cesto proti Idriji, Cerknu, Novakom. Okrog pol petih sva prišla pred neko zelo lepo urejeno hišo. Prišli so do- mači, Alojz me je predstavil in takoj smo začeli obujati spomine izpred šestdesetih let. Soseda Micka ima enaindevetdeset let, njena hčerka Jožica in sin Milan imata že čez šest deset. Milan ima celo svoji elektrar- ni. Prišel je tudi Slavko. Teta Micika in Jožica sta me pohvalili, kako lepo govorim slovensko. Povedala sem, da imamo v Pulju slovensko dru- štvo, kjer sem obnovila svojo slo- venščino in v katerem se ukvarjamo ČLANI PIŠEJO 34 z različnimi aktivnostmi. Jaz sem bila dolgoletna voditeljica kreativ- ne delavnice, imamo pa še mešani pevski zbor Encijan, delavnico za zdravo življenje, slikarsko delav- nico, dopolnilni pouk slovenskega jezika, hodimo na razne izlete, iz- dajamo svoje glasilo Mavrica, obe- ležujemo sve slovenske praznike in ohranjamo stare slovenske običaje. Jožica mi je pokazala svoje preču- dovite izdelke, predvsem klekljano čipko, ki je na Idrijskem tradicional- na obrt, s katero so se ukvarjale že žene rudarjev, zdaj pa je klekljanje dobilo sodobno uporabno vred- nost. Jožica izdeluje tudi papirnate šopke z rožicami, ki izgledajo kakor pravi. Omenila sem Jožici, da se spomnim, kako lepo sta peli z njeno mamo, ki me je učila tudi klekljati. O tem sem napisala tudi pesem. Čas je tekel prehitro in že se je za- čelo mračiti. Povabljena sva bila še k Jožici domov, da vidim njen dom, njene lepe cvetne aranžmaje, idrij- ske čipke, umetnine, ki jih je neka- tere tudi uokvirila. Preden smo se poslovili, sem dobila tudi darilo. Od presenečenja sem ostala brez be- sed in še danes ne vem, če sem se ji sploh primerno zahvalila. Zadovoljna, da sva se z bratom ogla- sila pri gostoljubnih bivših sosedih Bevk, sva krenila domov z željo in obljubo, da se gotovo še večkrat srečamo. In hvala ti, Alojz. ČLANI PIŠEJO Sestre in brat: Silva, Alojz, Milka in Štefanija 35 Štefanija Sliško n a obisku pri sestri Spomnim se, da nam je oče vedno govoril, naj se otroci med seboj ne kregamo, ker bo prišel čas, ko bomo odrasli, ko nas bodo poti odpeljale vsakega na svojo stran daleč eden od drugega. Toda z leti bi radi videli drug drugega, se družili in kaj pogo- vorili. Zdaj so prišla tista leta, ko se je to uresničilo. Niti sama ne vem, kako sem tako majhna vse, kar so starejši govorili, vpijala kot goba in si za- pomnila njihove pogovore. Kar sem obljubila, tega sem se tudi držala. Tako je letos najstarejša sestra Mil- ka odšla v dom za starostnike Polde Eberl Jamski na Izlake. Zakaj prav tja? Takole mi je pojasnila: "Na Iz- lake sem prišla v službo v tovarno elektroporcelana, ko sem imela šestnajst let. Mislila sem si, ko ne bom več zmogla sama, želim živeti na Izlakah, čeprav sem največ časa preživela v Kisovcu, ko sem šla v pokoj pa v Zabukovju pri Sevnici." Obljubila sem ji, da jo obiščem za njen enainosemdeseti rojstni dan. Še pred tem pa sem jo poleti obi- skala v domu na Izlakah. Priznam, da sem bila zelo prijetno presene- čena, ko sem prišla k njej. Počutila ČLANI PIŠEJO sem se kot njihova varovanka, bila sem enako postrežena kot drugi, celo sladoled sem dobila. Osebje je nadvse prijazno, vse je ureje- no in čisto, počutila