Stev. 38i PTUJ, ?1. septembra 1^ Letnik CL Glasilo SZDL ptujskega ok: ,a — Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Tekfon 156, NB Ptuj šiev. 643-T-206 — Ure- juje ureloišno in strokovno, premalo storili. To je nedvom- no res, toda če pregledamo de- lo, ki so ga v pretekdi zimi in tnJdi v nasilednjih mesecih izvr- Sle organizacije Zveze kamuni- slov, Socialistične zveze. Mla- dine in sindikati, dalje kmetij- efee zadruge. Društvo kmetijskih »iženirjev in tehnikov, okrajni center za napredek gosp-odij- stva, kmetij sko-gosipodarske šo- IB, društva, predvojaška vzgoja in druge organizacije, nas ni treba biti sram. temveč nam moraio doseženi uspehi vliti še 'weč poguma in prizadevnosti, !bar bo vsekakor prineslo še bolTsf^ reziritate. Studu mora komuniste usposobiti za aktivno poseganje v problema- tiko socialistične graditve Naša Partija že pred voj- po. med samo vojno in tudi po vojni posvečate zelo veliko skrb Ideološki vzgoji svojega član- stva. V naišem okraju je rrmo- go tovarišev, ki so po osvobo- dit\'i končali partij^o šolo in tečaje, vsi drugi komunisti pa so presedeli stotine ur na semi- narjih in studijskivedali. Vzrokov za to je seveda več, glavna Icrivda Pa Je nedvomno v tem, ker so se mnogi zado- voljili že s tistim, kar so sliša- K od predavateljev in v celoti zanemarili individualni študij. To hibo moramo imeti v seda- nph paripraivaih na zimski študij stadno pred očmi. Osnovne orga- nizacije morajo za svoje č-lane nabaviti vso potrebno literaitu- ro in jih neprestano izpodbu- jati k temeljitemu individualne- mu študiju, kajti šele tako se bodo usposobili za naloge, ki jih imajo pri razivoju nase sociali- stične družbe. V pripravah za bodoči študij bo treba upoštevati tudi ugoto- tovitve ankete, ki jo je izvedla komisija za ideološko vzgojo med ude^ležend seminarjev v pretekli sezoni. V odgovoorih na vprašanja so člani iznesli zelo zanimiva mnenja o preteklem in tudi bodočan študiju. Vsi so enotnega mnenja, nai se za se- minarje izkoristijo predvsem jesenski in zimski meseci. Pri- znali so, da So se malo ali pa celo nič pripravljali na posa- mezna predavanja, zato so tudi v disikusijah iznašali kaj čudna in včasih netimestna vprašanja. Za bodoče predavatelje je po- sebno važna ugotovitev anketi- rancev, da so mnogo pridobili le od tistih predavateljev, ki so bili res dobro pripravljeni in so snov raKložili nazorno in pre- prosto. Na vprašanje, kako o*"- ganizacijo politične izobrazbe predlagajo in katera vprašanja naj Se predvsem obravnavajo, so se zavzeli za obliko semirrar- ^ega študija in pretrebi politične, splošne in strokovne izobrazbe najširših množic dvomijo le še najbolj zakrknjeni nazadnjakarji, kate- rih vpliv na celoto Pa je že po- stal brezpomemben, o čemur zelo zgovorno pričajo t-udi uspe- hi izobraževalnega dola v pare- teklem letu. Ti uspehi bi bili ob boljši organizaciji, večji propa- gandi in p.rizadevnosti vsekakor še mnogo boljši, kar bomo mo- rali v letošnjih pripra\'ah zelo resno upoštevati. Okrajna zveza kmetijskih zadrug je organizi- raila 19 tečajev, katere je ob- iskovalo 57.5 zadružnih funkcio- narjev in uslužbencev. Kmetij- ske zadruge pa so ob pomoči Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov priredile 96 preda- vanj, katerim je prisostvovalo okrog 4000 kmetijiskili proizva- jalcev. Dalje je Okrajni center za napredek gospodinjstva orga- niziral 1« gospodinjskih tečajev, kjer se je 270 kmečkah deklet seznanilo s sodobnim gospodinj- tvom. Ce k temu prištejemo še 774 mladih kmetovalcev, ki po- sečajo kmetijs^ke-gospodarske šole, vidimo, da se ie v pretekli se7X3ni strokovno itzobraževailo okrog 6000 kmečkih ljudi našega okraja. V izobraževalnem delu so bi- la zelo aktivna tudi mnoga dru- štva. Tako je Rdeči križ orga- niziral 37 tečajev za žene in de- kleta. Tečaji so trajali tri do štiri mesece in jili je obisko- valo 870 deklet ter 154 žena, to- rej dcupno 1024. Društvo prija- teljev mladine je dalo 13 preda- vanj, ki jih ji poslušalo nad 500 ljudi. Ljudska tehnika je ime- la na 13 tečajih 330 učencev, obrtna zbornica v 4 tečajih 98. Gasila so imeli 62 strokovnih tečajev, 6 seminarjev, 59 stro- kovnih predavanj m 46 politič- nih predavanj. Skupno je sode- lovalo 3742 gas'ilcev. Lepe uspehe ie dosegla tuc& predvojaška vzgoja, ki je ime- la preko poletja taborišče v Lovrencu, kjer je v izmenah po 14 dni taborilo okrog 1600 mla- dincev. Prav tu se jo pokazala velika potreba nadaljnjega iz- obraževanje pošolske mJadine, ki si je na taborenju sicer ne- koliko razširila svoje otazorje, kar pa je še vsi premalo in bo- do morale mladinske organiza- cije še mnogo storiti za njihov nadaljnji razvoj. O dehi sindikalnih podružnic in o strokovnem izobraževanju v industrijskih podjetjih bo po- seben članek v prihodnji števil- ki. Prav tako bomo poroČEtli o delu Ijudskoprosvetnih drtištev, ljudskih univerz in knjižnic. Skratka, iz vsega kar smo na- vedli, se jasno vidi, da so naši ljudje žejni znanja in izobrazbe, zato je naša naloga v pripravah Za nadaljnje delo tem odgovor- nejše. Sklicujem sejo odbornikov Občinskega Uudskd- ga, odbora Ptuj dne 27. sept^n- bra 1956 ob 15. mi v sejni dvo- rani. Podpredsednik Občinskega ljud- skega odbora Ptuj Marijan Berlič 1. r. Oil30.o.-6.io.teilEii«troliii Skrb občinske skupnosti za vsesolosni razvoi oirck v dnevih od 30, septembra dc 8. oktobra 1956 se bomo z enake -skrbnostjo kot doslej, v zvezi s praznovanjem mednarodnega dneva otrok — 1. oktobra, po- svetili v tednu otroka vpraša- nju skrbi občinske skupnost, za vsesplošni razvoj otrok in i>o- globitvL skrbi družbe za druži- no. Ob dosedanji družnski in družbeni skrbi za otroke so našli starši in družbene organi- zacije vrsto pobud, načinov -n sredstev za izboljšanje skrbi za otroke. To so razna posvetova- nja, šole, tečaji, seminarji, pre- davanja, predvajanja filmov, pi- sanja o družini m c^oku, leto- vanja, knjižnice za otroke, šole za starše in ix>dobno. Povsod so bili v ospredju problemi družine in otrok. Obenem pa so sprejeli nešteto nalog in pobud v bodo- čo korist družine in otrok v naši domovini ob pomoči občin- ske skupnosti, Zdravstveno sta- nje otrok, zdravstveno prosvet- Ijevanje množice, pravilna pre- hrana otrok, njihova telesna in estetska vzgoja, ponvoč mate- ram, družbeno upravljanje v šolstvu, šolska reforma, aktiv- nost mladine v dn^tvih in orga- nizacijah, pionirska počitniška letovanja, izobraževanje staršev in podobno so neizčrpna pod- ročja, na katerih se bomo stal- no zadrževali in si prizadevali z njih odstraniti vse, kar mot^ in zavira zdrav razvoj družine in otrok. V torek, 18. sept^bra t. L, se je v Ptuju sestal Okrajni ko- ordinacijski odbor za teden otroka, ki ga tvorijo zastopniki množičnih organizac j in dru- štev in je pK) ustanovitvi 4 ko- misij izdelal načrt za medna- rodai dan otroka in teden otro- ka v okraju ter za poznejše delo staršev, družbenih delav- cev in strokovnjakov ter naj- različnejših organizacij v okra- ju. Po občinah se zbirajo ozi- roma se bodo še zbral- občinski koordinacijski odbori in se bo- do temeljito pomenili o medna- rodnem dnevu otroka ter o tedrui otroka na področju do- mače občine ter zdelali načrt za ta čas in p>ozneje. Iz obširnega konkretnega pro- grama dela Okrajnega koordi- nacijskega odbora se vidi resna skrb in odločnost množičnh or- ganizacij, da bodo v bodoče ob p>omoči množice storile vse, da se bo družbena skrb za otroka in družino razv jala v korist našega mladega rodu, da bo zdrav in krepak iižival sadove našega prizadevanja in tudi pripravdjal še lepšo bodočnost svojim naslectafikom. Petdesetletnica mature BIVŠIH UClTraLJEV IZ PTUJSKEGA OKRAJA Pred petdesetiroi leti, leta 1906, je absolviralo mariborske uateljišče 28 učiteljskih kandi- datov, med katerimi je bilo 16 Slovencev in 12 Nemcev, kar je bila izjema za takratno dobo, ko so zaradi pritiska Siidmarke in Schulvereina študirali na mariborskem učiteljišču ne le Nemci iz Spodnje Štajerske, temveč tudi skoraj vsi iz Sred- nje in mnogi tudi iz Gornje Štajerske, da bi tako varovali nemški značaj mariborskega učiteljišča. Da so slovenski uči- teljiščniki vzdržali pritisk nem- ških profesorjev do mature in prek nje. je gotovo največia za- sluga takrat, ravnatelja učitelji- šča H. Schreinerja in pa raz- rednika tega razreda takratne- ga slovenskega profesorja uči- teljišča dr. Matka Potočnika, poznejšega ravnatelja učiteljišča, ki sta prav očetovsko skrbela za naoredek zlasti slovenskih učiteliiščnikov. Za ptujski okraj je pomemb- no, da se je večina teh 16 no- vih učiteljev odločila za službo- vanje v ptujskem okraju, ki je bil takrat z oeirom na razvija- joče se Štajercijanstvo v šol- skem in narodnem oziru zelo ogrožen, saj so Nemci in narod- ni odpadniki takrat s pomočjo krivične volilne geometrije do- bili malo pred tem na novo ustanovljene okrajne zastope in s tem tudi okrajne šolske svete v svojo oblast. Po zakonu o okrajnih zastopih je n. pr. pre- bivalstvo mesta Ptuja volilo v okrajni zastop 30 zastopnikov v mestni, industrijski in velepo- sestniški skupini, podeželske ob- čine pa le 10 zastopnikov. Za- radi tega sta bila v okrajni šol- ska svet, ki ga je volil okrajni zastop in ki je štel devet čla- nov, poleg drugih Nemcev ka- kor v posmeh izvoljena tudi oba takraina fabrikanta žganja iz Ptuja — M. Straschill in Simon Huiter, ki sta tako lahko tudi v okrajnem šolskem svetu na- daljevala svojo »šnopsarsko« politiko za uničevanje sloven- skega naroda. Od takratnih 16 novih sflovenskih učiteljev so službovali v ptujskem okraju tovariši: Ivan Ceh pri Marjeti niže Ptuja, Adolf Fridl pri Mar- jeti in v Svetinjah pri Ormožu, Franc Horvat na okoliška šoli v Ptuju, Ludvik Ivanjšič na Hajdini in pri Marku niže Ptuja, Mirko Lešnik v Zavrču, na Ptujski gori in v Vidu pri Ptu- ju, Ferdo Pokcržnik v Zavrču, Ivan Sel v Lovrencu na Drav- skem polju ter pri Barbari v Halozah in Ijojze Ziher pri Lo- vrencu na Dravsk«n polju. Zal so štirje od teh že umr'li, ostali štirje (Ceh, Lešnik, Pokeržnik rn Sel) pa so pred kratkim obha- jali 50-letnico mature ter se s tov. Kislinigerjem iz Laškega poklonili spominu največjega slovenskega pedagoškega pisa- telja H. Schreinerja pred spo- menikom, ki mu ga je lani po- stavilo mesto Maribor na pro- storu med bivšim posloojem državnega učiteljišča in klasič- no gimnazijo. ImMiovani delujejo še danes Mjvto visoki starost^kot upoko- jenci v raznih ustanovah ter pomagajo graditi našo novo so- cialistično državo. Zdrnao jim še Timogo let zdravja in uspe- hov pri njihovem delu! A. K. Uspešna kivodaialska akcijo v ptuiskem okraiu V sodobni medicini si zdrav- ljenja raznih holezm, kot n. pr. raka, opeklin, otroških