Št 43. V GoriVi, due 21). liinja 1000. Letnik II. Izhaja vs;ik toi'ek in JM'tek v tt'iJnu ob 11. uri pri'dpoldne /a nieslo tor ob 3. ui'i popoldne za dcžcJo. Stane po pošti pivjoman ;ili v (Jorici na tlom pošiljan uololrlno 8 K.. pdllcliui ¦'{¦ K. in iVtrlletno 2 K, l'nulaja si se še sploli povi'nil v zhurnico, so lo izbruhi l)oleslne fanlazije, ki je pov/.ro- eila mod drugim ludi to, da so bili neka- lerniki izpokani iz ožje svoje domovine ler sanjajo o pokli(!U, da bi sedaj pasevali nad goriskinii Slovenci. Kar se kimaveev lice, bo pač polrebno kazati našeinu ljudstvii na one kiniavce, kaUu-e si je zbral g. dr. Tmna okolu sebe v tr^ovsko-obrtni zadru^i, iz kalere jo pah- nil vse razsodne in inl.cligcnlne doinaeine, da ne more nikdo kontrolirali, kaj se tam godi. Ta zavod in tamošnje razmere bode potrebno postaviti v izgled slow ljudstvu, da spozna, kain bi prislo, ako bi se dalo i-es zapeljali v loliko, da bi pripuslilo njeinu in lijejrovini kimavcein deželo in svojo si-ečo. Kar se pa tiče razpusla držolnejja zbora, je nedvojbeno, da se ga ne boji nili dr. Gregorčič niti katerikoli sedanjih po- slancev. Nikdo ne išče tain svoje sr<;če in prihodnosti, če no p. dr. Tinna, ki je bil najiven dovolj, da je modroval pred slov. poslanci, kakoi- se nain i/, pozilivnejja vira poroča, pi-ibližno lako le : Abslinenona po- litika je neuinna polil.ika. jaz sein jo sicer sani vpeljal proli volji i\v. (iregorčiča in njej,'ovih prislašev, a kor so jo oni sprejoli, morajo bili doslednji in jo inorajo nadalje- tvali, ali pa mandate polo/Jti. To kaže pae jasno, kake so srčne želje gospoda dr. Turne, in njegova preteklosl ))ove vsakemu jasno, kaj ima naše Ijudslvo pričakovali. ako bi on svoj nainen dose,t,'(;l. Ifverjeni smo pa, da uaše Ijndslvo ni se lako moralno propalo, da bi pabnilo od sebe moža, kakorsen j(4 dr. Gregorčie, kale- remii ne se^ajo nekaleri polilieni slepiči ^lede na bislromnnosl, požrlovalnost, nese- bičnosl in zinožnost niti ilo kolena. „Tiho delovanjt"' leu;a u;ospoda je slokrat vec vredno. nego hrupno 1'raza.rslvo, za katero bocejo skrivali nekaleri ^ospodjo svoje plitve namei'O. Njegova poStonosl. pohlevnosl, od- ki'ilosi'cnosl in znač.ajiiosl pciilobile so inu zaupanji' in naklonjenosl v vseh krojLjili, in posledice lugn zaiipauja so bili uspelii, ka- lere je pridobil v zadnjetn zasedanju d<;- zelne.ua zbora, uspelii, kalen' so ludi pou - i zročili, da se zavistni ^lumači l'adi njili jeze pene I. aprila. Ni cudo po tem takem, ako smalrajo li gospodje dejslvo, da je dr. (Iregorčič od- govarjal (lonte Valentinissu, ki ne razumi beseel ice slovenske, v zadevi Tržižke obrtne sole v ilalijanščini, kot velikanski narodni greb, kaleri je niogoce poravnali hü z brez- pogojnim odstopom od mesla, po katerein se g. dr. Tumi lako strasno sline cede. — II. Sedaj oglejmo si pozitivne uspehe „li- hega delovanja1' v našem deželnem zboru o pi'iliki zadnjega zasedanja. V prvi vrsli nam je omenili — se- veda — deželni šolski zalog, za kaleri so se borili slovenski poslanci že innogo let in kateri so holeli priboriti našemu ljudstvu na vsaki način. Ta je bila glavna tocka njihovih prizadevanj in lo po pravici, kajti način. kako se jo poslopalo do sedaj pri nas v tej zadevi, je bila najvecja krivica, ki se je mogla goilili iiašeinii ljudstvu v gniolnein oziru. l'o vseh kroiioviiiah v Avslriji in izven nje piipo/.nava st1 elenienlarni pouk kot de/.elna zadeva, za katero skrbi in piispeva vsa de/ela jeduakomorno. Ni je kronoviue v Avslriji, kj<»r bi ne skrbela vsa dežela skiipno /,a uciU'Ijske place, opravilne do- klade ild.; le pri nas se je vpeljala dolocba, da miuajo posaniezni okraji sami skrbeli za svoje Ijudsko šolslvo. Vsled lega place- vali so sežanski ok raj 120'.¦'',„ Tolminski 100 '„, goriska okoliea SO" 0 in gradišcanski ok raj f)2° (l na vse izravne davke za potrebe Ijudski! sole; le goriško mesto ](> bilo v toli sreenem položaju, da je pokrivalo vse svoje sein spadajoce potrebe z malimi odstotki. In lo je bila velika krivica, kajti mesta vživajo veliko dobrol od dožele in radi de- zelanov. sploh mesla živijo od dežele; zato je pa tudi opravičena zahleva, da doprina- šajo nekoliko prisjievka za oniiko in na- prrizor je ne])0pisen in Ka je iroba videli. Ko se Seta človek nekaj časa po raz- iiih jiarkih in drevorodih in nehote pred lent bleskom zatisne oci, da se mu za tem podobe prikažejo v tern lepši lufii, ali da si °ko ludi malce odpočije od (olikega bli^ča, "in hkratu zadone na uho glasovi petja, smelia in veselja. Kakor da si začaran. ob- stojiš pi'(;d velikim, novini čudom. Pred tabo s(i dviguje iz lal neštevilno zlato- sviitlili in živobojiiih in v vseh umetniskih vrstah tekrnujočih paviljonov in hi.^, ob- danib z solncnimi in cvetocimi parki, mej , njirni pa velika palača mesta Pariza. In iz teh palac ic in paviljonov, iz teb vrtov in parkov vre živo člove.