sem se, kot da sem prišla v hotel, ne pa v dom za ostarele. Sestra mi je razkazala vse prostore. Tako sem bila navdušena, da sem ji rekla, kakšna srečnica je, da bi tudi jaz z veseljem bivala v ta- kšnem domu. Na obisku v Domu upokojencev na Izlakah Štefica in njena sestra Milka Pajkova 36 36 esem Soseda Micka Štefanija Fiket Sliško p ČLANI PIŠEJO Spomini me vrnejo v dekliške dneve, v čase otroštva, ko radovedna sem bila in rada sem se učila. Sosedo Slovenko sem imela s tremi lepimi otroki. Z njimi vsak dan slovenske pesmi je pela, mi, sosedje, pa smo jih zunaj poslušali. No, zelo lepo jih je bilo slišati, tudi cerkvene pesmi so peli, kot angeli. Soseda Micka me je naučila klekljati idrijske čipke. Micka, to znanje si mi dala in za to ti velika hvala. 37 Povzeto po: gastrogurman.si b ZDRAVO ŽIVLJENJE ožične jedi v Sloveniji Ti kratki verzi sporočajo in poja- snjujejo marsikaj, kar osvetljuje vsakdanje življenje in praznike na- ših prednikov. Izpostavimo lahko pomen božičnega praznovanja, ki mu je bilo namenjeno tudi praznič- no prehranjevanje. Nato je sledil post, pogosto tudi lakota. Torej go- vorimo o ritmičnem izmenjavanju lakote in obilja. Slednje je zazna- movalo praznično obdobje, kakršno je še danes božično in tudi novole- tno. Novoletno je veliko mlajše, saj so silvestrska praznovanja značil- nost 20. stoletja. Božična praznovanja z mizami ta- kega ali drugačnega obilja pa sega- jo daleč nazaj v predkrščanska, oz. poganska obdobja. Med najstarejša znamenja božičnega praznika sodi priprava oz. peka božičnega kruha. Ta sega še v predkrščansko dobo. Za božični kruh so na Slovenskem raz- lična poimenovanja. Najpogosteje se imenuje poprtnik ali poprtnjak. Ti najbolj razširjeni poimenovanji in tudi vsa druga dokazujejo, da je do- bil ime po mestu, ki mu je bilo dolo- čeno v božičnem času: torej pod pr- tom na mizi ali neposredno na mizi. Zlasti v severovzhodni Sloveniji še vedno pečejo kruh iz mešanice črne moke in suhega sadja in ga imenu- jejo krhljak ali klojcov kruh. Takega poznajo tudi v sosednji Avstriji, se- veda v drugih različicah. Današnja božična miza v Sloveni- ji je praznična predvsem v smislu različnih jedi. V vaseh je po navadi na mizi vse najboljše, kar so pride- lali. V mestih sta božična večerja in (ali) kosilo povezana prav tako s pripravo boljših jedi, med katerimi izstopa npr. perutnina (puran ali gos), razne pečenke, divjačina, ribe in morda še prašič ali odojek, ki je sicer bolj značilen za silvestrovo. Vzrok za mesto prašiča ali odojka na praznični mizi je v starem pravilu, ki pravi, da je treba ob koncu leta jes- ti prašiča, ker z rilcem rine naprej, kokoši in petelini pa s kremplji pra- skajo nazaj. Torej, simbolična težnja vstopa in razvoja v novem letu, ne pa oziranje nazaj. Ječmen do pšenice sem pojedel, pšenico do koruze, koruzo do božiča – potem bo pa iz hudiča! 38 Zato je še vedno v Sloveniji osrednji kulinarični dogodek že v predbožič- nem času klanje prašiča, kar imenu- jemo koline ali furež. Prve koline se začnejo po izročilu že na martinovo (11. 