bolezni, kakor tudi večjih operacij brez transfuzije krvi sploh ne mo- remo predstavljati. Ljiibljan- ske bolnice in klinika, kjer se zdravijo tudi bolniki iz našega okraja, potrebujejo veliko krvi, ki Pa je sama Ljubljana ne more dati, čeprav dajo nekate- ri Ljubljančani tudi 4-krat let- no kri. Zaradi tega je Zavod za transfuzijo krvi organiziral od- vzem krvi po vseh okrajih v Sloveniji. V tem času poteka odvzem krvi v pifcuj^em okrasju po ob- činah. Za ljuWjansko ekipo so bile doiočene občine: Središče, Gkazalo tudi ljudstvo iz cir- kovške občine, saj jih je prišlo na odv-Tiem od prijavljenih 129 ljudi samo 65. Nekaj krivde pri tem nosi tudi avtobusno pod- jetje, ki je naročeni avtobus, ki bi dovažal ljudi iz oddaljenih krajev na center, poslalo z 2- iimo zamudo, ko so se ljudje v Lovrencu že pričeli razhajati. Tudi ti izostali bodo oddali kri v ptujski bolnici. V Ormožu je bil odvzem v ambulanti, in sicer je bila od- vzeta V:ri 144 osebam. Prijavilo se jih je več, veDdi^ ce nvfip. odzvali. Glede na velikost ob- čine Ormož v primerjavi s-Sre- dnščem je število krvodajalcev v Ormožu prenizko in organiza- torji bodo morali iskati vzroke neuspeha ter se že sedaj pričeti pripravljati za prihodnjo akci- jo, ki bo zopet čez eno l^to. V teku je akcija v Vidmu, kjer je bilo v sredo, 19. sept., do 10. ure dopoldne pri ekipi okrog 170 krvodajalcev in še vedno novi so prihajali. V Vid- mu so se RK kakor SZDL in obč. ljudski odbor v polni meri zavedali pomena akcije in so vložili veliko truda, da je do- segla akcija zadovoljiv uspeii. Organiziraili so poleg tega tudi v Podlehniku 80 krvodajalcev, ki bodo prihodnji teden dali kri za potrebe ptujske bolnišnice. Iz Vidma gre ekipa v občino Lešje, kjer se bo zadržala 2 dni, in sicer 1 dan v Lešju, drugi dan Pa v Zetalab. Prijavljemh je okrog 400 krvodajalcev. V primerjavi s krvodajalsfao akcijo v lanskem letu je letoš- nji uspeh zadovoljiv in lahko upamo, da bo v bodoče vedno več ljudi, ki se bodo z razuane- vanjem radi uvrstiU med tiste, ki So tudi z lastno krvjo pri- pravljeni sočloveku pomagati v borbi za zdravje in življenje. Novi zakonski prtdlogi v poslednjem četrtletju le- tošnjega leta bo naše najrnšje predstavniško telo uzakonilo več kot 15 pomembnih zakonskih osnutkov in predlogov z vseh področij nagega družbenega živ- ljenja. Razen zakonskega predlo- ga o pravdnem in upravnem po- stopku bodo kmalu prišli na dnevni red skupščinskih odbo- rov in domov tudi zakonski predlogi o invalidskem in po- kojninskem zavarovanju, o dr- žavnih uslužbencih, o gospodar- skih združenjih, o znanstvenih ustanovah itd. V času, ko se bo razvila javna razprava o teh in drugih predlogih, pa bodo strokovnjaki že pripravljali no- ve osnutke. NaM družbeni raz- voj je namreč tak, da je ta za- konodajna intenzivnost takore- koč neizbežna Kot se je zvedelo v skupščin- skih krogih bodo pravni stro- kovnjaki Zveznega izvršnega sveta v bližnji bodočnosti pri- pravili tudi tri izredno pomemb- ne zakonske osTtutke, o katerih doslej še ni bilo slišati v naši javnosti. Njih izdelavo je na te- melju svojih zapažanj predlagal tudi zakonodajni odbor Zvezne- ga odbora Zvezne ljudske skup- ščine V gospodarskem oziru bo do- kaj važna najavljena izdelava zakona o rudarstvu, to pa še po. sebej glede na vse hitrejši raz- voj te panoge naše gospodarske dejavnosti. Prepotrebna je tudi izdelava zakonskega predloga o družbenih planih ter prav tako priprava tretjega najavljenega zakona o referendumu, s kate- rim bi bilo urejeno to nemalo pomembno trprašanje bodočega javnega življenja. Čeprav še ni mogoče točno re- či, kdaj bodo izdelani osnutki teh treh zakonov, že zdaj lahko poudarimo, da bodo njihova do- ločila vsekakor vzbudila obsežno in konstruktivno javno razpra- vo, ki bo prav gotovo prispe- vala svoj delež k vse bolj in- tenzivni udeležbi naMh delovnih ljudi pri obravnavi zakonskih osnutkov. -fš. N. Hiuščev v lugosloviii v sredo je prispel s posebnim letalom v Beograd prvi sekretar KP Sovjetske zveze in član pre- zidUa vrhovnega sovjeta ZSSR Nikita Hruščev. v Jugoslaviji bo ostal nekaj dni na oddihu. Na zemunskem letališču so ea sprejeli predsednik republike Josip Broz-Tito, podpredsednik ZvcTmega izvršneira sveta Ed- vard Kardelj in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popo- vič. Sprejema so se udeležili tudi člani sovjetskega velepo- slaništva z veleposlanikom N. F. Firjubinom na čelu. TITO SPREJEL NORVE- ŠKO DELEGACIJO Predsednik republike Josip Broz-Tito .i'- 19. 9. sprejel čla- ne delegacije delavske partije Norveške in se zadržal z njimi T razgovora. 2_ VTUJ. 21. SEPTEMBRA 1956 Franjo Gumilar v letih 1704-1711 je bil nasiov razprave, ki je izšla v 31. številki (a. avgusta 1956) Ptujskega tednika. Avtor pravi, da so podatki iz raznih domačih in tujih virov. Res, po- datki so iz nemškega pristrain- skega buržoEiznega zgodovino- pisja, katere so tudi naši zgo- dovinarji prevzeli brez vsake kritike. Zaradi tega je naša javnost napa6no informirana o Krucih, o njihovi borbi proti habsburški dinastiji za politič- no in versko svobodo. Ime Kruc se je pojavilo v zgodovini leta 1514, ko so na Poljskem, Švedskem, Danskem in Madžarskem zbirali križarsko vojsko proti Turkom. Borci so si pripeli na desno ramo križ (crux) in po tem križu so jih imenovali Kruci. — Na Ma- džarskem se je zbralo nad sto tiscč ljudi pod poveljstvom niž- jega plemiča Jurija Dože. Zbra- ni bojevniki pa niso šli nad Turke, pač pa so obrnili orožje proti svojim zemljiškim gospo- dom, proti svojim zatiralcem. O tej kmečki revoluciji pravi dr. Kovačič v svoji knjigi »Trg Središče <: »... Jurij I>oža ni šel nad Turke, temveč je, do- bro vcdoč za mržnjo kmetov do graščakov, planil nad gradove plemenitašev ter ropal in ple- nil. K tej tolovajski drhali je vrelo od vseh strani vedno več ljudi, ne samo kmetov, katerim je delo presedalo ...« Kovačič in tudi drugi zgodovinarji to- rej imenujejo Kruce — ki so se borili za svoje socialne pravice i-n versko svobodo — za »razbi- jače in podivjane ljudi brez vsakega so^čutja in vere, kate- rim ni nič sveto«. Toda Doža je v svojem govoru na kmete jasno povedal in začrtal pro- gram gibanja: »L.a,žja naloga bi bila — pravi Doža — prešteti spomladi travne bilke, jeseni sadje, pozimi snežinke in zvez- de na jasnem nebu ali pesek v puščavi, kakor našteti njihove (plemiške) grehe... Otresti se moramo jarma. Upreti se mo- ramo samosilnikom in izvrše- \-ati svoje pravice. Svobodni hočemo biti in tudi bomo. Iz- boljša'Ii bomo slabe zakone in zdrobili zastarele pravice ple- mičev. Gospodska zemlja naj bo ljudska!« Da je bila ta kmečka revolucija veličastna — katero so buržoazrd zgodovinarji radi zamolčali ali celo obsojali — dokazuje razen govora Jurija Dože tudi do^?tvo, da se je zbra- lo nad sto tisoč samozavestnih ljudi za svoje pravice. Toda upor je propadel, kakor vsaka kmečka revolucija v Evropi. Plemiči so upor potlačili z ne- zaslišano krutostjo. Kruci so se pojavili prvič v naši zgodovini 1. 1604, ko so vrgli cesarsko vojsko iz Prekmurja na Štajersko. Boj je začel na Madžarskem Štefan Bočkai, er- deljski vojvoda, proti verski politiki habsburške dinastije. Boj je zajel tudi Prekmurje, desni breg Mure, del Ptujskega polja in obronke Slovenskih goric. Izhodišče vojaških akcij Krucov proti cesarski vojsiki, ki je bila koncentrirana na Šta- jerskem, je bilo v Prekmurju, predvsem v Lendavi, Beltincih in Murski Soboti. Katolišld ce- sarski Dimaj, ki je odManjal vsako najmanjšo vei-sko svol^ do protestantom, Je poslal proti Krucom vojsko Vojne Krajine — seveda Srbe in Hrvate — pod povelistvom generala grofa Trautmannsdorfa, ijoveljnika Vojne Krajine. Pri teh vojnih homatijah je veliko trpelo slo- vensko ljudstvo na obeh bre- govih Mure. Tako pravi kroni- ka, da je Trautmannsdorf leta 1604 plenil po južnem delu Prekmurja, požgal petajnsM, rakičanski in beltinški grad. Na desnem bregu Mirre pa so naj- več trpeli kraji: Radgona, Lju- tomer in Ormož. Boji so v tem sektorju trajali nekako poldru- go leto Ko je dunajska kama- rila uvidela, da ne bo mogla Kruce spraviti na kolena, je sklenila s Kruci leta 1606 na Duna.tu mir, s katerim je bila primorana priznati versko svo- bodo protestantom. S tem se je zaključila prva doba kruckih vojn v naših krajih. Kruci so se drugič pojavili na Štajerskem sto let pozneje, leta 1704. Tudi ta drugi upor Krucov je imel isto obeležje kakor oni pred sto leti: boj proti habsbur- ški dinastiji za politično in ver- sko svobodo. Reakcionar-ni du- najski dvor je namreč razvelja- vil dunaj'^i mir iz leta 1606, s katerim je pfiznal protestan-,; tom versko svobodo. Ta ukrep Dunaja je povzročil drugo vsta- jo Krucov. Vodja tega upora je bil najbogatejši aristokrat Ma- džarske Franc Rakoci II. Boji so trajali od leta 1704 do 1711. Južni cesarski vojski, ki je ime- la nalogo pregnati Kruce iz Prekmurja in je stacionirala na Štajerskem, je poveljeval cesar- ski general grof Krištof Bren- ner. Vojni dogodki, kolikor so povezani z našo zgodovino, so se odigrali na istem ozemlju — na levem in desnem bregu Mure — kakor v letih 1604—1606. Drugi nastop Krucov je im©] v svoji prvi fazi socialen zna- čaj. Kmetje, ki so se odzvali pozivu Rakocija, so začeli uni- čevati plemiško posest, ruSiti gradove in deliti veleposestni- ško zemljo. Večina madžarskih .zemljiških gospodov je pobeg- nila pckJ zaščito cesarske voJTi: ske, med njimi tudi prekmur* ski plemič huzarski general ba- ron Ladislav Ebergenji, za kar je bil po uporu dobro ix>plačao od habsburške dinastije. Upor je dcbil nacionalno obe- ležje, ko je Rakoci prepoveda ropanje in delitev zemlje. Upor so prikazali kmetom kot nacio- nalno zadevo ter habsburško di- nastijo kot edino sovražnice kmečkega ljudstva. Plemiči, ki so se pridružili uporu, so se do- bro zavedali nevarnosti za svoje predpravice, zato so trdno dr- žali kmete. Kmetje so s tem iz- gubili voljo za boj in upor j€ bil leta 1711 potlačen. V t^ vojnih homatijah je bilo naše ljudstvo — tako v Prekmurju kakor tudi na Šta- jerskem — ponovno močno pri- zadeto. V Prekmurju je raza- jal cesarski general grof Bren- ner, ki je izropal in nožgal vs< obmurske vasi. Na Štajerskem so trpeli največ škode kraji Veržej, Cven, Ljutomer, Ormož, '-^elika Nedelja in Dravsko Sre- lišče. Po likvidaciji kruckih uporov ? dunajski dvor ukinil versko vobodo. Pričela se je močna okatolizacija ljudstva; vse pro- e.staatske župnije in šole v '^'rekmurju so ukinili, pastorje a. izgnali. Utihnili so verski '^oji, ki so povzročili ljudstvu '.oliko gorja. v Halozah pojejo kiopotci Ing. Egon Zoreč: O kumini Za kum' no za to važno rastli- no, se zanima marsikateri polje- delec. V malih