ško veselje : povs ii gostilne, zabavišča razne vrste, zračno .i soke gugalnice, električne železnice itd. In povsodi zdravo, mlado in veselo ljudstvo, da, človestvo tu tekmuje v zmožnosti vese- liti se, biti srefino. Tu se napije uho naj- lepše godbe in najvišega u/.itka. Nadalje od teh rajev zemskega užitka na levem po- brežju reke Sene, nas preseneti cudno mesto, — „mesto vsega človeštva" imennje se. Tu so hiše in palace, gradovi in koče, ka- koršne bi videl človek, ako bi prepotoval ves svet; vsak trenotek se meni nahajati na kakem drugem tujem mestu. V mestu na- hajamo tudi doticne narode, belo, žolto, rujavo in črnokožno človeštvo in sicer: v evropskeni delu mesta olikanega Evropejca, dalje v kitajskem Kitajca, v japonskem Ja- ponca, v turškem Turka itd. Za tern mestom nas h krati pripelje ]tot v stari Pariz za časa kraljev Ljudevitov, Marije Antonjete itd. Tu vidimo, kako so živeli Francozi v onih srečnih fiasih, ko na svetu še ni bilo Bismarckov in Dreyfussov. Zunaj tega mesta se odpro oddelek kolonijalnega gospodarstva raznih držav, zlasli pa francozkega napredka v prekmorskih francozkih kolonijah: Sudan, Senegal, Tunis, Tonking, Algir itd. — vse fe kolonije z narodi iz dotiOnih francoskih kolonij in raznimi ročnimi izdelki teh na- rodov. Ko stopiš iz teh kolonij, iniaS zopet pred seboj nebroj palač in paviljonov, sredi kuterih se na levern brogu reke Scne, dvi- Druga tocka. katero so hotoli slov. poslanci vsakako doseči, jo hila vipavska železnica. Res je sicer, da je hila svota 200.000 K za to železnico od deželnega zbora že dovoljena in da jo manjkala do- bra volja od strani italijansko vecine v de- žolnern odboru, ima so li izplačati ona svota ali ne; toda pri sedanjih razmorah v de- žoli ni bilo sile, ki bi bila primorala ozna- čeno veoino v to. da bi so ona svota isti- nito izplacala. In formal no jo imol dež. od- l)or prav. kajti de/ela bi morala najoti po- sojilo 100.000 gl. v la naiiioii. in dovoljonja 1 za to pa deželni odbor ni so iino.l, vsakako jo potreboval v to pooblastila de/elnega zbora. Seveda bi bjl dež. odbor lahko na svojo post toliko riskiral ter posojilo najol in knsnoje prosil odohrilve svojega cina.Xi dvonia, da bi bil do/olni zbor to ludi odo- bril. Umljivo jo, da je ilalijanska večina do/, odbora nokako dlako copila v loin prašanju iz uagajivosli do slov. poslanoov ; toda žal, da so ji dajali nierodajni krogi prav tor so jo celo v torn podpirali, in Vipavci so mo ra'li polrpežljivo cakali na svojo /ole/nico. Tu ni bilo druge pomoči. nego vstopili v deželni .zbor lor zabtovati koneuno rešilev tega prasanja, in to torn bolj, ker je vipav- ska dolina to že nestrpno zahtevala. ,,Tihemu delovanjir' g. dr. Gregorčiča se jo to koneeno tudi posreeilo, dasi so jo g. dr. Henrik Turna na vso kriplje prizade- val, da bi bil to rešitev še v zadnjem tre- notkn proprečil. Povoda v to mu ni bilo treba dolgo iskati.'llalijanski poslanci so zahtevali nam- reč öd slovonskib, naj so do/, odbor isto- cas.no pooblasli, da jiajmo takoj tudi po do- želnem zboru /o prej dovoljeno posojilo 100.000 K /a I'urlanski tramvaj, naj se ta znosek takoj v prilog označenega podjetja obrestonosno nalo/i ter ob svojem času v ta namoii ali pa /a /oloznisko progo Go- rica-Oglej porabi. Prolili so, da no odobi'ijo inače posojila za vipavsko železnico, temuč da'.bodo. predlagali, naj se ta predlog oddä finančueinii odseku. Slovenski poslanci so sklenili, da se no ndajo tor da sprejinejo rajso zadnji pred- log, nego se dajo v tern prašanju terorizi- rati po i.lalijanski veciui. A dr. 'runia je jol v iavni sou, no da bi bil o torn v klubu obvestil.svoje tovariše, napadali dež. gla- varja, na kar je dobil primoron odgovor, ter govoriti sploh proli dotičnomu predlogu o posojilu za vipavsko železnico, če.š da je brezpotreben. ltalijanski poslanci — izko- riščajoči Tuinov manever in zailrego slo- venskih poslancev — so ostali pri svojom prvotnom predlogu tor na ta način stavili slov. poslance prod allornativu : ali sprojeti italijanski predlog ali pokopati vipavsko že- loznico in lurlanski tramvaj. Slov. poslanci so se odloe.ili sovoda za. prvi prodlog, in g. dr. Tuina jo zakrivil s svojim postopanjeni, da so prisli Italijani tako ceno do svojega sniotra. Kakor /nano, je bil konočno predlog o posojilu za vipavsko zeleznico vonilar sprejot; a slov. poslanci niso s torn se mi- rovali, tetnuč mislili so na to, da vlada tudi dano obljubo i/polni ter takoj z zgradbo to proge priene. Zato je stavil poslanee prof. Berbuč znano rosölucijo v tej zadevi tor jo vecina slov. poslancev na prodlog imenovanega gospoda sklenila, da odpošlje deputacijo, sestoječo iz dveb poslancev — Grea. Berbuč — in treh ali stirih županov vipavsko dolino, do Nj. oksceloneije g. na- mestnika v Trsl z nalogoni, da pospesi iz- vrsitev toga načrta. Deputacijo, katere so so udolo/ili poleg imonovanih dveh poslancev Ludi župani Lokar iz Ajdovščine. .1. Vidmar iz Lokavca in liorce iz Dornherga, jo g. namostnik prijazno sprejol. in nadojali so jo, da bodo imolo ,,libo dolovanjo" o/nače- nib gospodov dobor uspeh. Dalja brezpogojna /ablova slov. po- slancov jo bilo hrozohrostno posojilo 2O.U00 K. za ponovilov vinogradov, po trtni uši na|)adonili, \r kalori namoii da visoka vlada tudi 20.000 K. 'I'a prodlog kakor ludi nui za amoriške trlnico v /nosku i.000 K sta bila sprojola /o v soji ö. aprila. Kor jo slavil pa g. poslanoc \'or/o- gnassi v zadnji soji so drugi prodlog, da bi so ta podpora dajala za vinogrado. ki niso bili nnpadoni po Irlni usi, tcMiiuč ludi po druzib bolo/nib, bočejo iskoriščali U) „nasi prijatelji" v to, da bi ludi to pridobilev po nianjšali, češ večina to podpore hoch* ro- mala v l^urlanijo. Tako kvasonjo jo broz- vestno in to tern bolj, kor doticni gospodje dobro vedö, da no more irnoti Vorsegnassi- jev predlog druzega nainena, nego ga ima platonična ljubez(Mi do svojo ožje doinovi- no. Tom gospodom jo dobro znano. da jo predlog imonovan(>ga poslanca v protislovju z dr/avnim zakonom, da so torej ne smo in no "more vlada o/irati nanj. — (Je dodamo so, da so slov. poslanci brezdrugačno /ahlovali, da so za ljudske učiteljo stori, kolikor dopusčajo srodstva. navedli smo one tocke, ki so bilo conditio sino qua non, da so vstopili slov. poslanci v zbornico. I'l'i/namo pa odkritosrcno, da. smo na.