11.), potem pa sledijo nekaj dni pred božičem in na koncu še v dne- vih pred pustom. Iz prašiča znamo na Slovenskem izdelati celo paleto izdelkov, od klobas do raznih pol- trajnih in trajnih suhomesnih posu- šenih in prekajenih mesnin. Temeljni namen klanja prašiča v tem letnem času je tudi zagotovitev kakovostnih mesnih jedi in drugih mesnih izdelkov za bogato oblože- no božično in silvestrsko mizo. Zato so na njej pogosto svinjska pečen- ka, razne vrste krvavic in klobas, nadevanih s kašo, kuhan nadevan svinjski želodec in druge dobrote. Praznična božična miza pozna še eno značilno jed, in sicer sladico, ki jo imenujemo potica. Danes je to najbolj značilna in razširjena slovenska sladica, narejena iz kva- šenega testa, namazanega z nade- vom, zvitega in položenega v okro- gel glinast pekač, kjer se speče. Glede na različne nadeve pozna- mo tudi različne vrste potic. Tako orehovo, ki je najbolj značilna za ta čas in tudi sicer najbolj razširjena, pa lešnikovo, mandljevo, makovo, ocvirkovo, pehtranovo, tudi čoko- ladno, ki sodi med mlajše po izvo- ru. Nadalje še rožičevo, razne vrste sadnih potic in druge. Peko potice poznajo prav v vseh 24 gastronom- skih regijah Slovenije. V posameznih decembrskih pra- znovanjih in v sestavinah jedi, ki so povezane z njimi, se prepletajo spomini na kulturno dediščino s so- dobno ustvarjalnostjo. Tako imenovana tradicija dobiva vsako leto nove in nove vsebine in oblike. To je v osnovi povsem narav- no in prav, kajti nobena sestavina kulture in načina življenja nikoli ni bila nekaj stalnega in nekaj nespre- menljivega. Tako je še danes. Decembrski prazniki nam se v kon- tekstu razmišljanja o pomenu pre- hranske dediščine kažejo predvsem kot velik izziv za sodobno življenje. V ta pogosto odtujeni sodobni svet vnašajo sestavine kakovosti, ki te- meljijo na ustvarjalnosti posame- znika in družine. Današnja prazno- vanja so vedno bolj usmerjena na komercializacijo in globalno božič- no novoletno trženje. Zato je naša naloga in dolžnost, da spoznavamo posebnosti, razsežnosti in kakovo- sti naših praznovanj. Hkrati to pomeni ohranjanje pestre palete evropskih kulturnih različ- nosti in posebnosti, ki so največja vrednota posameznih narodov in držav. Le z najboljšim medsebojnim spoznavanjem si bomo ustvarili neizčrpne izvire za številne oblike ustvarjalnosti in duhovne oboga- titve, ki bodo „po naši meri“ in nas bodo bogatile s svojimi sporočili in kakovostjo. In to leto za letom, od decembra do decembra … ZDRAVO ŽIVLJENJE DOGODKI V MESTU 22. 1. 2020 Pula Zaradi izjemno dobro sprejetega predavanja „Slovenci v Pulju – izven in znotraj Arsenalskega zidu“ Svet slovenske narodne manjšine Mesta Pulj bo 22. januarja 2020. organiziral še eno predavanje dipl. arh. Antona Percana o kopališčih v Pulju. Februar 2020 Pula Slovensko kulturno društvo Ajda Umag bo ob praznovanju Prešerno- vega dne, v februarju 2020, v Mestni knjižnici Umag pripravilo literarni večer s slovensko pisateljico Mojco Kumerdej. 8. 2. 2020 Pula Slovensko kulturno društvo Istra Pulj bo praznovalo Slovenski kulturni praznik 8. februarja v Domu hrvaških braniteljev. Pripravljamo predstavitev gostov iz Mestne kjižnice Celje ter razstavo o športniku Leonu Štuklju. p pula mavrica "Samo dve stvari sta neskončni, vesolje in človeška neumnost, vendar glede prvega nisem prepričan." - Albert Einstein