količinah jo ima- jo p>ovsod, saj služi razn m na- menom in jo je lahko in draigo prodati in ni čudno, če je za njo v zadnjem času večje zani- manje, kot je bilo sicer. Doslej smo jo gojili večinoma le za domače potrebe, v bodoče i>a jo bomo morali gojiti na večjih površinah, da je bomo imeli do- volj za domače potrebe in za trgovino. Pa nekaj o kum-ni sami! Je dveletna rastlina, ki cvete in daje seme šele v drugem letu. Raste več let in če je na stal- nem mestu, se tudi sama zase- je, ker njeno seme rado izpada. Podnebje za kimiino ne sme bi- ti preveč suho. Najbolj ji je všeč globoka, glinasto peščena zemlja, bogata humusa. Tudi na težji zemlji, ki zadržuje vlago, dobro uspeva. Stalne moče ne prenese kot tudi ne suhe, pešče- ne zemlje. Najbolje je predpo- sevek dobro pognojiti s hlev- sk m gnojem, v drugem letu pa s kalijevimi in fosfornimi umet- nimi gnojili. V zemlji mora bitfl tudi dovolj apna. Kumino lahko sejemo narav- nost na določen prostor ali pa presadimo mlade rastline. F>ri- poroča se jesensko sejanje. Obi- čajno ne sejemo kumine kot či- sto kulturo, temveč kot podse- vek: v jeseni v ozimni ječm«i, ogrščico, spomladi v j ari ječ- men, zgoden fžol, zeleno koru- zo itd. Tako izkoristimo prvo leto, ko kumina ne rodi. Lahko se seje tudi istočasno z nadso- vom. Sejemo jo v jeseni tako zgodaj, da se še razv jejo rastli- ne do zime. Spomladi jo sejemo v aprilu. Lahko jo sejemo kot čisto kulturo, samo za sebe. Ta- koj ko požanjemo nadsetev, jo moramo okopati, preredčiti, da bodo rastline v razdalji 12 cm druga od druge. Ce so kje pra- zna mesta, presadmo rastline iz pregostih mest Tudi če gojimo samo kumino, jo moramo oko- pavati in preredčiti. Prednost presajanja je v tem, da se ta- ke rastline močneje razvijejo in ukoreninijo. Presajamo kumino od julija do septembra. Presaja- ti jo pa moramo, ko je vlažno vreme, da se rastline primejo. Drobne sa^iimlvosti. Caj ali kakao? v britanskem spodnem domu (parlamentu) je nekega ministra neki poslanec vprašal: »Ali vam je znano, da so gostje neke lon- donske restavracije čaj, ki so ga prodajali kot kavo, smatrali za, kakao? mrzle noge »Trpim zaradi mrdih nog,« je izjavil neki delavec v tovar- ni nogavic v Nottinghamu (Ve- lika Britanija), ko mu je obrat- na kontrola pri izhodu iz tetih filmov lovite ribe«. KNJIGA ZA POHORCE IN VESELE LJUDI Novinarsko društvo v Mariboru bo v kratkem izdalo knjigo o skomarskem ljudskem pesniku Juriju Vodovniku Knjigo je pripravil dolgoletni ra2askovaJec Pohorja in Vo- dovnikovega življenja dr. Fran Mišic. V knjigi bodo zbrani življenj ep isni podatki o Juriju Vodovniku io natisnjene vse njegove pesmi, ki so se na Pohorju do danes ohranile. Izdaja Vodovnikovih pesmi bo dobrodošla zlasti našim Pohorcem, ki bodo tako dobili trajen spomin na svojega pesnika. Novinarsko društvo vabi vse, ki si želijo to zani- mivo in dragoceno knjigo, da se naročijo nanjo vnaprej Cena izvodu do 300 din vključno s poštnino. NJu*očniki, ki si želijo knjigo zagotoviti, lahko vplačajo naročnino vnapre.i na račun 640-606-l-MH-775 .Na iH-btni strani položnice na.^ lirpišejo svoj točen naslov. Sprejemamo tudi pismena naro- čila na naslov: »Slovenska zborruk«, uredništvo in uprava Maribor, Heroja Slandra 9. Vendar pripominjamo, da bodo zaradi omejene naklade imela prednost naročila s predvpla- čilom # Več kot 30 zagrebških mesnic bo v kratkem dobilo prepotrebne hladilne omare. Doslej so morali meso vsak dan prevažati v klavniške hladilni- ke, kar je povečevalo stroške. Hladilnike izdeluje »Jugostroj« v Rakovici. Nepotreben poraz Diave DRAVA—KOVINAR (Maribor) 2:3 (1:1) Približno dve sto gledalcev, prepričanih v zmago domačega moštva, je z zadnje tekme od- hajalo zopet razočaranih. V prvem delu je bila igra pre- cej mlačna, delno zaradi ner- voze. Obe moštvi sta v tem času zamudili nekaj lepih priložno- sti za gol. Zlasti so se v tem pagledu odlikovali domačini. S<^le v 20. minuti je z lepim prodorom Erhatič dosegel vod- stvo za domače moštvo. Ni bih treba dolgo čakati, da je pri- šlo do izenačenja. V drugem delu igre je imela Drava terensko prednost, ki pa je ni znala izkoristiti. V 7. mi- nuti so gostje zaradi nespret- nosti vratarja domačega moštva dosegli vodstvo 2:1. Zatem se je nekaj časa odvijala lepa igra, ki pa je proti koncu prešla v surovost. V 39. minuti je Ko- vač z lepim strelom dosesel eol in tako postavil rezultat 2:2. Minuto kasneje so bili gostje zopet uspešni po Kramerju, ki je tudi postavil končni rezul- tat 3:2. Moštvo Drave je igralo pre- cej nepovezano, očitno še ni vigrano. Pohvaliti je treba ožjo obrambo in v napadu Erhati- ča. Gostje so igrali lepo, včasih pa precej grobo. Poleg tega so ugovarjali sodniku Drvariču iz Murske Sobote. Pohvaliti je treba vratarja, v napadu pa je bil zelo nevaren bivši igralec Drave Maks Sirec. Precej krivde za poraz Drave je na vratarju. Drava je nastopila v sledeči postavi: Kožic, Vogrinčič, Leto- nja, Bezjak, Pongračič, P. Si- rec, Herceg, J. Kovač, Erhatič in Strehar. V nedeljo gostuje nogometno moštvo v Šoštanju in igra z zadnjim na tabeli, Usnjarjem. Druga zmaga Aluminija iz Kidričevega ALUMINIJ—ZNK CELJE 5:1 (2:1) Nogometno moštvo iz Kidri- čevega je v nedeljo gostovalo v Celju in odigralo prvenstveno tekmo z ZNK Celje. Tekma je bila odigrana ob veliki premoči gostujoče ekipe, ki je odnesla zasluženo zmago z visokim re- zultatom 5:1. V drugem delu igre je prišlo med igralci do obračunavanja in do surove igre domačega moštva, česar tudi sodnik Vaneli iz Trbovelj ni mogel preprečiti. ROKOMET V nedeljo je imelo v gosteh rokometno moštvo Drave mlado ekipo Kovinarja iz Maribora. Tekma je bila v malem roko- metu ter se je končala z zma- go domačega moštva 25:22 (13:7). Rezultat ne odgovarja poteku same igre, ker je bilo domače moštvo pač mnogo boljše in bi lahko zmagalo z večjo razli- ko v golih, ker pa je bil v vra- tih domačega moštva vratar pio- nirjev, je pa rezultat precej vi- sok. Gole so dosegli: Erbus 6, Agajev 5, Herceg 3, Turondič 3, Vidovlč 3, Pernat 3 in Bedrač dva. Tekmo je dobro vodil Pi- sek. P. A. STRELSTVO Teden strelcev so 16. t. m. otvoriU obvezniki prcdvojažke vzgoje ptujskega okraja. Tek- movanja bi se moralo udeležiti 120 strelcev t. j. iz vsakega od- reda 10. Iz nerazumljivih vzro- kov se ni niti ekipa vajeniške šole. niti gimnazije udeležila polnoštevilno, četudi sta bili +i dve ekipi glavni konkurentki. Edino ekipa tz Juršinc je bila kompiletna in si je tudi zaslu- ženo pridobila prehodni pokal. Na tem tekmovanju so bili iz- brani tekmovalci, ki bodo zasto- pali ptujski okraj 23. t. m. na republiškem prvenstvu v Kopru. V ponedeljek, 17. septembra je bilo propagandno streljanje z vojaško puško članov sindi- kata, ZB in drugih. Skupaj je streljalo 75 strelcev in streLk. Marsikdo se je ta dan navdu- šil Za strelski šport ter bo pri- stopil v vrste strelcev. Isti dan so se mladinske eki- pe SD Pletarne. Mladinca in Brega borile v streljanju z zrač- no puško. Zmagala je ekipa Pletarne, s 535 krogi, sledi Mla- dinec s 507 krogi ter Breg s 327 krogi. Rezultati posameznikov: Cetl (Pl) 118 kr., Sonaja (Ml) 118, Junger (Pl) 116, Pernat (Br) 112, Bevk (Ml) 110 krogov itd. Poleg trobojev med ptujski- mi družinami bo v petek, dne 21. septembra vzbudilo največ zanimanja streljanje lovcev na glinas+e leteče golobe, katerega se lahko proti od;5kodnini ude- ležijo tudi nelovci. Z SLAB RIBOLOV Vsakdo vam bo ob Jadra- nru povedal, da naš ribolov iz leta v leto peša. Ribolov modre ribe, ki je ekonom- sko najpomembnejši, je iz leta v leto vse manjši. Ribi- ški strokovnjaki so nmenja, da tudi situacija v letošnjem letu ni nič boljša. Precejšen vzrok za tako slab ribolov Je pripisati dejstvu, da ima- mo zelo malo izkušenih ribi- čev in nerazvito ribiško flo- to. Zaradi slabega ribolova morajo naše tovarne ribjih konzerv uvažati ribe iz Tur- čije. Jahači so dosegli v Zagrebu 2. in 3. mesto Kot smo že zadnjič poročali, je Klub za konjski š-port Drava Ptuj prijavil za medrepubliški jahalni derbi 4-člansko ekipo, k: je obetala Ptuju in »Dravi«, kot zastopniku Slovenije, v ga- lopskih dirkah v Zagrebu v ne- deljo, 16, septembra t. L, prvo mesto in pokal Velesejma. Zal se je v Zagrebu na zad- njem treningu pred nastopom poškodoval na nogi žrebec Bel- gijanec in jahač konja Desanta Papst. Zaradj te nesreče je bilo potrebno iz tekmovanja izločiti žrebca Beigijanca, Desantu pa zamenjati jahača — Milana Si- nanoviča, k ni vajen konju in je tudi težji od poškodovanega. Tako se je zgodilo, da sta ko- bili Kluba Zagreb Golobica, ki je zmagala in kob la Kluba Be- lovar Madcira kot druga nosili okrog 25 kg lažja jahača. De- sant je kljub izrednemu priza- devanju pod razmeroma težkim jahačem prispel na cilj kot tretj , dosegel tretje mesto in s tem bronasto plaketo. Pokala ni osvojila ekipa iz Ptuja, temveč je ost 1 v Zagrebu. V lovnem jahanju čez prepo- ne je ekipa Drave Ptuj v težk' konkurenci dosegla 2. mesto. Drugo in tretje mesto na tem velikem medrepubl škem tek- movanju v galopskih dirkah dajeta jahalcem iz Ptuja nove pobude za vztrajanje pri tem športu in za ponovne udeležbe na tekmovanjih, ki bodo poka- zala, da je pognal jahalni šport v Ptuju globoke koren ne in ki obeta, da bodo ptujski jahalci zasloveli na tekmovanjih v Slo- veniji in sosedni Hrvatski kot rcsn. tekrrveci in zmagovalci. Mladina, v svoje vrste te vabi Aeroklub Skopamo slomo kupuje Pletarna z o. j. Ptul Okrajno gledališče Ptuj Četrtek, 20. septembra, ob 20. uri: A. T. Linhart: »Matiček se ženi«. Red »A« in izven. Sobota, 22. septembra, ob 20. uri: a. T. Linhart: »Matiček se žerd«. Izven. Nedelja, 23. septembra, ob 15. uri: A. T. Linhart: »Matiček se ženi«. Izven. Kino Središče bo predvajal 22. in 23. septem- bra ameriški film »Sled v pri- stanišču« in 29. ter 30. septem- bra ameriški film »Poštna po- staja«. PTUJ 21 SEPTEMBRA 1956 =5 Andrej Kovač, bdibliotekar: J^tuj in okolica v pesmi in povesti (nadaljevanje) Med stare;^e pisatelje, ki so opisovali naravne lepote Ptuja ijn njegove okolice, soda tudli Martin Cilenšek, ki pa je bolj cenien kot pistc zanimivih pri- rod-GOisnih knjig in razprav, kot pa leposlovec. Rodil se je le- ta 1848 v Gotovljah v Savinj- ski dolini. Od leta 1886 pa do upokojitve v letu 1905 je služ- boval na ptujski gimnaziji. Ksaver Meško se ga hvaležno spominja ob njegovi osemdeset- letnici v letu 1928, saj je bia Meškov profesor slovenščine na nižji gimnaziji v Ptuju v leiih 1886-1890 (Glej: Mentor, Lj. 1928/29.) V sv^ojih potopisih se Cilen- šek zanima predvsem za rastli- ne in živali, vendar ne potzabi na pokrajinske in druge zani- mivosti okrog Ptuja. V njego- vem sestavku »S Ptuja na Ro- gaško goro« (Ljubljaniski Zžvon 1892) beremo tale opis: Sta- rodavno mesto Ptuj v^e z Bre- gom dolg lesen most^ pod Icate- • rim drva mogočna Drava svoje valove in ga malone vsako le^to tako poškoduje, da je treba dragih poprav, ki se navadno vrše pozimi ob nizki vodi. Če- zenj moraš, in skoro si na pra- vem poti. Ali prekoračiti ti je še drug, takisto lesen most, ka- teri se pa v dolgosti ne more meriti s prejšnjim; tudi vse drugo te uveri. da se mu ni treba boriti z valovi. In kako tudi! Postavljen je,nad pohlev- nim potokom Studenčnico, ki nikdar ne razgiaja, nil^dar ne doseza mostnic. Samo o prav veliki povodnji udfiri Drava vanj In seza daleč proti njego- vem izviru. Pod mostom in niže pod njim je Studenčnica precej globoka, in sicer zato, ker je nad malinom zajezena.