šli vecjo naklonjonosl v loin zad- njoin prašanju od strani italijanskib poslan- (M'v, nego smo so nadojali. I'osobno po- slanci goriškoga mosta so bili za lo zelo vnoti ter so sprejoli colo nasproti javnosti inicijativo v tej zadtwi. (last ludi iiasprot- niku, kjor in kadar jo /aslu/i ! To so glavue pridobilvo ,.l.ib(;ga delo- vanja1'; smelo Irdimo, da takib ali jodnakib pridobilov no dose/o g. dr. Tuina v jednem /asodanju nikilar. Centralna Posojilnica. Rojaki! Zadru/na organizacija je dandanes važna tocka v programu slovenske polilike. Tudi na Goriškom je zadružna niisi^l našla mnogo dolavnib mo/, ki jo širijo, a v Ijud- stvu samom jo vzbudila voliko zauimanjo in voselje. linamo vže voč posojilnic in /a- drug, ki čvrsto delujejo in od lota do lela napredujejo. To je gotovo dobro znamonjo za našo bodocnost, ker le v slogi in za- dru/nosti, katora izvira iz kršcanske lju- 'b(>/ni, jo resitev našoga naroda. Ali nase posojilnice in zadruge nimajo do zdaj so nobenega svojoga središča ali centralnegji zavoda. po katorem bi bile mod soboj v organični zvozi. Taka zveza ali cen- tral na blagajna j(^ pa zadrugam nujno jio- ti'obna. V njo n am roc vlagajo poedini za- vodi denar. ki jim sicor oslaja broz vpo- rabo in Joroj brez sadu, a na drugi strani iž llj<^ tudi zajomljojo |)otrobne krodilo, ka- terib bi pri svojili mlili ali pri ma)ih poso- jilnicab /aslouj iskali. Vrbu toga vodstvo lakoga cenlralnoga zavoda nad/orujo in poucuje zadruge in posojilnioo. kalero so / njo v zvezi, kar jim varuje in imio/i /aupanje pri Ijudstvu. To polrobo so naše zadruge. in poso- jilnice same dobro spo/nale. zato so skoraj vse pristopile k ,.(lospodarski Zve/i1' in k „Ljudski I'osojilnici" v Ljubljani. 'J'o jo šlo od začelka, ali zdaj so naše posojilnice tako narasle po šlevilu in proinelu. da jo Iroba osnovati posebno zve/o gospodacskih /a- di'ug /a Gorisko. Tako /ve/o smo tudi res osnovali |iod imenom Centralna Posojilnica, registi'ovana /adruga z omojono zave/o v Gorici. Nekaj časa smo upali. da bo goriška „Ljudska t'osojilnica" uslanovila nasini /a- drugam contralo in radi toga smo odkladali od mesoca do mesoca uslanovit(»v in otvo- ritov novega dtuiarnega zavoda. Toda pri obenem zboru dne 29. aprila I. I. jo nova liberalua ali narodno-naprodna stranka ]>o- ka/ala. da liočo imeti la douarni zavod v zgolj svojili i-okab in sicer v prid svojim strankarskim j)olilicnirn nacrlom. Posojilnica s tako smerjo pane more biti cenlralni denarni zavod vsimii gori- skim Slovenoein, katiM'i po voliki vec.ini i\v smejo in ludi nočejo podpirati liberalnib naOrtov, ki so nasprotni veri. narodni odi- nosti in občni ljudski blaginji. V politiki in i • j i v narodjiem gospodarstvu nioramo in tudi bocomo ostati na ki-ščanskem stališču proti inodernomu liberalizmu, ki j(^ v vsakem | o/iru pogubon za slovonski narod. I Lo pod kršransko in narodno zaslavo j<> mogoče zdru/ili vse stanove na delo /a pravo blaginjo slovensko^a naroihi in pml to zaslavo je iislanovljena : Centralna Posojilnica. Ivdor jo toi'oj / nami onib inislij. naj prislopi k „(lonlralni I'osojilnici" in naj ji pridobiva prijateljev v svojom krogu. A lo se mora /goditi i brez od Icy a, da ne bodo naši somisljoniki odvisni od mi- losli in nemilosti naroilno-napi-odnib vodi- teljev, kalori inia.jo zdaj slov(Miske denarne zavode v oblasli \' (; o r i c i. due 2S. maja MM)O. Za nai'-elslvo : \h\ Vr. Kos \h>. Jos. Pavlii'a odbornik prodsednik Prealeä Uöirtik šol n Mlm prefl 100 Mi. \ •'»*'. .št. lelošnje ,.(Joi-ico" nain jo podal i/vedenec preglod Ijudskib šol na Goriškein I. LS'.KS¦—¦)'.). (iolovo pa bodo za- guje 380 metrov visoki Kif'flov stolp iz sa- mega žoleza. Ukoli tegastolpa jc razvrsčeno sob; uprav pravcato razstavino zivljenj(!, ki clovoku skoro mesa pojin. V Urn krasno izdolanih poslopjih se nabaja razstavljen moderni naprodek celega svota v minolem develnajstein voku, iz one palace v drugo vodi pot, od izdolkov obrti in industi'ijo, k paviljonu kmetijstya, gospodarstva, lova, mornarstva, mebanike itd. — da, celo ,,pa- lača najnoveje mode*' se nabaja tu. lili/u teh se dviga celo pogorje „Montblanc1' v vsoj svoji jirirodni krasoti, pod to goro pa palača luči, iz samega sl<;kla, „Palais lumi- neux1', ki je po noči nebesko razsvetljena od stotisoč elektricnib zarnic. Onstran to palace je zvezdoglodna ali optična jialaca, v kalorej j(^ ogromna dvorana z H4 melrov ilolgim daljjiogledom, skozi kateri se vidi na luni razločno nje povrsje. Po vrsti od tu se nabajajo „umetne Benetke", velika palac-a z ,.zemsko oblo", v katerej so cole veliko reslavracije, gledališča in druga za- bavisča. Od tu dalje je palača pri palači z razstavljenimi tovarnarni moderne industrije, zlasti rnebanične. Mod temi palačami je ta- kozvani ,,vodni grad", umetno razsvetljen od nest(>tib barvnib električnib luči. Tu kipi voda iz globocino, da nikdo ne ve od kod, za nebo visoko in pada zo|)ot v neiz- morno globocino, kj(?r izgino brez sledu. ,.M(^j nebom in zoniljoa pa vprizarjajo vo- domeli nopopisno krasnib proizvodov vodo- metne tebnike. Poleg tega „gradu" je palača elek- trike, katere prava krasota so pokaže fie le v nocnem casu. — Onstran !'ek<> Seiie, — na desnem krilu, imamo prod saboj pol(»m razne paviljone, kjer je ra/stavljena zna- nost, urnetuost, šolstvo, vzgoja; nadalje in- ženerji, komija, stavbarstvo in zopet me- hanika, metalurgija (rudarslvo), tkalstvo in drugo. Mej vsorui temi ra/slavnimi oddelki, kateri nekoliko ulrudljivo uplivajo na živce, se pa dviga v nebo eel planinski svet. Tu gori se lahko poda obiskovaloc; in si lahko odpočije od ulrudljivega glodanja, v planinsk(Mn earn ob planinskih je/erih, ob pravem snegu in ledu, mej čedami krav in ovac in ob pristnem planinskem mleku, maslu, siru in bistri vodici. V to „[danino" je odšlo v(h"; st.o Svicark iz Šviee, da stit?- žejo obiskovalcem po pt-ist n i planinski sog:. — Ko si je elovek odpočil v sveži [)la- riinski prirodi, --- ne mom se dovolj naču- diti, kako je mogel razslavni odbor v pri- merno kratkem času postaviti semkaj cole prislne pianino z skalovj(;m in propadi z „večninv' ledom in snogom in sirnimi paš- niki, ker to že skoro presega uioč človoškib rok, — poda se zopet v nižavo, a tu se bkratu objame podzemski sv(;t; nabajaš se v sii'iiem rudokopu globoko pod zeniljo. Notri je vse električno ra/svitljeno, a In vidiš uprav naravno, kako so pridobiva v globočini zornlje premog, zlato, srobro, svi- nec in druge kovine in sirnuMi moras nad vsem tern čudoin. Prišedši iz globočin, bli- žaš se zopet onemu čarobnenm mestu vsega öloveslva, sevh slavnoslih svoj<' polrjenje. V prvo jo v Italiji ves narod obrnon proti Irozvezi, ki le nalaga narodu neznosnih denarnih bremon. Dokaz i»a, kako malo jamstva je tudi v Nem- čiji za ]travi(-ni obstoj ti-nzveze, je d(!jstvo, da je za dni zadnje grško-turške vojno na noto dunajskt! vlade glede priklopljenja Uosne in llercegovine k nasi dr/avi, pohsg ltalije tudi Nemcija odgovorila na nekak način, ki ni bil izraz p r i j a t e I j s t v a do naše monar- bije. Italija bi bila v slucaju zasedanja RosiK» in llercegovine takoj zasodla Alba- nijo. Posled tega je prislo potovanje netn- skoga cosarja na Dunaj in našega cc^sarja v Petrograd, kjer se jo sklenilo spora/um- Ijonje glede nedotakljivosli Ualkana. Nadalje jo onionjal delogat izgnanja avstrijskih Slo- vanov iz Prusijo, kar ne govori o prija- leljstvu N(;mcije do podanikov naše dr/ave; nasproti pa navaja dojstva, da je Kusija ved-no izka/ovala pravo prijatoljslvo do naše države in ni dala nikdar povoda bati se napadov od njene strani. Kaj druzega je z Nemčijo, katere po- lil.ika ka/e česlo agresivni značaj. Nemcija se pripravlja na to, 000 mark, -- ali naj lo nosi nemški narod ? Nasproti socijalistom pa je smatral centrinn cesarjeva potovanja za „državno zadevo" ker je prvie cesar liidi zunaj svoje države cesar, drugie pa, kei' nemški cesar vedno potuje v interesu nem- ške vnanje politike, radi tega ima porav- nati budget vnanjib reči ludi to svoto. — Centrum je prodrl proti socijalistom z mo- tivom, da cesar ludi zunaj svoje države dela za koristi Nemčije in mora poslednja |"di plačati stroške njegovega dela te vrste. l'orej zopet kapitel o nemski ,.svetovni poliliki-'. Doinnre in mziie vesti. Nadvojvoda Leopold Salvator ki potuje po llrvašk(Mii, obišee te dni ludi Cr- nomelj in Kočevje. (ioi'iska sloM'iiska Ijudska sola pred iipravniin sodiscem na Dunaju. ^aučno minisUii'stvo je zaukazalo lansko '('to (ukaj.šiijemu magistral,!!, da priskrbi za ^Ovensko ljudsko šolo drugib priiiKM-nisib l'i'Osloi'ov, ker sta toliko pristojua deželna s°lska oblast, kolikor ludi pristojna slavbena °blast Catlinellijevo raz- vojašnico spoznali Zu to za nesposobno. I'a glej čudo! V sobolo J° upmvno sodisče na Dunaju pa vkljub Vs^iau temu in sicer vsled pritožbe mest- lle«u inagistrata goriškega razsodilo iz l'or- ">alnib ozirov, da je zgoi-aj imenovano po- slopj«/ašol<) — sposobno. Toliko za danes. Na kak načiH se krsijo ^oriski J»H'stni dohodki. Kakor opazi v'sakdo labko '«ipreduje dehj pH popravljanju in prezida- ^nju pokritega |pKil v vrtno' ulico s pol- ;;^° hll»'»«ljo, lako da pribaja večkrat mi- H ^''¦etlociMnu človeku neliote na misel ila- No in l>ek : 1>iÜ cl'° hl l"'n(lü' l)iü lai'(l"id('. več i, 'n sll'aneh 1<*KH Irga se nupravi ludi dllh P»-odajaliiic, kuiere bo oddajalo meslo proli priniernemu odjdacilu v r.ajem. Prva oddaja se je menda že izvrsila in ker niso bili nekateri z njo zadovoljni so za- celi pisati proti njej v Irža.ške italijaliske liste, ker bi ,.11 Friuli ()rientaU'u kot organ niestnib oc(!lov, kaj takega ne vsprejel. Oddaja se je pa vršila psid roko in ne polom no\e dra/.be in nad lern s<» spo- tika dopisnik tržaškega ilalijanskega lisla. Seveda udaril je na narodno-italijansko struno ler očila tukajšnjemu inagislratu, da je le lako bilo inogoče. da so ludi Slovenei dobili mesla v leb pi'odajalnieali. ,.ll Kriuli Orienlah»" polemizujoč proti temu dopisniku |>a pravi. da baš za lo s(; niso oddale prodajalnice na pokrilem trgu polom drazlx! marvee le pod roko, ker se je bilo bati, da bi jili na dra/.bi v/eli skoro sami Slovenei. \a dražbi pa vdobi elovek kako ree, ako za njo največ ponudi. Xas magistral se j<^ lorej zbal. da bi na javni dražbi Slo- venei največ ponudili za prodajalnice in jib je raje oddal za i.iog ve kako majben de- nar -- llalijanoin pod roko. Ako se ravna naš magistral j ni npravi meslnega gospo- darslva kolikor pri dobo.lkib loliko pri stroskili po jednakib naeelib ni |iač nikako čudo, da sloje lako slabo mesl.ne linance ter da je bil za njib saniran tako nujno potreb(Hi najemninski krajcar. Xn/iianilo Centralne Posojilnicc. 