« Zna- čilno 2^ to vodo jt', da celo v hudi zimi ne zaltJcni. Do Haj- dine je treba prekoračiti dve terasi, ki pričajo, da je Drava tekom stoletij večkrat izpreme- nila svojo strugo in zasula s prodom velik'-'nsko kotlino. Toda popotniku se mudi pro- ti jugu. kjer se razprostirajo HaCoške gorice s svojim očakom Rogaško goio. S »potnim le- som« do&po izletnik do Tumi- šča z zeilo irazprostranim po- ljem in precej vlažninfii travni- ki, pod cesto pa ga pozdravlja ribnik, obkoljen z drevjem in trstiko, v čigar odtoku žive lepe postrvi, o katerih pravijo lju- dje, da prihajajo semkaj po p>od2emeljsldh tokih iz pohor- skih voda... Nas popotnik se ne mudi doil- go pri tcsn s'tarodavnem gradu, temveč krene dalje po c^ti, kjer se odpre pravo ravno p>o- Ije,.. Se mak) in že prekorači potok Poljskavo, ki je doma na vzhodnih pohorskih tleh, nama- ka južni del Ptujskega polja in se ta št. Vidom Izliva v Dra- vinjo. Onkraij dravinskega mo- ste se zainG haloški svet, po- sajen z vinsko trto. »Ob Rogat- nid« — pravi potopisec — »kjer je nadelana lepa okrajna cesta, razprostira se mična dolinica, katera je mestoma precej široka in obdelana, mestoma pa stis- njena in komaj potoku in cesti dovolj. Prodno zaviješ proti ju- gozapadu, imaš ob cesti veliko novo šols;ko poslopje, ltem zo- pet nazaj; proti stavkovemu koncu pa besede neprijetno za- teza. Tonenavadno. neprirodno naglaševanje povzročuje, da ga težko umeješ in te slcoraj po- šali smeh, dasi ti je sicer slo- venščina prav po volji. V govor tudi rad vpleta nekoliko sosed- ne hrvaščine. Zato ga že od da- leč spoznaš na ptujskem trgu, kamor rad donaša sadje na pro- dajo. Haložan rad preklinja; malo- ne v vsak govor, narj si je pri- jazen, zapleta svoj »Bog te fer- damaj.« Navzlic tem napakam bvaU svoj jezik in rad se ti od- reže: »Naš jezik teče tako glad- ko, kakor bi z obličem rezal«. Ker nima njih deželica razen majhnih potokov nobene več- je reke, ki bi gnala malinske Icamene, meljejo si žito na žrm- Ijah. Haložanje se ženijo veči- noma med seboj, le malokdaj drugam.« V dobrih letih nridelaio mno- go dobre kapljice, ki se je pri- kupila zlasti Korošcem. CUen- sek pravi dalje, da so njih naj- hujša toča mestni barantaiči, prve pijavke, kadar slabe le- tine silijo prebivalce, da morajo eno ali oelo za dve leti. »In Bo- gu bodi potoženo, že premno- gega lastnika so pregnali z <^^~ gega doma in ga paJinili v ubo- štvo in nadlego. Z;ato pa tudi vidiš toliko lepih in prostornih poslopij, po katerih se muza oholi tujec ali pa poje kako iz- rodica in dobro živi ob žuljih svojega bližnjika. Haložanje so dobrovoljno, pa tudi precej lah- komiselno ljudstvo, katero je vajeno malo dobrega, pa je tudi z maHm zadovoljno in prepro- sto v obleki. Kadair imajo vino v hramu ali denarja pod palcem. radi Se prevzamejo in tudi ne- koliko pabahajo; ko je pa vin- ce poteklo in zdrsnila petica iz- pod palca, tedaj jih hitro mine veselje in brž jim uide srčnost. Popotnik bo kmalu na cilju, kajti pred njim že leži raztre- sena Zetalska vas ob vznožju Rogaške gore ... Druga in nruini zsnaina pisate- ljica iz starejše dobe jo Lea Fatur, ki nam v skrivnostni, romantični zgodbi »Zvoneiije v goKdu pri PtujuE pripovedtije, ka'ko se je krčmar Primož po- lakomniil denarja neznartega ro^ marja. ki se je ustavil na svo- ji dolgi poti v Jenizalem tudi v Primoževi krčmi. Ta gostil- nica je stala na samotnem kra- ju, pred vhodom v širok gozd bb stezici v Ptuj. Primož bi se nad priženil v Ptuj k lepi vdovi Barbari, ki bj ga vzela, če bi bil bogat. Sedaj se je Primožu ponudila priložnost, sledil je romarju v gozd in izvršil ropar- ski zločin... In od tedaj se oglaša v gozdu zvonček ... »To je vendar čudno«, so dejali va- ščani, da ae sliši tako glasno zvon od Sv. Barbare. »Saj je vendar daleč od tu, za griči, in nikdo se ne spominja, da bi ga bil že kedaj slišal!« »Ne, ne!« so ligovarjate va- ščanke. »To ni zvon Sv. Bar- bare. Ta zveni tako žalostno in stoče... Zvon Sv. Barbare pa ima poln in močan giaei, še ▼ Ptuju nimajo takega zvona.« Zvonček v gozdu je šele tedaj utihnil, ko so vaščani odkrili romarjevo truplo in ga sloveaao pokopali v Ptuju. Primož pa pH ženitvi ni imel sreče, Barbsira iz Ptuja je vzela drugega, ta- ko da ze Primož zaman storil zločin ... Prejel je plačilo na vislicah in predno je bila ob- sodba izvršena, je skesano izja- vil: »Varujte se pohlepa po zla- tu, varujte se ženske!« Povest je izšla pri Mohorjevi družbi leta 1912 v knjižici z naslovom »Razne povesti«. Nje- na avtoriCfi se je rodila 15. no- vembra 1865 v Zagorju na Piv- ki. Obiskovala je samo ljudsiko šolo, nakar se je sama dalje iz- obraževala ter preživljala s šS- vanjem. Vinogradi podlehuišraega posestva \oiua. v btuaMi^iu) kmnmco in Me^uu arbiv LJUBL,JANA NEDELJA, 23. SEPTEMBRA 6 00'—7,00 Pisana vrsta domačih pe- smi Hj nadevov za rrijetno nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6,10 Porotila in vremens^ka napoved. 7,00 Kapoved i-i- sa, poročila, vrenitnska napoved in ob java dnevnega sporeda- 7,13 Rehlame. 7,30 Radi-ski koledar in prireditve dne- va. 7,35 ODere:iia in lahka glasba. 8,00 Otroška predstava — Zvonio Furtinger: Paško Branko in ..Liberator". 8,45 !i arhiva t.ovenskih narodnih pesmi. 9,30 Šc p-omnite, tovariš- — Loi/e Avsenak: Sovražnik. lO.OO NeJetj&k^ sumlonrc^' koncert. Wolfgan,g Amadeus Mozart: Srn: foni,'a v D dum ,,Pariška". Fndenk Cho pta; Koncert za klavir in orkester st- ' T ^molu. — Edvard Lalo: Namoiuir. »uila. 11,15 Odidaia za Beneslje Slovence 11,35 Spored lahke g!a«b€ 12 OO Pogo ▼OT S po-sluša-Icf. 12 10 Opoldanski glas beni spored. 13,00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved, pregled dntv ent;a sporeda in obvestila. 13,15 Zabavna glasba — vmes reklasne. 13,30 Za na šo vas. 14.15 Zfcleli ste — p&slusajte — !. del. 15,00 Napoved časa, poicčila. vtremenska napoved in obvestila. 15.15 želeli ste — poslušajte! — H. del. 16-30 Nada Marinkovič: H:;,a na bregu reke Mojkt; (na čomi A. S. Puškina). 17.00 PnoTuenaidai koncert. 18,00 Radijska i^ia Anna Tichy: Ptičje strašilo (ponovitev). 18,46 Glaisbena medigra. 19,00 Zabavna Ciaisba, vmes reklame. 19,30 Radijski dnevnik. 20,00 Večerni operni koncert 31 CO športna poročila. 21,15 V svctv ritmov in melodij- 22,00 Napoived časa. poTsčila. vrcTOCTiSka napoved in ptegie: sporeda za naslednji dan. 22.15—23,0C Nočn« konce^r, DemeUii 2ebre: V nove zarjef Alleero risolnto marciale). Dan'lf švara: Tretja simfonija. 22» 15—23,0' UKV propram: Plesna glasba. 23.00— 24.00 Oddaja za tujino — na valu 32*.1 metra ((»reaoe iz Zagreba). Iz življenja in dela mestnega arhiva v Ptuju v tednu arhivov je naiš ured- nik obiskal ptujski mestni arhiv in naša dobra znanca, upravni- ka prof. Klasinca in njegovega pomočnika upokojenega učitelja Mirka Majcena, Ta dva arhi- varja sta v zadnjih dveh letih iz kupov zaprašenega papirja in starih vlažnih in orumenelih knjig in svežnjev ustvarila svo- jevrstno in zanimivo ustanovo, ki hrani mnogovrstne pisane ?pomenilje naše preteklosti. V prijetnem razgovoru v ve- iki in svetli pisarni v nekda- ijem dominikanskem samosta- nu, visoko nad šumečo Dravo smo razpravljali o vprašanjih, ki jih rešujejo arhivske ustano- ve in In zanimajo tudi mojo no- vinarsko radovednost. Velik pisan lepak na steni je zanesel razgovor na teden arhi- vov, ki ga praznujejo po vsej Jugoslaviji od 16. do 30. sept.; njegov napis: .^>Zbirajmo in ou- va.tmo arhivske dokumente, te- meljnje vire za zgodovino naših narodov«, pa nas je živo opozo- ril na osnovne naloge arhivskih ustanov. Ko sem izrazil željo za nekaj podrobnih podatkov o delu na- šega ptujskega arhiva, je uprav- nik potegnil iz predala mapo z delovnimi poročili za leto 1596 in mi dejal: »Tudi novinarje naj zanimajo predvsem dejstva; naša javnost in vse delovno ljudstvo ptujskega okraja, ki s svojim delom vzdržuje tudi to našo ustanovo, pa ima pravico, da zahteva od nas javen obra- čun o našem delu. Zato vam naj, na primer, naše redno de- lovno poročilo za prvo trome- seč^e tega leta nudi konkretno sliko našega snovanja in dela. Vesel bom in hvaležen uredni- štvu Ptujskega tednika, ako bo z objavo tega poročila seznanila z našim deflam tudi širšo jav- nost.« To sem mu seveda prav rad obljubil tn danes to obljubo tu- di izvršujemo ne samo zaradi tega, ker 'obljuba dela dolg, temveč ker se zavedamo po- membnosti te skromne ustano- ve, ki je marsikomu še prav malo znana. DET.OVNO POROftnO ZA PRVO TROMESECJE 1956 V prvih treh mesecih 1956 smo urejevali in inventarizirali mnogovrsten arhivski material, ki smo ga skupno označili kot zbirke Muzejskega društva. To je namreč arhivsko gradi- vo, ki ga je Muzejsko društvo zbralo v 60 letih svojega plod- nega delovanja in se nanaša največ na Ptuj in na razne ustanove, urade in upravne or- gane, ki so imeli sedež v Ptuju. Zbrani material predstavlja se- veda največkrat slučajno ohra- njene arhivalije iz velike mno- žine, ki je bila povečini uni- čena in raznesena na razne kra- je, zato nima tiste vrednosti, kakor ga ima gradivo, ki nam kaže in vsebuje več desetletno ali celo stoletno nepretrgano udejstvovanje daločenih usta- nov. Vendar je tudi med tem arhivskim gradivom mnogo za- nimivega gradooenega. ROKOPISI V skupini ROKOPISI je zbra- no lepo število kronik, od kate- rih sta najstarejši kroniki nek- danjega dominikanskega samo- stana v Ptuju iz let 1673 in 1696. Po starosti jima sledi kronika mesta Ptuja, v katero so od leta 1684 — po velikem požaru — vpisovali na novo sprejete me- ščane in ki a> jo vodili nepre- trgoma do leta 1917. MESTNA ŽUPNIJA je zastopana z dve- ma kronikama iz leta 1732 in od 1842 do 1939. MINORITSKI KONVENT in njegovo zgodovi- no opisujeta dve kroniki, ki sta sicer obe novejšega datuma (1861, 1898—1940), vendar .le pr- va, imsiovana po sestaVijalcu p. Pečku, kronika v klasičnem smislu te besede, saj vsebuje ii:godovino minoritsikega kon- venta od njegove ustanovitve v letih 1239—1360 do sredine 19. stoletja, napisana pa je na te- melju vseh tedaj znanih in do- stopnih zgodovinskih listin in virov. MESTO PTUJ je zasto- pano tudi z mlajšo uradno kro- niko, ki se začenja leta 1873 in sega do leta 1915. ^ Posebno mesto med rokopisi zavzemajo zgodovinska dela ptujskega lokalnega zgodovi- narja Simona POVODNA. Od štirih del, ki jih ima ptujski Mestni arhiv, je najzanimivejše delo BUrgerlichos Lesebuch v dveh delih, od katerega pa ima- mo samo prepis. Med rokopise so uvrščeni tudi URBARJI tistih zemljiških go- spostev, za katere nimamo ob- širnejšega arhivskega gradiva. To sta predvsem TURNIŽCE in DORNAVA. Z& Tumišče imamo zanimivo rokopisno knjigo: Collectanenm acforum dominF Tumisch, ki vsebuje prepise raznih listin, izpise in prepise urbarjev, za- puščinske inventarje in siično od leta 1650 do 1792. Urbarji graščine Tumišče pa so iz let 1676, 1733 in iz leta 1753. Zemljiška posest s spodnjega Ptujskega polja jc popisana v urbarjih gosTX>stev EKDRNAVA -SV. MARKO, ki so jo v letih 1666—1668 združili v svojih ro- iosvečeno kmetijslci šoli na Grmu. Vodstvo kmetijske šole na Grmu vabi vse nekdanje absol- vente šole, da do konca sepv- tembra prijavijo svojo udeležbo na proslavi 21. oktobra, da jim bo po potrebi zagotovilo pre- hrano in prenočišče. Učenci grmske šole, obiščite Dolenjsko in si oglejte njeno rast ter uspehe! Tg. tolaZba Pacijentom neke bolnišnice v Memčiji se smejijo v obraz be- ede, napisane nad vhodom: Pripravi se na tri stvari, na mrt, sodišče in večnost!