1. l* i'v i until ni dan Centralin; l'osojil- niec-* bo v četrlek, due Hl. maja. '2. U rad ue lire vsaki dan razun ne- delj in pra/nikov o.l 9 -I. v uliei Vellurini št. (J (kjei* je bila prej „Ljudska posojilniea"' v bisi „Šolskega doma). ;i. Zadr u ž n i d e I eži so dvojni a) glavni deleži po 200 K z zavezo za Ü00 K b) opiavilni deleži po 2 K z zavezo za f)0 K. 1. \'p i s n i n a v.a ude glavnib dele/ev je \ K, za ude opravilnib deležev I K. f>. Knjižica (zadruzna in branilna) velja )iO b. t>. II ra ii il n e v 1 o ge sprejema poso- jilniea od udov in neudov in je obresluje po 4« v 0. ; 7. l'osojila daja W. svojitn udom I. na osebni kredil (na dol/no pismo, na rnenico ali na tekoči račun) in 2. na za- stave (na vrednostne listine, na druge pre- mičnine, na vknjižbo). 8. Zadrug«1 in posojilniee mo- rajo pristopiti vsaka vsaj z enim deležein, pri tem pa sinejo vedno še ostati pri Ijnb- Ijanski „(lospodarski Zvezi."' Nacelstvo. Konii('iia prika/en. la je lepa, kd(»r je ne ve. — Častikrajo nam očila A. CJa- bršček v svojem „l'rimorcu" z dne 2;~>. t. ni. Kdo se ne drzi za Irebub, da n<^ poči od smelia. ko eifa kaj jednakega z (labr- seekoviin podpisom ! Ha, ha. ba ! A. (jabr- sček, glavni koinamlaul lislov ,.1'rimoi'ec-' in ,,Soča", ha, ha, ha, koga ne lomi.smeh?! Ali poznate A. (Jabrščeka, ali veste, kdo je la elovek, ali poznale njegovo politicno in ,,literarno" |neteklosl ? ! In on sain, A. Gabr- šček, nam očita častikrajo. ha, ha, ha! No, la njegova st ran pa nam res ni bila še znana. In pri kaki priüki nastopa Gabršček kot tako izboren saljiveeV! Stvar je nam- reč b()lj lM'sne naravi — Vsaj tako mislimo mi. A ludi pri resnih rečeh zna A. Gabr- scek zbijati sale. In has v l.em liei „duho- vitost'' njegovega dovlipa, baš tuji^ dokazal A. (iabršček, da je res, kar pravijo ljudje o njem, namreč, da je zniožen marsicesa. Gre se nainreč za neko pooblastilo Kranca Pignatarija pri občiKMii zboru „Go- riške ljudske posojilnice-', o katerem je trdil Janez heban iz Črnie v nekem po njem podpisaneni dopisu, objavljcMieni v nasem li- stn, da je ni podpisal Ki-ane Pignatari in vsled kalere opazke je pooblastilo dr. H. Tuiiiü ludi položil na stran kot neveljavno. In pri Ii priliki navaja Janez Leban v svo- jem dopisu tudi te-ie, kakor on trdi, dr. Tumove besede: „Ii dvej pooblastili sein podpisal jaz sam", (narnrec dr. Tuma). Vrsled tega se je „Soča" zapoilila v Liibana kakor nora in je pisala sploh kakor ona lo razume. Ali z vsern niahanjem in zvija- njein ni prav nie dokazala, ali so ali niso Jan. Lebana trditve resniene, saino pozvala nas j(J, da se o stvari jjrepričamo pri nekaterih gospodih, ki so bili navzoči jji-i skrutini- ranju. No, mi sino jo, ker se nam je baš tako zljubilo, poslušali in sino se obrnili tja, kamor nas je poslala. Tarn se nain je reklo: k\w Tuma je riše tako A. Gabršček. W\ mislimo, da se ne moLimo, ako trdiino, da se je A. Gabršček sam sebi smejal, ko je pisal to ,.1'arso". Da svoj umotvor nekoliko ozaljsa, pravi A. Gabršček v svoji „larsi", da so „redniki*' „Gorice" Lebanov dopis naročili. Ako bi očiial A. Gabršček kaj tak<;ga na- šemu uredništvu, rekli bi mu, da laže ko- likor je dolg in Sirok. Ker očita pa le „red- nikom"' „Gorice", koji so nam popolnoma ne|ioznane veličine, j)repnscamo lo njiin. ako se sploh kje nahajajo. Sklepafi po vseh dovlipih te A. Ga- lu'scekove ,.1'arse"', bi ne bilo popolnoma neutemeljeno domnevanje. da namerava A. G-abršček olx1 glasili „narodno-napredne"' stranke prehn-iti v ^aljiva lista ter stranko siitno pa v šaljivo stranko. Vsaj clanki ka- kor oni ,.o zaupnem shodu klerikalcev", „patent na castikraji1' in pa cela vrsla clankov o deželneni zboru, katere sta pri- obeila ,.Priinoi'ee" in „Soča'', nas popol- noma potrjuje v tem iimenju. Pa naj trdi kdo, da ni A. Gabrsček clovek. kakorsnega Gori.Ška še nikdar videla ni! Koinicno-ginljivo je pa videti, kako naslopala vredna pobratima A. (JJabrsoek in (\v. Tuma drug drugeinii kot javna zago- vornika, ee tudi je na vsem l.em vendar nekaj prakličnega, ker si tako pobotata honorare. — Neumljivo se nam pa zdi v t.i A. Gabr.šcekstvi ,,iarsi" ono mesto, da je bil dr. Tuma se prepošten, ko je uničil prvič dani L'ignatarijevi pooblastili. Iz tega izvajati dr. Tumovo pošlenje zamore le A. (iabršeek. No, mi mu lega ne štejemo v greh, ker vemo, da. se ni nikdar učil lo- gike. ....... Po nasem mnenjii ne inorü bili govora v tem slucaju o nikakem dr. Tu- movem „prepostenju". Kajli ako sla bili prvič dani pooblastili pravilni, ni irnel dr. Tuma nikake (»ravice jih vnieili, k veejemu bi inoral pokazati pri isli priliki morebilni drugie dani pooblastili. Ker pa tega ni storil in je pa vendarle unicil [» r v i č dani po- oblastili, ostane še vedno zagonetka nere- sena — zakaj jih je uničil, in glede na Ja- neza Lebana pojasnilo, o katerem trdi nSoca" seveda še vedno brez dokazov, da je neresnično. Ta loeka v A. Gabrsčekovi „farsi" se nam zdi pretemha. Ti) oslane pribito in naj s(» A. (iabršček še toliko jezi ali pa smeje. Vpliv soliiciiili y.arkov. Dokler je bilo slabo \reine in hladen zrak, je bila „Soča" neumna, zdaj pa je poslala že kar b 1 a z n a. To pa dela toplota, ki ha je slabo upliva na --- mehke mozgane. V zadnji šte- vilki ,.Si)r(i" se že prav razlocno pozna upliv hujsih solnenih žarkov na izvestno bitje v gosposki uli«;i. To ti bevska in grize, da je že slrahola! \rse popade, kar doseže, naj bo elovek, drevo ali obeestni kamen, nič ni več varno |>red tem steklisem. Kaj se le bode, kp pridejo j.i a sj i d n e v i in bo vro- čina še bujša, lakrat se bo res treba obo- rožiti -- s konjedercem, ki bo imel saboj ]>asjo nirežo. Lv\ Tolstoj in „Soea". Ucena tudi že hoče l>ili ta - Andrejeva kuharica ! Zdaj se je spravila že na Tolstega, o