« JOK M02 in 2ENA Dekleta med 15. in 29. letom 'so mnogo bolj razpoložena za jokanje kakor moški iste staro- losti, so ugotovili ameriški .strokovnjaki za tovrstna vpra- .šanja. Ženski veletok solza v ;em času je za okrog 33 od- stotkov močnejši od moškega. / poznejših letih si spola dr- ita v tem pogledu ravnotežje. Po 60 letu pa lahko možje pro- izvajajo več solza kakor žene. Na ormoški nižji gimnaziji je bil pred nekaj dne^iob začetim šolskega leta roditeljski sesta- nek, ki se ga je udeležilo lepo število staršev, ki so poslušali najpreje predavanje dr. Caifao higienskih ukrepih,' ki j'ih je treba izvajati v vseh šolah, da bd preprečili širjenje oti-oSke pa- ralize, nato pa je upravitelj tov. Podhostnik analiziral lan- skoletne šolske uspehe. Pouda- ril je. da se je število dijakov z letošnjim šolskim letom zelo povečalo in podčrtal svojo skrb nad uspehom v letošnjem šol- skem letu zaradi iKjmanjkanja ličnega osebja. Na sestanku je bil tudi go- vor o učnem programu v ne- katerih predmetih. Kr. V nedeljo, 23. septembra t. 1., ob 15. uri bo v Prosvetnem do- mu na Destemiku upalzoritev Golarjeve komedije »VDOVA ROŠLINKA«. Igrali jo bodo člani kultumoprosvetnega od- seka KZ Rogoznica. Prav gotovo bodo dojnačinii in okoliiščani napolnili dvorano do zadnjega kotička, po pred- stavi Pa bodo vsi občudovali le- po jesensko naravo z razgled- nega destemižkega griča, od koder se vidi daleč po Sloven- skih goricah, na Vurberk, na Pohorje, po Dravskem in Ptuj- skem polju in se sliši iz vseh strani prijetno petje klopotcev iznad zorečih goric in sadov- njaikov. Pridite in se razveselite to- krat v Slovenskih goricah, ki Vais bodo prav^ tako prijazno sprejele kot na' Borlu v Halo- zah in v drugih letoviških toč- kah našega okraja. Veko. Pogled na del Destemika Kdo je oddal „Odpadu'* v Ormožu bronasti meč? Pred štirinajstimi diie\'i j© prinesel vč starejši kot je z^odnjeilirHka naselbina v Or- možu, ki jo razil^Jkujemo, je možno, da iasvira iz grobišta. ki pripaove- dati VSa dovnvetja. Videti pa je bilo, da so otrokoon tudi počit- nice postale predolge. Želijo si resmcga dela in teg?i bo dovolj. Iz dneva v dan se bodo vrst le nove naloge in želi novi u«iv^hi. Otroci — učenci! Verjamem vam. da ste bili zadovoljni s počitnicami. Sola vam nudi mnogo lepega in koristnega. Obnovljena in prečiščena v?.s toplo sprejema. Čuvajte ug'cd svo:e šole. glejte naj ostrine le- pa ne le za vas amoak za v^a- jcogar, ki ga pot privede mimo. Vedite, da si vsi ?elimo le 1?- pih spominov. Tudi vi naj- mlajši, ki prvikrat prestop-nta pra,^ ffvoje šole. hjdi vi jo bo- ste V7.1jubili. V?-ako '•e*o l>o topleie sjpreipla, ob v-^-'''f'-m slovosu vam dala na pot v živ- ljenje mnogo koristnega. -a TO .{E BIL REKOKD Kaj j.-v vse drugo v primeri z ameriškim vojakom Arthurom Marquez«m, ki je dobil sedem dni dopusta in naslov kralja piscev pisem v ameriški arma- di. Oboje je tudi zaslužil, ker je napisal v petih mesecih 676 ljubezenskih pisem svoji neve- sti Joan Saylor v Kaiifomdji- Toda s tem ni dosegel rekorda, M ga še ve dno drži neki An- glež, ki je napisal 1500 pisem neki ženski, ki sploh na bila njegova žena. Pri ločitveni raz- pravi je trdil, da nobena be- seda v vseh 1500 pismih ni bila mišljena resno. Mestni arhiv Ptuj (Nada-Ljevanje s 3. strani) no in posamično, da ga je bilo mogoče uvrstiti edino v rubriko razno (varia) in ga vsaj kro- nološko urediti ter postaviti v mape. Kolikor predstavlja to gradivo knjižno obliko, smo ga dedoma uvrstili med rokopise, kakor n. pr. rokopisne knjige, ki se tičejo lekamištva: knjiga naročnikov zdravil (1786—1801), knjiga zdravniških receptov (iz zadnjih desetletij 17. stoletja), knjiga s kuharskimi navodili in recepti (1683). To drobno gradivo, katerega evidentiranje zahteva mnogo časa in potrpežljivosti, se še se- daj ureja in klasificira. mestna obcina ptujska — Zupan ornig Vzporedno z gornjim delom smo izvrševali evidentiranje re- gistrature mestne občine ptujsk« po izvršeni preselitvi na nove police v sedanji pisarni ai*hiva. Napravljena je evidenca bla- ga nišldh in upravnih knjig, ki jih je 330. To so vložni zapis- niki (popolni od leta 1880 do 1917, pK>zneje precej nepopolni) in indeksi k njim, zapisniki ob- činiikih sej (nepopolni), zlasti pa so številne blagajniške knji- ge. Inventar knjig je v izdelavi in bo šele takrat, ko bo dokon- čan, mogoče ugotoviti, kje so največje praznine v tem sicer celotnem in zaokroženem arhiv- &kcm fondu, ki predstavlja naj- bolj zaokroženo In celotno ar- hivsko skupino našega arhiva SPISOVNI material re- gistrature mestne občine ptuj- ske je zelo obširen in šteje za dobo 1880—1918 266 obsežnih fasciklov, ki so postavljeni v police, vendar še ne urejeni. Doba med dvema vojnama je zastopana z mnogo skromnej- šim spisovnim materialom, ki je tudi neprimerno s'labše urejen in zavarovan. Delo na urejevanju, evidenti- ranju in postavljanju tega arhi- va se nadaljuje in bo trajalo še precej časa. V zvezi z urejanjem in inven- tlranjem arhivskega gradiva, ki se tiče cehovstva v Ptuju, se je vršil tudi študij cehovstva kot takega po literaturi, ki nam je dostopna v Ptuju in Mariboru. Splošno je nami-eč znan in pri- znan princip, da delo arhivarja ni samo urejanje arhivalij in sestavljanja inventarjev, temveč obenem s tem tudi študij vseh problemov, ki se pojavijo V; zvezi s konkretniiTi delom v arhivu. SPLOŠNI PROBLEMI aiihiva Delo v arhivu teče nemoteno in normalno. Imenovan ie bil tudi vipravni odbor, da bi se na ta način tudi v ustanovah pro- svetno-znansivene stroke uve- del princip družbenega uprav- ljanja. Upravni odbor .se bo v kratkem sestal, da se seznani s stanjem arhiva ter s svojimi pravicami in dolžnostmi. Ena izmed njegovih nalog bo tudi ta, d:-i pomaga arhivu do po- trebnih prostorov za arhivska skladišča. Pričakujemo, da nam bo občinski ljudski odbor v kratkem določil kot uradne pro- store prvo nadstropje nad Stu- dijsko knjižnico, kjer imamo že sedaj pdsamo. To vprašanje je treba rešiti v najkrajšem času, da bi lahko prevzeli arhivalije z okraja in od podeželskih občin ptujskega okraja. Poliomvelitis Ponekod preveč strahu, ponekod premalo Po doTugi svetovni vojni je bila otroška paraliza pri nas v ptujskem okraju zelo redika, ter se 1945, 1946, 1947, 1918, 1949 leta sploh ni pojavila. V ostalih letih pa smo jo imeli le po 1 do 4 slučaje na leto. Tudi 1953 leta, ko se je drugod po Sloveniji precej razširila, smo v našem okraju imeli le 4 primere obo- lenja. V letošnjem letu se je poja- v*la v drugi polovici jimija in sicer najprej v Vumpahu pri Vurbergu, potem v Ptuju, v Prešernovi ulici. V mesecu juli- ju in avgustu se je bolezen raz- širila na ves ptu.Tski okraj ter je bilo do sedaj ugotovljenih 16 primerov, dočim .so 4 prime- ri še na, opazovanju. Center: Kidričevo, Ormož Sedaj obstajata dva glavna " centra epidemije, in sicer okoli Kidričevega in okoli Ormoža. Največ je zbojelo otrok do 3 let, t. j* 68,75 odst., nato otrok do 7 let, t. j. 12.50 odst. in otrok do 15 let, t. j. 12,50 odst in en odrasel. Iz okolice Kidriioevega je bilo do sedaj 37,50 odst. vseh primerov, iz okolice Onnoža pa 18,75 odst. slučajev. Bolezen je nalezljiva, to se pravi, da jo povzročajo zelo majhni mikroorganizmi, poseb- ne klice, ki jih imenujemo vi- rusi. Tudi pri teh kot pri dru- gih klicah opažamo pojav, da se ]x>javljajo v več sojih. ki se med seboj razlikujejo pipedvsem Po patogenem delovanju na člo- veški organizem. Ti virusi se naselijo na žrelni sluznici, r^a žrelnicah in se pri kašljanju s kapljicami razpršijo v ozračje, od hoder jih lahko zdrav človek vdiha. Tudi z izpljunki pride kHca indirektno lahko v člove- ški organizem. Na žrelni sluz- nici pa ?e klica navadno ne za- drži dolgo, večinoma le 5 do 8 dni r-o okvž'-T^u. Predv^PTi pa se klica naseli v črevesju. od koder se potem izloča z iz- trebki. V zunanjem svetu virus lahko precej časa živi, kjer mu zlasti pri j a vlaga in zmerna to- ploti. V suši in pri temperatu- di od 65 stopinj C pa virus v 10—15 minutah jjropade. Uniču- jemo ga z uporabo vrele vode, pare ali vročega zraka, ali pa z raznimi dezinfekcijskimi sred- stvi, kot So gašeno apno, klo- rovo apno, lizol, sapokrezol, 11- zoform in drugo. V prebavnih organih se virus dalj časa zadržuje in "razmno- žuje. Navadno traja to 2 do 3 tedne, lahko pa tudi 2 meseca. Ce virus prestopi črevesne za- prepe in prodre v krvni obtok, zboli človek v aparatillčni ob- liki, pri kateri ne pride do živč- nih simptomov. Bolezen prenašajo ' največ zdravi kliconosci, takozvani vi- rusonosci. ki sami zaradi priro- jene ali pridobljene odpornosti ne zbolijo, pač pa izločajo z iz^ trebki ali z izločki nosne ali ustne votline viruse v svojo okolico. Bolezen je namreč mnogo po- gostnejša, kakor se misli, vendar se ne pojavlja navadno v svoji tipdični obliki, temveč v obliki lahke influence. Inkubacija: 3—14 dni Otroška paraliza se ne pojavi takoj, temveč šele čez 3 do 14 dni po infekciji t. j. takozvana inkubacijska doba. Pri tej ob- li'ki se pojavi več ali manj vi- solca vročina, večinome okoli 38 do 39 stop. C. glavobol lažje bolečine in zbadanje v žrelu s kataraličnimi spremembami na žrelniicah in žrelu. Predvsem pa se pojavijo razne prebavne motnje, slab apetit. slabost v želodcu, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska in podobno. Vse to traja le nekaj dni. ve- činoma 2 do 4 dni. nakar bole- zen mine in človek brez vsakih posledic ozdravi. Vendar se pa bolezen ne razvija vednc tako ugodno za bolnika. Pri neka- terih slučajih dosipvejo viruisi iz krvi do centralnega živčevja, kjer se naselijo v sivi možgan- . ski snovi, kjer so razmeščene takozvane motorične živčne ce- lice. Te dajejo — živčna vlakna za živce, po katerih tečejo draž- Ijji in impulzi do progastih rni- šic, ki se na njihov dražljaj skrčijo in tako povzročijo pre- mik določenega uda ali .dela telesa. Ti virusi izločajo strupe, ki so posebno škodljivi za te živčne celice ter jih več ali manj poškodujejo alt uničijo. Posledica tega vnetja so razne - ohromitve, ki zavisijo od lokali- zacije obsega in intemzitete procesa. Cim obsežnejše in čim težje so destrukcije ali viinaiče- nja določenih področij sive mo- torične substance, tem hujše in bolj razširjene so ohromitve. Takšen bolnik najipreje obču- ti bolečine v zatilju in v hrb- tenici. Vse telo je v stanju po- večane občutljivosti. Tilnik otr- di in v posameznih mišičnih grupah se pojavljajo manjši ali večji krči. Ti simptomi so le kratkotrajnego zliačaja. ter kmalu nastopijo mišične ohro- mitve na različnih delih tele- sa. Najnevarnejša je lokaliza- cija procesa v takozvanem po- daljšanem mozgu, kjer so name- ščene mctorične celice, ki po- šiljajo s\'Oja živčna vlakna v mi- šice za žvečenje in požiranje, v srce in ožilje in kjer je cen- ter za dihanje. V tem slučaju pride v najkrajšem času do smrti, ker nastopi zadušitev ali prestanek delovanja srca. ali pa vsled izčrpanosti zaradi ne- sposobnosti sprejfmanJR hrane Cim tx)lj so te celice izčrpane. tem manj so odporno in tem preje zbolijo, odnosno tem pre- je tudi propadejo. Zato je ra- iaimljiva zahteva zdravnikov, da se ogroženi otroci fizično preveč ne naprezajo in da do- volj počivajo. Posledic©: ohromelost ali smrt Ce bolnik na bolezni ne umrje, potem vročina preneha, splošno stanje se hitro poprav- lja, apetit se naglo vrača in tu- di ohromive se zboljšujejo in včasih popolnoma minejo. To se zgodi vedno v takih slučajih, kjer živčne celice niso popolno- ma propadle, ampak so bale le več ali manj poškodovane. v nasprotnem primeru pa ohro- mitve ostanejo, ter se oboleli iKjje posušijo. Ker mišične gru- pe niso vse po\'sod enako pri- zadete, bolj ohranjesne grupe bolj pritegujejo ud v svoji smeri ter na tj> način nastanejo skrčenja ali kontrakture in de- formacije. Pri otrocih seveda ohromeli ud tudi bistveno tSi- ostane v rasti, tako. da so po- sledice Se hujše. Pri lahkih .slučajih so prizadeti še do neke mere sposobni za pridobitno de- lo, v nekaterili primerih pa so posledice tako težke, da so pri- zadeti Za vse življenje iTTilde- njeni na posteljo ali pa se mo- rajo voziti v vozičkih, ker za hojo nl^o več sposobni. Bolezen pa se vcKlno nc raz- vija na opi.?ani način, temveč so lahko posamezne faze sikraj- šnne. tako. da se ohromatve in .sen?ibilitetnc motnje prepleta- jo z čreve,snimi in ?plc'mimi Kimotomi. v naj5labšem sluča- iu Isb^c ' -'nik 76 -.T>'b->'>^ začetnih aimptomih nagloina umrje^ tako da smrtni vzrok ne more biti sigurno ugotovljen brez obduid3 ni zanesljivo zdrava; V vseh takih primerih b; morali vodo klorirati s klomim ap- nom. Postopek je enostaven in kdor ga želi uporabiti se lahko obrne pismeno .^li ustno po na- svet na Okrajno higiensko po- stajo kjer bo dobil v.=;a 7X>treb- ^■^ navodila. MatCTe naj čimbolj plazijo na, svoje otroke, da se ne prehlade ali preveč fizično ne naprezajo, ker se s tem poveča disinozicija. odnosno zmanjšuje odpornost organizma do te bolezni. Pri Vsakem najmanj.šem obolenju naj starši peljejo otroka k zdravnikd, da se čimpreje ugo- tovi ali izključi ta bolezen Predvsem pa je potrebno da se bolnik čimorcje Izoli rr> in zdi a vi v bolnici. V vseh primerih ugotovljene otroške paralize se mora čim- preje izvesti temeljita dezinfek- cija stanovanja in stranišča ter razkužiti vodnjak. Vse to delo opravlja OHP v Ptuju, ki daje svojcem bolnika tudi točna na- vodila, kako ee morajo ravnati, da ne bi eventuaLno prenašali bolezni. Učitelji, profesorji, otroške negovalke, poštarji, železničarji, gostinci, trgovci z živili itd. se za 3 tedne izolirajo na svojih domovih in v tem času ne ^me- jo opravljati svoje službe, da ne pridejo v kontakt 7. ljudmi in zlasti z otroci, ki so najbolj di- sponirani za to bolezen. Največ- ja občutljivost obstaja pri otro- cih od 1 do 5 let starosti, nato pa naglo pada. V redkih prime- rih pa zbolijo tudi odh-aisad. V času opidemije ne smemo obiskovati svojcev obolelega na otroški paralizi ali se z njim ro- kovati, nabavljati pri njih sa- dja ali hrane ali drugih pred- metov, dokler ne minejo 3 te- dni, ko navadno virusi v or- ganizmu propadejo. Za uspeh akcije pri zatiranju otroške paralize so predvsem važni sanitamo-higicniski ukre- pi. Se bolj važno pa je, da pre- bivalstvo dana navodila upošte- va in jih vest.no in natančno izpolnjuje, ker s tem znatno prispeva pri naporih sanitarnih obla^stl za preprečenje in ome- jite-v' te nevarn" nale-l^ive bo- lezni. Dr. Milan Carii PTUJ, 21. SEPTEMBRA 1956 5 dežela na otokih Djakarta, avgusta. Inidonezija leži na okoli 3000 otokih, od katerih je Java naj- manjši, toda najbolj naseljen. Ima okoli 80 mildjonov prebi- valcev. Glavno mesto Djakarta ima danes okoli 3 milijone pre- bivalcev, medtem ko jih je pred vojno imela okoli pol milijona. Njeno priistanišče je eno naj- večjih v tem delu sveta. Lokal- ni za-ačni promet je zelo razvit. Zaito je letaliišoe v Djaikarti zelo veliko. Tu se spuščajo tn odtod odhajajo avioni z vseh strani sveta: Indije, Avstralije, Ho- landije, Amerike. Francije, Skandinavije, Anglije. Djakarta je piovezana z železniško progo z ostalimi kraji otoka Jave. Preko Jave vodijo kanali, v katere pride voda z riževih polj. Eden od teh kanalov gre vzporedno z dvema zelo živah- irima ulicama mesta, ki sta ^vnd prometni žili. NA UUCAH DJAKARTE Djakarta je prenaseljena, a promet v njej je tako živ in včasih človek ne more priti ptravočasino na kraj, kamor se je namenil. Toliko je vozil, da So ulice podobne mravljišču. Razen 80.000 avtomobilov je tu nešteto koles, motorjev, vesp in čisto majhnih avtomobilov. Ti mali avtomobili so zelo praktič- m> in hitro prevozno sredstvo. Imajo zadaj in ob strani klopi, na katerih more sedeti 8, a tudi 10 oiseb. Ti avtomobili vozijo saono v določeni smeri, vendar nimajo stalnih postaj, temveč ustavijo po želji potnika. Razen t^a je v mestu okoU 40.000 mo- deanih rikš. Imajo dva kolesa kot bdcikli, spredaj je sedež za potnika, medtem ko sedi vozač zadaj na sedežu dn z nogami po- ganja to prevozno sredstvo. Z eno besedo — v Indoneziji ne gre nihče peš. Iz okolice pri- peljejo pošto na dvokolesih, ki jih vlečejo majhna konji z vpre- go, IcL je polna kovinskih okra- sov. Življenje Indonezijcev je ze- lo za-nimivo. Mnogi ljudje žive in delajo kar na ulici. Na uli- cah popravljajo nalivna peresa in obutev, krpajo zračnice avto- mobilov in koles, tu se ljudje strižejo in brijejo itd. Ulice so polne pouličnih kuharjev, ki hodijo ali pa so na nekem stal- nem mestu. Na rami nosijo P^^č in okroglo omaro, ki služi go- stu kot miza. Indonezijei veči- noma jedo na ulici pri teh ulič- nih kuharjih. Pogosto se zgodi, da Indonezijec pokliče na dvo- rišče takega pouličnega kubair- ja, ki mu za goste speče ražnji- če. Na ulici lahko dobite čaj, cigarete, bonbone, ure, razne okrase itd. Trgovino imajo v rolcah Ki- tajci in Holandci, Prodajalne so odprte pozno v noč. V njih je vsega, kar se da poželeti. En del Djakarte je čisto kitajski. Pra- vijo, da tukaj živi okoli pol mi- lijona Kitajcev. Tam sem bil okoli poldneva. Prodajalne so različne. Nekatere imajo samo ene vrste blago, a v drugih se da kupiti vse, od srajce in ko- lonjske vode do kolesa. Tu naj- dete nemške in ameriške radio aparate, domače frižiderje, magnetofone, fotografske apa- rate, avtomobile različnih to- varn. Tu so tudi deli zidu, ki so spleteni iz bambusa in s kate- rimi se da zgraditi hišo. Vsaka prodajalna ima svoje čuvaje, ki leže pred vrati, jo varujejo ter tam spijo. Pred temi kitajskimi in holandskimi prodajalnami trgujejo na ulici Indonezijcd. Marsikje je težko iti v kakšno prodajalno, tako vas obkrožijo ti prodajalci na pločniku. V Indoneziji ni mraka kot pri nas. Ob šestih zvečer še sije sonce, a ob pol sedmih je že trda tema. Pojavi se nenadoma. Prav tako je zjutraj. Ni zore in ne svitanja, pač pa se nenado- ma zdani. Celo leto se zdani in zmrači v istem času s prav majhno razliko. Kadar je me- sečina, se vam zdi, da je mesec nad glavo. Niti en dan ni brez oblaka. Oblaki in sonce se ne- prestano menjavajo. Redno vsak dan dežuje in to običajno po- poldne. ZAKLADI INDONEZUE Dežela je bogata, polna ko- kosovih pahn. čajnih jilantaž, plantaž sladkornega trsa, toba- ka, banan in različnega druge- ga sadja. Nisem vedel, da je deblo banane treba posekati, ko rodi sad. Tedaj iz njegovih ko- renin požene drugo steblo v letu dni, in to spet rodi. Tako imajo vse leto banane. Ene do- zorevajo, druge šole poganjajo. Prav tako uspeva čez leto ko- kosov oreh, ananas in drugo sadje. Kokosova palma rodi okoli 40 orehov. Najibolj zani- mivo drevo Je tapiok. ki ima kratke in debele veje. Le-te od- sekajo, olupijo in kuhajo. Po okusu spominjajo na krompir ali na kuhani kostanj. Steblo presekajo na pet ali šest delov in .jih zakopljejo v zemljo. V kratkem času zraste novo vetli- ko steblo. Imajo tovarne, ki predelujejo tapdok v moko. Prav tako je zelo zanimivo drevo popo, ki ima visoko ste- blo in katerega veje se razra- stejo v obliki dežnika. Pod te- mi vejami zraste plod, in to kar iz stebla. Plodovi popo so raz- lični. Medtem ko so eni zelene barve in manjši, podobni našim bučam, ki jih polnimo z mesom. So drugi večji, podolgovati ka- kor naše dinje. Okus tega sadja je prijeten in v hotelih ga ser- virajo po vsaki jedi. PARIZ DALJNEGA VZHODA Nekega dne smo odšla iz Dja- karte v Bandung, kjer je bila lani konferenca predstavnikov azijskih držav. Mesto leži na za- hodnem delu Jave. Imenujejo ga »Pariz Daljnega Vzhoda«. Vo- zili smo se okoli 20 km po as- faltirani cesti skozi lepe kraje. Pri tem smo se neprestano vzpe- njali, tako da smo bdli že v pol ure na 1200 metrih nadmorske višine, na hribih, ki so prepre- ženi z nepreglednimi plantaža- mi čaja. Tu je zrak svež kakor v Sloveniji. V Djakarto smo se vrnili pre- ko obsežnih ravnic in pašnikov, na katerih otroci pasejo bivole. Otroci sede ali leže na bivolu, ki jih nosi, medtem ko se pase. Talco ti otroci va.rujejo cela krdela. Ob cesti so na strani bo- gate ravnine in naselja polna kokosovih pahn in vrtov. Na drugi strani se razprostira ne- pregledno morje — mirni Java ocean. Zivko Antonič .