ka- terem pravi, da je „nasprolnik klerikalizma". Povedati pa ni hotela, da je ruski jiisalelj Tolsloj |)a se mnogo veeji nasprolnik j u- d o v in b r e z v e s l n i h izkoriščeval- c e v človeske družbe, za katere gre mrža- va Hrsa v gosposki uliei v ogenj in v vodo in jim ludi sama pomaga izkoriščati, kjer le še kaj doseei more. -- Ne vlačit, Urša, po l.vojih neoinitih čeljustih im^n, katere izgovorili si tako presmentano nevredna! Ha/|>is eastne Hji^ratlc. öO krön je obljubi! neki gospoil placali za „Solski dorn", če dokaže pleineniti Gab., da je že prekli- cal —- dve la/.i. Nekontu/na ,,Sočiik'. Uevček An- drejček ima to bolezen, da smatra vse za ,.konfuznok', kar gre navskriž z njegovimi prosvitljeniiui nazori. Kjer koli se čuli v čem prizadetega, ondi nahaja kaj konfuz- nega: „ba, lo je konfuzno!" pravi, zamahne z roko in obrne hrbet. Tako je zasledil „konl'uznost-1 v naäem članku ,.Zinaga res- nice", v katerem se ga naravnost, oziro- ma njegove „Soče" nikdo nili taknil ni, pač pa se je govorilo o judih, katere za- govarja, „Soca" in katerim je jela krepko na prsje stöi^ttt-^M'Acanska, oziroma po- štena človeška organizacija —• drugod in ludi pri nas. JWcek se je cutil prizadett^ga, zato je članek „konfuzen", to je njegova bolezen, lahko hi tudi rekli: slaba vest, pa noeemo. Ohesil se je. Ko greš po Kranc-Josi- povem korsu proti goriskemu kolodvoru, zagledas na voglu, lam kjer kreneš iz Korza v ulico Tre Re •-- krasno in veliko še ii(» dokoneano novo poslopje, kojega pri- tlieje j(^ vse obokano — kar ti nehote vz- l>uja misel, da nastane In skoro gotovo kaka nova kavarna. Nekaka zavist se poloti mi- slečega: Vendar sreeni ljudje, ki vzmorejo zidali lake hise. Pa glej, kako si se motil. kajli lastnika le krasne nove zgradbe našli so vceraj zjutraj v svojein stanovanju vi- setMiga •— na oknu. Obesil se je! Cesar hi pa gotovo ne storil, ako hi bil srecen. Mil j<* to Josip Patscheider, kavarnar pri gle- dališču. Hevežu se j(i večkrat tnesalo v možganih. Že pred leti bil je nekaj časa v norisnici v Keldhosu. Pred nekaj tedni pa ^o ga spremili v Svico, ker se mu je začelo spet. mešati. 1'a tarn ni hotel ostati, marveč vrnil se je koj v Gorico ali iz hiše ni liudil voč. Včeraj ob V210 prodpoludne našli so ga pa, kakor že zgorej rečeno — visečega na oknu lasl.no sobe. Padla v Sot'O. V cetrlek po noci, vracaje se iz Gradišča v Gorico, sla zaspala na vpzu neki Kosovel in Montica. Prižedši do mesla, kjer se nahaja barka, na kateri se prevažuje ljudi in vozove —¦ se zgodi, da se zvrne konj z vozom vred v Sočo. Razume se ob sebi, da se je zvrnilo v Sočo vse, kar se je nahajalo na vozu — tako tudi Kosovelin Montica. Se ve da sta se moža zdrainila pri tej priliki. Montica je Sočo pre- plaval, Kosovela je pa baje privlekel konj na repu na suho. Voz so tudi rešili — le steklenic za sodovko, ki jih je bilo na vozu vse polno ¦— niso refill. Za „Šolski iloin" je poslal g. N, N. 6 K Od g. viharija Jan. Feltrina v Deskli smo do- bili, kakor je že bilo v „Gorici" izkazano, 10 K ; a potem nam je došlo na ime istega gospoda po g. llrovatin-Dugar še 5 K, o katerih pa trdi g. vikar, da jih ni on po- slal. Pred par dnevi smo pa dobili zopet po isti poti na ime g. vikarja Feltrina še i) K. Mi smo denar radovoljno sprejeli in vpisali, diferenco naj pa pobolajo označeni gospodje iiu'd seboj ! Odbor „dru^tva Solski dorn". Drobiz. DanaSnje dni si ljudje izmi- šljuje je vedno kaj novega, originalnega. Trebalo bi se zavarovalnice zoper — krs- čene in nekrščene /ide — žestometalce (revolveriste). Zakaj nekateri napadenci sami ne od- govarjajo V — Ne zdi se jim vredno. Pre- več časti za kakega puhlega žganjarja — dopisnika ali „globoko povzdignivžega se" urednika - - sprejemalca ali pa tudi kova- ča. In tudi stari pregovor še veljä; Kadar- koli sc priekam z — gnojem : ali naj zma- gam ali propadem — vselej sem omazan ! Naš terorist je odpisal svoječasno, ko se mu je očitalo slabo dejanje v javnosti glede neke reči: „Ves dan nisem bilv za nobeno delo zaradi vašega lista!" — Časi se spreminjajo: vidi se, da zdaj je izginila ali se zadusila ona vestnost! Aretiranje. Tukajšnja državna poli- cija je prijela v petek 30-letnega pekov- skega pomocnika Karola Visintinija ii 'o- rice —• ki je bil nekdaj v službi prJ e- kovskemu mojstru Draščeku in ga je okr«. ^no sodišče iskalo že dlje časa, ker je obtožen zaradi tatvine in goljuiije^ Nesrera pri delu. Sestnajstletna An- gela Skarabol iz šempasa je delavka v pre- dilnici v Strasicah. Ko je v petek oprav- Ijala v tovarni svoje delo, jo je neka stro- jeva oprava prijela za obleko ter jo na le- vem kolenu tako inocno rariila, da so mo- rali nesrečno takoj prenesti v bolnišnico. Pismeni zrelostni izpiti na koper- skem niosikoni učiteljišču prične 11. junija t. 1. Delalo ga bo 11 Slovencev in Hrvatov in 11 Halijanov. INmesrečeii vikar v Trstu. Iz Trsta se brzojavlja, da so ondi v vili Soeurs Sions dobili mrtvega vikarja Jožefa Jaara, ki je prisel z Lloydovim parnikorn iz Aleksan- drije s Skolbni iz Coleazzi Bonfiglijem. Vi- kar je bil to pot prvikrat v Kvropi ter ni poznal napravo plina. Ko je sei spat, uga- nil je plin, ne da bi plin zaprl. Plini so ga sadužili. /narilno postopanje. Te dni se bodo vršile v Pazinu volilve v občinski gospo- darski odbor. Ta je že več let v laskih ro- kah, in tudi letos se bodo Hrvatje le vjed- neni razredu udeležili volitev. Voditi bi mo- ral te volitve pazinski župan dr. Kurelič, a vlada mu je vodstvo volitev vzela, in je izroči posebnemu zastopniku, ki