%.cs sir@lu še vedno mnogo sužniev Združenje za borbo proti sužnjem Nam, ki smo svobodni, se zdi, da je suženjstvo nekaj, kar je že dolgo dolgo pozabljeno. Ven- dar je dejstvo, da še danes pet milijonov ljudi živi brez pomo- či, brez upanja na boljše živ- ljenje, za naše razumevanje ta- ko nečloveško, da bi le malo- kdo pri tem lahko obdržal hlad- no kri. Še danes obstajajo po svetu združenja za borbo proti suž- njem in ne mislite, da so ta združenja brez dela! Pred krat- kim je bilo objavljeno poročilo, da so nekateri Arabci v Mekki prodali sužnje kot »žive čeke«. Kmalu po tem poročilu je neki poročnik vojne mornarice obja- vil: »Sredi 20. stoletja poznam tri karavanske poti trgovcev s sužnji. Prva pelje do Masovaha, druga do Eda, tretja pa je ka- melska steza, ki vodi do Supi- ra. Med stižnji so tudi ugrab- ljene žene za hareme. Kastri- rane mladeniče pripeljejo po karavanskih poteh iz Sanhale in jih potem z majhnimi ladjami prevažajo na južno in vzhodno obalo.« Vešči trgovci s sužnji pri svo- jem delu nimajo večjih ovir. Potem ko jih odpremi^o s po- trjenimi carinskimi dokumenti, jim ni več težlio pristati kjer koli, da vkrcajo na ladjo še ne- kaj sužnjev, katere nato izkr- cajo na osam!! j enem kraju, izre- den priplujejo do napovedane- ga pristanišča, za kar dobijo lepe vsote denarcev. Nekaj podatkov iz zgodovine Na Bližnjem in Srednjem vzhodu je v srednjem veku cve- tela trgovina s sužnjL Zaostali črnci so bili lahek plen za trgov- ce velikih mest severne Afrike. Cmce iz Afrike so kot suž- nje prvi prodajali Spanci in jih že leta 1501 prevaža'Ii z olbal zapadne Afrike v Novi svet za delo na plantažah. Izračunali so, da je bUo v r£i2xiobju med 16. in 19. stoletjem iz Afrike od- pel j anih 32 milijonov črncev, kar pomeni, da je bilo od leta 1790 dalje odpeljanih približno 75.000 sužnjev vsako leto. Na vsakega ujetega črnca so štirje umrli med lovom nanje ali pa pri prevozu. Poznano je, kako BO ti sužnji trpeli med prevozom. Največkrat so bili naloženi v trupu ladje kot drva. Trgovci s sužnji so bili nepo- pisno kruti ljudje in stdletje kasneje, ko so angleški pomorci prevzeli to delo, je ta krutost postala kar pravilo. Prvi zakon proti suženjstvu je bil izglaso- van šele leta 1794 v Franciji, katerega je leta 1801 uvedel Bo- naparte tudi v njenih kolonijah, i Kmalu nato je tudi Danska uki- nila suženjstvo, nato pa še An- glija in Severna Amerika. Čeprav je suženjstvo že pre- nehalo, je v nekaterih krajih na novo vzniklo, med drugim tudi na Japonskem, v Arabiji, Jeme- nu, Boliviji in Kolumbiji. Na trgih Mekke spet stojijo dolge vrste ljudi — črncev — s pove- šenimi glavami tn z otožnimi očmi — sužnjev. V Arabiji še danes suženjstvo podpirata oblast in javnost. Su- ženjstvo je indiretrija, ki je še danes »na dobrem glasu«. Vendar bi bilo 5000 lovcev na biserne školjke, ki živijo kot sužnji na obali Perzijskega za- liva, takoj svobodnih, če bi se obrnili s prošnjo na delegata Združenih narodov. Toda tega noče nihče storiti! Zakaj ne? Tamkajšnji sužnji menijo takole: dokler v rojst- nem kraju svoboden človek umira od gladu, suženj raje ostane tisto kar je. V Mekki obstajata dva trga za prodajo sužnjev. Prvi je v ozki ulici Suk el Abeb, drugi pa v Suk Al Sukvaika. V Marcku sluge namesto sužnjev Ko je bilo v Maroku irradno ukinjeno suženjstvo, so jih za- menjali hišni sluge, ki so prav- zaprav še vedno sužnji, vendar pKxi drugim imenom tn z dolo- čenimi pravicami. Marokanski »suženj« se lahko v primeru slabega postopanja z njim pri- toži in prosi za izmenjavo svo- jega lastnika. Podobne primere najdemo tudi v severnem Ka- merunu. V srednjem Kongu pa so ne- Iratere skupine Pigmejcev iz rodu Babinga sužnji »veilikih črncev«, in to satno zaradi nji- hove telesne nerazvitosti. Na Japonskem še danes prodajajo otroke Japonska, čeprav »modema« država, dovoljuje prodajanje otrok Vsako leto prodajo pri- bližno 1500 dečkov in deklic. Te, za nas skoraj neverjetne izdat- ke, tam uradno izdaja japonsko ministrstvo za pravosodje, ki s tem prav gotovo priznava tudi sivojo nemoč. Trgovci z otroki so včlanjeni v »Podjetje za pridobivanje de- lovne sile«. Posestniki pošiljajo svoje agente k revnim kmetom, ki po zelo nizkih cenah proda- jajo svoje hčere in sinove. Otro- ke pošiljajo ix>tem na težka dela v tovarne ali rudnike. To- rej teoretično ta podjetja slu- žijo za zaposlovanje delovne sile, a praktično so to le »skla- dišča« sužnjev. ae dni se le Mars nalbliše približal naši Zemlfi Kdo izmed nas se ne spomi- nja francoskega pisatelja Julesa Verneja in njegovih pustolov- skih povesti »20.000 malj pod morjem«, »Otroci kapitana Gran- ta«, »Potovanje v središče zem- je« atd. njegova domišljija se je prcfre- pričan, da ne bo preteklo niti sto let do taikrat, ko bodo ljudje že sposobni preleteti oddalje- nost med Zemljo in Marsom, oddaljenost 551,200.000 kilome- trov, da bi razLskaili veliki rdeči planet, ki bo — mimogrede po- vedano — letošnjega septembra od Zemlje oddaljen samo za 57 milijonov kilometrov. Čeprav je znanost že sedaj sposobna — pravi dr. Bran — predvideti tudi najdrobnejše posameznosti ekspedicije na Mars, bedo r -vne težave izvi- rale iz samega človeka. Raz- iskovalci bodo naleteli na te- žave in nevarnosti, ki dosilej ni- so doletele še nobenega človeka. Gotovo je, da bo treba člane ekspedicije podvreči zelo strogi izbiri. Znanstvenik misli, da bo komaj eden od 6000 i>ovprečnih kandidatov fizično, duševno in čustveno sposoben za udeležbo za to potovanje v vscmirje, ki bo trajalo skoraj tri leta. Po Braunovih predračunih bi morala raketna ekspedicija šte- ti kakih sedemdeset članov. Ti bi se vkrcali v 10 letalskih ob- jektov, ki ne bi smeli biti težji od 4000 ton, ker bi morali pre- peljati ogromne količine gori- va, znanstvenih instrumentov, hrane, kisika, vode in vseh ostalih potrebščin za troletno odstranitev z Zemlje. Ko bodo dosegli 9200 km nad Zemljo, bodo potnaiki ugasnili raketne motorje, ki so jih do- slej gnaili, in takrat bo pričelo njihovo dejansko potovanje skozi vsemirje, potovanje, ki bo trajalo več kot osem mesecev. Ko bodo z brczpilotnimi rake- tami razislcali atmosfero okoli planeta Marsa, bo medplane- tarna flota pripravila svoje desantne aparate in zemeljski prebivalci se bodo spustim na marsovska polarna prostranstva, ki so pokrita s snegom in le- dom. To je namreč edini pro- stor na Marsu, kjer je dovolj ravnih površin, potrebnih xa pristajanje. Dr. Braun pravi, da bo kasneje pristajanje možno tudn v predelih Marsovega ekva- torja. Po pristanku na Marsu bodo raziskovalci s traiktorii, tabori- ščno opremo in ostalim gradi- vom poiskušali dcsečs polutnik in tam urediti stalno bazo za nribcdnja pristajanja na Mar- su. Dr. Braun pravi, da bodio Zemljani ostali na Marsu kakih 15 mesecev. Po tem času t. j. ob ponovnem približevanju Marsa in Zemlje, bodo z raket odtrgali vse naprave za prista- janje in krila. Z raketami se bodo vrnili do nebesne platfor- me, 1000 km nad Marsom, od- tod pa bodo nadaljevali poto- vanje proti Zemlji, med kate- rim se bodo ustavili samo še na prvi nebesni platformi, ne- kaj tisoč kilometrov nad Zem- ljo. Dr. Braiun odkrito priznava, da bo treba rešiti še veliko šte- vilo probl«nov, preden bo mo- goča taka ekspedicija. Eden ta- kib problemov so n. pr. kozmič- ni žarki, ki bi utegnili biti smr- tonosni za celotno zamisel. Prav t^o je še veliko vprašanje, ali se bo človek, ki bo cele mesece zaprt v ozki kabini, lahko ob- varoval pred blaznostjo. Ne zavrzimo starega polivinila Ze nekaj let uporabljamo pri nas pohvinil. Zato imamo ne- dvomno že v vsakem gospodinj- stvu nekaj takih poilivinilastih izdelkov, ki so že deloma raztr- gani in ležijo neizrabljeni v predalih. Iz starih polivinilastih prtov, otroških pelerinic itd. lahko napravimo nove predme- te, ki nam bodo zelo koristili v vsakdanji uporabi. Iz večjih ko- sov izrežemo pravokotne krpe, s katerimi prekrijemo police v kuhinjski omari. Lepo izgleda, če police najprej prcvlečemo z belim papirjem in nato pripne- mo polivinii, ki ga na spodnji strani police pritrdimo z risal- nimi žebljički. To je zelo prak- tično pri smaženju. ker samo zbrišemo z vlažno krpo in ni treba nikdar menjati papirja. Iz manjših kcsov si izrežemo ljubke ovalne okrogle ali štiri- ogLate prtičke. ki jih lahko na- zobčamo. Ti prtički imajo pred- nost pred onimi iz blaga, ker odpade pranje in so, zbrisani z vlažno krpo vedno kot novi. Iz otroških strganih pelerinic napravimo vrečke vseh veliko- sti. Zelo pripravne so za meso, da ga ni treba zavijati v papir, ki se vedno prime, vrečko pa doma samo izperemo z vodo in zopet je pripravljena za pri- hodnjič. Dobro nam bo služila se za sadje. Manjše vrečke upo- rabimo za toaletne potrebščine, pripravne so zlasti za kopanje, Za mokro kopalno obleko in SJično. V šolo ali vrtec pa bo tudi naš malček lahko vsak dan nosil malico v polivinilasti vre- čici, da mu ne bo treba vedno znova kupovati papirnate. Darinka. VAŽNEJŠA STVAR. Ko So vprašali ženo Alberta Einsteina, ali razume relativ- nostno teorijo svojega moža. je odgovorila z »Ne«. EVodala pa je: »Zame je važnejše, da razumem Einsteina«. Avtomobilske dirke - IGRA Z ŽIVLJENJEM Na avtomobilskih dirkah je vedno več tekmovalcev in ved- no več gledalcev. Računajo, da je na svetu že 25 milijonov za- govornikov tega športa. Vedno več tovarn sodeluje na dirkah in vedno večje so nagrade za tekmovalce. Dirko »24 uir« v Le Mansu gleda vsako leto 250.000 ljudi. Na italijansko cestno telono pride tudi do pet milijonov gle- dalcev. Tudi druge cestne dir- ke privabijo milijone tn mili- jone gledalcev. V Evropi so najvažnejše tek- me »Grand P*rixi« raznih držav, ki predstavljajo najtežje pre- izkušnje Za vozače in avtomo- bile. To so tekme na 500 in več kilometrov, največkrat v zaklju- čenih krogih na dirkališčih, kjer je proga izredno težka. Mednarodna proga »Nurburg- rtng« je najnevarnejša. Na kro- gu, dolgem 22 km, je 172 zavo- jev vsemogočih oblik: kot žen- ska zaponka, črka S, pravokot- nih in podkvastih zavojev. Av- tomobili so redko težji od 820 kilogramov (tipični ameriški luksuzni avtomobil tehta nad 1300 kg), njihova cena je tudi dostikrat večja od luksuznega avtomobila. Gume na takih av- tomobilih so odpornejše od na- vadnih, a se že pri navadni. 