bo seveda, kakor je na Primorskem že navada, pristaš laške stranke. Opomniti je, da dr. Kurelič še nikdar nobenih volitev ni vodil, in je torej izključen vsak sum, da bi jih ne vo- dil nepristransko. Krski skol" dr. Hlahnič Anton se mudi te dni v Zagrebu ter je tarn nadäko- I'ov gost. Japonski print' na Dunaju. Pretek- lo sredo je prišel japonski princ Kanin Roto hi to iz Benedk na Dunaj. Princ prinaša evropskim dvororn ;,pozdrave" cesarja ja- ponskega. Potres. V petek zjutraj ob 3. uri 20 in. bilo je v Globokem pri Brežicah eutiti potres, ki ga je spremljalo inočno podzem- sko bobnenje. Siner, sunka je bila od jugo- zahoda proti severovzhodu. Škode ni potres provzročil nobene. Strela v s(»li. V petek popoludne, osem minut čez 1. uro, udarila je strela v solo v Spod. HruŠici ined šolskirn podukom. Poduceval je v šoli veleč. g. župnik Ma- le nsek, otrok je bilo 90, navzočih je bilo tudi pet žena, ki so pripeljale otroke k po- duku za birmo. Strela je podrla tri žene na tla. Dve sta nemudona vstali, Mar. Škrja- nec iz Mizavika, se ö min. ni zavedla. De- sna roka ji je mrtva. Iz sole šla je strela v kuhinjo ter vrgla na tla hčerko g. učite- Ija Klinarja, ki se tudi dalj časa ni za- vedla, a je sedaj popolno zdrava. V šoli je gospodu zupniku kateder za pedenj pre- maknilo, a njemu in nobenemu obroku se ni pripetilo nič žalega. Strela je zapustila v soli na dveh krajih, v veži na jednem kraju in v kuhinji na dveh krajih sledove. Otroci so zagnali strasno vpitje, ki se je daleč razlegaio. Iz eele okolice so prihiteli ljudj(i in mirili otroke a brez vspeha. Gosp. župnik je nato otroke odpustil iz sole. Tre- ska resi nas, o Gospod ! Slomsekova slavnost. Dne 5. av- gusta I. I. prirede Stajerski Slovenei na Po- nikvi slavnost v spomin stoletnice rojstva škosa, pesnika in pisatelja slovenskega, An- i o u a Martina Slomšeka. Kaj je bil Martin S 1 o m š e k slovenskemu narodu v obče. a še posebej svojim ožjim rojakom. štajerskim Slovencem, to ve le oni, ki ra- zume. kako se je bilo. Ireba truditi prvim buditeljetn na.šega naroda iz spanja ne- vednosü, v kateri ga je tisčala nemska pest že od nekdaj, z namenom, da nas popol- norna zatre politično. Danes, ko je nas na- rod že na svetlem z svojo narodno zavesljo in je tudi že toliko olikan, t da ga tujci ne morejo več pristevati nevednim, dunes irnajo naši sovražniki težko stališče z svojo potuj- čevalno politiko, — toda v onih easib pred 60 leti in več, ko mi Slovenci na splosno niti nismo irneli še pojnia o narodnoslni poliliki, ko pa so Nemci n. pr. že imeli svoj zreli naerl ponemc'enja vseb Slovencev in so tudi ze na l)lizo dovršili svoje grdo po- litično delo med nami. — takrat bi se bilo kmalo zgodilo, da sla naš narod iu nje- gov inalcrni jezik izginila v nemškom morju. Todaj pa so prišli možje, kakor Voduik, S I o in Š c k . 1' i- c s <> r n in drugi. tor so po- klicali naš narod iz nevarnoga spanja ob strinein propadu pogube in ga z svojo mo- goeno besedo re.Šili polilične sint'Li. Kdor lo premislt, ta ve, kaj pomonijo imena Slom- šek, Prešorn. V o d n i k in ta ve tudi, koliko bvaloznosti smo jini dolžni mi. se- daiiji Slovenci, ker so nani ti mozje uslva- rili podlago naše lepse bodoenosti kakor naroda. ki zasluži, no da izgine, marveč da živi v vi'sli drugib narodov spoštovan, slaven in sreeen! Z mislijo o tvj pomenljivosti j\1 a r- t i n a S 1 o m s e k a za nas Slovonce, se bode podajalo slovensko ljudstvo dne f> av- gusta lotos na Ponikvo, v rojstni kraj Slom- šekoir in ondi bvab'/.nim srcom slavilo sto- letni god tega slovonskega velikana. IVokop mcil Donavo in Adri.jo. Dvoje- novib | fonu'luili cost, od Severa doli se nani obcta in vicer nova zolezniška zveza proko Ilohinja, za lern pa še kanal, ki bi v ravni erii vozal avslrijsko stoiico Dunaj s središčom prekomorsko Irgovino. Trstoai in njega prislaniščem. Z.i lo ogromno dolo, na kaicrem bo seveda v jji-vi vrsli udele/,en mejnai-oden kapital, ima zo koncesijo du- najski in/enci1 Wagonl'iibrer. l/1 la je ua- loüil inzenii'j'.Mna lluberju in Weselskeuui. da pi'irnela s |»ri]>1.1\ 1):i':iiinii drli. Kranjsko bode pivro/.al Kanal öez Vrbniko, Logateu. spodnjo in zgornjo Pianino, Strmoc. Kaz- drto. Podjotje je v privalnib rokah. Rodhinska drama, Prod dunajskim sodisčoin se je ovadila 'M lclna Loopoldina Maderna, da je prod 12 leti iiinoHIa svo- jega nezakonskega dočka. Omozila se je tedaj in vzela doeka k sel>i. Dccku je ne- kega dne narocila paziti na sestrico, kor pa toga storil ni, udarila ga je s tako silo za nbo, da se je deček nirU'v zgrudil ob peči. I'o noei je njiin inoz odslranil deOka. Lju- doin sta dejala, da sla decka dala zopel v rojo. Od takrat je bilo radrto zakonsko živ- ljenje. Mož in zona sla pričola piti. Kadar je žona pričc^la mozu očitati zapravljivost. niorala je. obmolkniti ob njegovom klicu: „Morilka". Lani se je mož oltesil in jo pu- stil v betli s sodmitni oli'oki. Ko je zvedela za grozni ein morilcta Otta. je sklonila, da naznani sama svoje slrasno dejanje. Obcinsko voli1v<> na Diinaju. V IV. in X. okraju dunajskeni so z veliko večino zmagali krseanski soeijalci. luiska iimctniska ra/stava v IVa^i. V Pragi bode v kratkrin olvoij(Mia l'uska unuHniska razstava. Na lej mzstavi bo iz- Jožonih mnogo inodoruili ruskih uinotvoi-ov. Ob pi'iliki avsli'ijske uinotniško izložbe v Peli'ogradu lansk(jga Iota jo do.šla čo.ška di-užba uinetnikov „Jednota ninolcu vytvai*- nyeb", v ozjo dotiko z i'iisko drnžbo ,,'To- varysestvo peredoviznyb i sudozestvenyb vystavok" in lemu seznanju jo zabvaüli pri- i'(ulbo l<»tosnj(i ruske uiiKflnisko razstave v l'ragi. Na toj razslavi bodo izložili znani ruski slikarji Kjcjiin, Siskin, Vasnjecov, Ki- selov in drugi. Cola izložba litogral'ovanib posnelkov rusko umolnosti bode podala to- cni razpregled i-uskega umotniškega na- predka. Aiticriski Tclii piMttostiijcj«». Dolo- gati prv<; ooško katoliškti osrodnjo .jednote, ki ima f>00() cManov, so so zbrali v (^iicagi. Protostovali so, da bi se Češka razdolila v tri jozikovno dele. Poslano:i:). Skoro v vsaki „Soci" kratkoeasi do- pisnik iz Hihornberga čitateljstvo z svojimi dopisi. Zdaj pnvleee na dan župana, zdaj sta ras" ine, zdaj vse skupaj, — pa zopot go- vori <.) jajcib, o eebiili ; zdaj župnika graja, potoin ga zopot hvali itd. itd., z «»no besetlo, ni ga kraja in mesla, kamor bi ne tipal in so obrogal, uprav kakor konjska podrepna müha. Ni, da bi so lakomu dopisaeu dajalo [)i'(»vee iiomona, vomlar, ko je preveč srborit, no skodi, ako so ga krene. Po njegovib dopisih bi sodil, da je z dušo vnet za občni blagor, da živi hi za korist in east svoje obeine ter da ga ni, ki bi so mn srnel približati. Toda teinu ni tako in ker v svojih proizvodili v „Soči", zlasti v tega easnika 60. stov. tudi mono po krivem sumniči in zbada, inu povem v v odgovor to-lo: .*) Za vscbino pod tiMii naslovinn od^oviuj;i iircdjiištvo It1 v loliks), kolikor zatilcva zakon. 1. rovzročitolja l\o. (1. kr. pi*i\. i'iviliii. iii'jidniski in viijaški krojju"' n;i Tr;i\ nikii šl. 2-. I. iiinlsl rop|i' v (inru'i, i. POVERAJ, |>ri|M)ror;i p. n. t»li->ilistvu- svnjo i/. liorno /„-ilti^n vsakovrslni"!;a siiknja, [irer. dului\ si'ini .inasiio ka.pc. cin^iilc, ovratnikc, spldli oblckn in pcrilo za vsaki slan. l/.vršivši vsako ii:ii*i><>I>«» pi) najimvrj^i sesji. ¦•¦ I'rodaja iiarcjcno oblcko pn jako ni/.ki crni. Diiltjvciiski talarji . . . oil ^1. If». najucj Povr.šniki....... 14. ,, let iii ........ !>. OhK'ka rnuikii ........ S.r>0 /.a 4» si-i1jij sc jc rn/poslalo i:l.r> stoljmili ur v pnpolun /,ado\oljstvo. Proračuni stroskov brezplaöno. v (iORH'L [ illicit \'clliir'ntt š/cr. U. v je preskrbljena s povsem(c novimi črkami, okraski in finim papirjeni. Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkili cenali, da se ne boji konkurence. Tiska brošure, diplome, trgov- ske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, vabila na karton in papir, posetnice razne veli- kosti in oblike z zavitki, zaroč- nice in poročnice v elegantnih ter osmrtnice v vseh oblikah. „JNTarodua tiskarna" tiska ,,G0RIC0" ki izbaja dvakrat na tcdon l(>r slani' na Icl.o 8 kron, jiol Icta •i- ki'diii'. „NAROD'*. ki izbaja vsako drn^o so- bolu ler vi'ljii cololi'lno 1 krotio in (j() vinarjov, polkitno pa 80 vinarjev. p.itentovan v Avstro-Ogerski in Italiji. }o mobko kalijsko milo razstopljivo v mrzli vodi. jo najus|)ešnejše srod- slvo za zaliranje in unieovanjo vsob trtnih mrčesov in ušij, vseh Žllželk na saduib in drugih dro- vesib. zelcujadi iu <-\ctlicah Xavodilo za rabo „Aiiricola" po- šilja franko Tovariiii mila F. Feiiflerl k Co TRST. - Via Limitanea St. 1 - TRST. /aslnp in zalna'a na (iori^kcm: pri g. Fridoriku Primas v Gorici. Travnik !3 (v dvoriiču) in na Opoinah pri yosp. Frideriku Cuinar. Anton Pečenko Vnna ultra S ..... (iOKHW \'i;( (-iiardiii" > pristna bela in črna vina iz vi- pavskih, furlan skih, bris k i Ii, dalmatinskih i i isterskih vino yradov. J>cKtiWlj:v na doni in ra/.j "šilja pti zeli'/.nu'.i mi vso krajp iivsiro • oyerskc )n<>n;ii liije v smlili o1 •r>t> liii'V inii'iTJ Nn Ziiliii'Vd ixisilja t n • I i lunive. Cene zmerne. Postrežba poštena. TeSitnice, mere in uteže preskuša a!i cernentira jiodpisani izdolovaler Ichlnic. Priporoča se za vse v to slroko spadajoea dela in poprave gg. Irgovcem in obrlnikom po jako zmoi'ni c(*ni. Zaloga tehtnic, decimalk. bi- ciklov vseh sistemovod T)0 hoo k. Karol Komel, Gorica, Semeniška ulica St. 8. Anton Fon, I klobučar in gostilničar, | Semeniška ulica si 6, I I I ill Una ho^alo /alouo ra/novi'slinh | klolxikov | Icr Ion v svdji ki run prisliiit «loiiiiičai vin;i I in poslreže ludi z jako ukusnimi , jedili. I Kidpar ARTUR ÄSMUTZ, ()/.ka ulica I. GORICA Via Slr.'lla I I ripnriK-a sit.'op^lnice p;*^ti perjnospori (ponovljenc po I \ I'l'tiuirciovi scslavi). Haki'r jc tnl in swlel. /alislki' ^val- vt>U') sc hid;1.' laliko pi's iii'iiili. SkrupÜi.ica je scslavljrna . | ripros'.o in ia'.n. da šk;-dpi lalil;o i,:i In haiMic po volji i lasli.i'.sa. ' : ]j$&f~ Cena je zelo nizka. ~*%Kf, ! Stl'jj za Žvepljilllje sodov i/. cinkam^a ži-liv.a. P.'iprava za obva.'Ovanjc vina p.cd plcsnono in cika- njt'in pi'i I'H-ciijn i/. soda (^kan). Meh. z.i zvopljanje felJjZ.'j{i ra/.iiili .si»U'::iov. - - Ovi iz ij;iiiii(» za vsakovrslnc škr(>|iib'ic(». Spr \j. iiiLjc \ .op:- i vsakovrslnc druu;<1 skropilnico, j a kakor tudi pirv/.cina \ >a dru^a \ klciiarsko obrl. spada- ' jo't. vsakovrstnega pohištva. Ivan Doljak, Solkan pri Gorici v lastni nisi. — Lastne žage. Ustanovljena 1. 1891. : vsakovrslii(\ua poliistva, komplelnib spaluic, jedilnic in sprcjomnio, od naj- iiavadii<'jš(>ga do uajlinejsega sloga; vsakovrstnib slik, /real, okvirjcv iu stolic, : kakor tudi vseb lupotarskili izdelkov. -- /aloga vsakovrslnib dosk iz niobkoga ¦ in trdega lesu; velik.-i zbirka obkladkov iremeša) in strugarskib izdolkov, : kakor tudi vsoli k mizarski, slrugarski in lapolarski slroki spadajočih potrobšoin. Blago se razpošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška. ' Jamči se za točno postrežbo. Brez konkurence!