3- umi dirki porabijo tudi dvojne. Vozač, ki svoj avtomobil pre- več poganja, ga lahko pokvari že pri 50 km. Na vsak avtomo- bil, ki pride na cilj. odpadeta prav gotovo dva, ici cilja ne dosežeta. Neko leto so prišli na cili »Grand Prix de Reims« od 22 avtomobilov le 4. Zmaga PO navadi oni, ki najnežneje ravi»a s svojim železnim konjičkom. V 24 urah, koiltikor traja dir- ka v Le Mansu, potrošijo gle- dalci nad milijardo frankov. Deset velikih restavracij in nad 30 bifejev skrbi za ogromno množico. Na prostoru za parki- ranje je tudi do 20.000 privat- nih avtomobilov, na bližnjem letališču na stotine potniških in osebnih letal. Okoli 1000 polica- jev in žandarjev je stalno v službi, 10 postaj prve pomoči, 40 zdravnikov, 10 ambulančnih voz in celo — mrtvašnica. Na start pridejo vozači opa- sani s širokimi usnjenimi paso- vi in pokriti s čeladami, ki naj jim rešujejo življenje. Vožnja v dirkalnih avtomobilih je vse prej kot prijetna. Šofer mora biti zelo močan in vzdržen, da lahko ure in ure menjava hi- trost in upravlja volan. Tekma zahteva sikrajni fizični napor. V triurni tekmi lahko izgubi tekmovalec tudi tri kilograme svoje telesne teže. Ko zamahne starter z zastavi- co, zdrvijo avtomobili kakor topovske granate. Samo nekaj sekund, in že gredo s hitrostjo 100 in več kilometrov na uito. Ti meteorji na kolesih imajo pet hitrosti: prva 125 km na uro, druga 160 itd. vse do pete. Avtomobil, ki se začne ustav- ljati na cesti, lahko izzove tež- ko katastrofo. Pred leti je na neki tekmi v Bnjxellesu vozač na čelu nekoliko zaustavil. Tr- čilo je 11 avtomobilov in vsi so se vneli. Vozači vozijo v prvih krogih še drug poleg drugega, a že hitijo, da bi lahko razvili polno hitrost. Potem postane tekma le boj dveh, treh avto- mobilov, vsi drugi ostanejo da- leč zad^j. Moč in izkušnje vozačev pri- dejo najbolj do izraza na zavo- jih. Na neki tekim so snemali na filmski trak enega od naj- boljš'ih avtomobilistov sveta, Italijana Ascarija in ugotoviili, da je petnajstkrat prevozil isti ovinek do milimetra enako, kot bi vozil po tračnicah. Na tek- mah »Grand Prir« lahko vza- mejo vozači novo količino go- riva samo enkrat. Zanimivo je gledati, s kakšno hitrostjo se vse odigra. Se preden skoči vo- zač iz avtomobila, mu dva me- hanika vbrizgata v rezervoar 120 litrov benzina, 4 Utre olja, zamenjajo vsa štiri kolesa, dru- gi pa mu medtem očistijo oča- la in potisnejo v usta že pri- žgano cigareto. Vse to traja le nekai desetin sekund. Lani so skoraj na vseh avto- mobilskih dirkah zmagali Nem- ci z avtomobili >;Mercedes- Benz«, ki že od leta 1952 osva- jajo prva mesta na vseh važ- nejših tekmah. Skoraj vsaik poznani tekmo- valec je moral v bolnišnico, da So ga zdravniki »zakrpali«, sko- raj ravno toliko jih je, ki so se na tekmah smrtno ponesre- čili. Resnično, pri tem športu pre- ži smrt na vsakem koraku. Ne samo na dirkališču ampak tudi na tribuni, to je jasno pokaza- la zadnja dirka v Le Mansu, ko Se je Levegh zaletel v mno- žico 5 hitrostjo 250 km na tiro. ileJio kr.tlisii nasadil za ijilngonfe in ukuhauonte sudia in zaleninuB SADJE z.. w. .lavanje ali vlaganje tnora b:ti sadje obrano, zdravo ki paravilno zrelo. Pred vlaga- njem v kozarce se sadje dobro očisti, opere, če je potrebno tu- di izkoščiči. V kozarce se sadje nalaga lepo in okusno. Napol- njene kozarce se zaveže z na- močenim (v alkoholu) perga- ment ali celofan papirjem, za zapiranje steklenic pa nam do- bro služijo svinjs^ka čreva ali mehur. Patentni kozarci se zapirajo s steklenim pokrovom ter gu- mijastim obročkom, ki ga pred uporabo prekuhaš. Nazadnje še pritrdiš z 2imetno sponko ter daš kuhat v soparo. Sadje ku- hamo lahko v Weokvih, Rexovih sJi pa navadnih loncih, v kate- re daš plast sena ali pvapirja. Voda smo segati v loncu le do polovice višine kozarca. Cas ku- hanja se računa od takrat ko začne sadje vreti in je za raz- lične vrste sadja različen. Ku- hano sadje v kozarcih je treba v loncu (še zaprtem) povsem ohladiti. SADNI KOMPOTI Sadje olupi. Olupljeno pola- gaj v vodo, v katero si poprej dala nekaj limonove kisline, da ne porjavi. Na krhlje ali polo- vico zrezano sadje lepo naloži v patentne kozarce. Prelij spre- kunano sladlcorno vodo ali pa stresi na sadje par žlic sladkor- ja (2—3) ter prilij z mrzlo vodo. Voda sme segati do roba ko- zarca. Kuhaj počasi, 20 do 25 mfisnut. SLIVE s sladkorjem ali brez njega Slive operi, opeci j al, razpolo- vi in naloži v kozarce kot ope- ko. Tako pripravljene potrosi s sLadkorjem ali tudi ne ter ste- riliziraj. Ce niso dobro zrele, jSn prebodi — napikaj. SADNI DŽEM Očiščeno sadje kuhamo toli- ko časa, da se povsem zgosti (pri tem pa še vedno ostane v kosih). Šele proti koncu kuha- nja dodamo sladkor (če damo že prej, potemni). Kuhan je na- ^dno takrat, kadar se v njem ot>drži žlica navpično. Za 1 kg sadja vzamemo 15 dkg sladkor- ja. SADNI SIRI Za , pripravo teh vzamemo navadno od sadja jabolka in kutine. Sadje najprej dclgo ča- sa zelo gosto kuhamo, potem I>ridamo sladkor in še kuhamo tako dolgo, da odpade od ku- halnice v celih kosih. Potem to stresemo v pekače, stisnemo, vzamemo ven in pos"jšimo na zraku — 10 dni. Zrezanega upo- rabljama namesto rozin. SADNI SOKOVI Za sokove sadje operemo, nato ga zdrobimo ali zmečkamo ter pustimo st<,ti na soncu dva dni. Pozneje stisnemo sok ter spustimo skozi krpo, privezano na stol, odteči. Tako pridobljen sok na hitro s sladlvorjcm sku- hamo (za 1 liter soka potrebu- ješ pol do tri četrt kg sladkorja). Še vroč sok nalijemo v razgre- te steklenice, zamašimo z na- vadnimi zamaški, zapečatimo s pečatnim voskom aU pa zama- šimo z namočenimi svinjskimi frevami. Steklenice počasi ohla- dimo ter v p<>ikončni lefrj shra- nimo v hladnih prostorih. »niZLO PRIPRAVLENE MARMELADE Sadje pretlači, da se koščice ločijo. Na 1 kg plodov vzame- mo dober kilogram sladkorja (sipe). Pretlačcno mezgo, slad- kor in sok pol limone, se da v porcelanasto posodo in meša dve uri enakomerno, nato pa nadeva v poprej z alkoholom izoiahnjene kozarce. RDECl PARADIŽNIKI V SLANI VODI Zreile, še bolj trde rdeče pa- radiižnike, seveda očiščene na- loži v kozarce, skuhaj primer- no slano vodo ter z ohlajeno zalij paradižnike, nazadnje za- vezi. PARADIŽNIKOVA MEZGA Dobro zrele paradižnike ope- remo, razpolovimo in dušimo na štedilniku toliko časa, da razpadejo. Nato jih v platneni vreči odcedimo, pretlačimo ter ponovno damo na štedilnik. Ku- hamo toliko časa, da je mezga gosta. Ciste steklenice postavi- mo v pečico in še vroče nade- vamo z vročo in gosto paradiž- nikovo mezgo ter takoj zama- šimo (najbolje s črevami). Shra- njujemo v suhem prostoru. SLIVOVA MARMELADA — SVETLA Blan;,irane — olupi jene slive. Na 1 kg mezge vzamemo 40 dkg sladkorja. Mezga se na hiti-o skuha in sladkoa- doda šele pri zadnji polovici kuhanja. BUCNA MARMELADA Vzamemo: eno tretjino buč, eno tretjino zelenega paradiž- nika in eno tretjino jabolk. To se duši in pretlači. Na 1 kg mezge se pridi 35 dkg sladkor- ja — karamela — prežganega, malo janeža, pustimo nekaj ča- sa vreti ter nadevamo v za- žveplane kozarce. SADJE V KARARIELU 1 kg sadja, pol kg sladkorja. Napravi karamel, pusti sodje v karamelu 10—15 minut prevre- ti, še vročega nadevaj v navad- ne kozarce, zavezi ter počasi ohlajaj. GROZDJE 4 kg jagod, 2 kg sladkorja, 1 konservant, rum ali konjak. Ve- like nemehke jagode lepo odre- ži od ozobka. V kozarec pride prst visoka plast sladkorja, na- to plast jagod, to se ponavlja taiko dolgo, da je kozarec po\xi. Potem vzameš tcCiko mrzlega ruma, v njem raztopiš konser- van, da pokrije površino, za- vežeš kozarec ter steriliziraiš 5 minut. ZELENJAVA Za vlaganje trgamo zelenja- vo takrat, ko je pravilno zrela. Uporabljamo le rnlado in sve- žo. Pa tudi takoj, ko smo jo prinesle z vrta. Močno in poz- no gnojenje na vrtu zelenjavi, ki smo jo namenile za shranje- vanje, ni dobro, kajti zelenjava, ki je rastla na tak&ii zemlji, se silno rada kvari. V patentnih kozarcih kuhano zelenjavo je treba vselej še po presledku dveh dni ponovno l>rekuhati — sterilizirati. stroCji fiZol v SKAFU ALI KADI Primemo zrel stročji fižol oči- stimo, oneremo ter ria hitro pre- kuhamo v malo slani vodi. Na- to ga razgrnemo ter pustimo odcediti. Odcejenega naložimo v leseno posodo ter prebijemo s prekuhano slano \'Odo (za 1 ^8 15 dkg soli). Lahko ga tudi iz- menoma v plasteh sproti trosi- mo s soljo ter tlačimo — isti postopek kot pri kisanju zelja. Nazadnje še obtežimo. Voda mora segati preko naloženega fižola. Pozneje redno umivamo in menjavamo vodo, kakor pri. zelju. strocji fizol V kisu Opran in očiščen ter dobro zrezan stročji fižol se do tri če- trtine mehko skxiha — v slani vodd. Ohlajenega nadevamo v zato pripravljene kozarce ter prelijemo s prekuhanim kisom taiio, da je fižol piokrit. Kozarce zavežemo in shranimo. STROCJI FI20L S KONSERVANOM Fižol skuhamo, kot ga navad- no pripravimo. V vodo, kjer smo kuhale fižol, vlijemo f>o oktisu maik) kisa ter pridamo konser- van. Se vroč fižol prelijemo z vročo zavrelico. za.vežemo z dvojnim celofanom ter debelo pokrite kozarce počasi ohlaja- mo. KUMARE V KISU Očiščene in oprane kumare — suhe nadevamo v kozarce, zalijemo s kisom, pridamo ko- šček galuna ter zavežemo. GORCiCNE KUMARE — BUCE Velike zrele že rumene kuma- re olupimo. Sredino — mezgo odstranimo ter trdi deil razre- žemo na male koščke (2X4 cm). Krhle zložim© v kožico, naseli- mo ter puistimo čez noč (5 kg kumar — 30 dkg sedi). Nasled- nji dan nadevamo kumare v kozarce, vmes potrosimo cel poper in zrna gorčice. Prelije- mo s prekuhanim kisom — za- vežemo. ZELENI PARADIŽNIKI V KISU Trde, manjše in cele zelene paradižnike operi ter posuši. Nadevaj v kozarce, jih prelij s kisom ter zavezi. Taki paradiž- niki, So pozimi zelo dobri v sa- lati. Pa tudi z mesom. Svet za kmetijstvo pri Okraj- nem ljudskem odboru v Ptuju je organizral skupno z odbor- niki Okrajne zadružne zveze v dnevih od 15.—17. septembra t. 1. ogled kmetijskega sejina v Novem Sadu, o 1-caterem bi rad napisal bralcem »Ptujskega ted- nika« nekaj vrstic o svojih vtisih in zapažanj ih. Kmetijski sejmi v Novem Sa- du imajo že svojo tradicijo, saj so bile v tem mestu kmetijske prireditve že pred vojno. Pred- vojni, novosadski kmetijski sej- mi so veljal za domače sejme, po osvoboditvi, zlasti pa zadnja leta, je novosadsk sejem dobil mednarodni pomen. Je izključ- no kmetijsk . Poleg kmetijskih pridelkov in živine vidiš tudi industrijske in obrtne izdelke v povezavi s kmetijstvom. Vsako leto se prijavlja za ta sejem tudi inozemci. Razstavišče je lepo urejeno in ima pr merne razstavne površine. Letošnji se- jem se je začel 15. septembra t. 1. in bo trajal do 23. t, m. Po- leg domačih razstavljalcev na- stopajo kot že rečeno tudi tuji razstavljalci (Sovjetska zveza, Avstr ja, CSR, Švedska, Italija itd.). Švedi so razstavljali gove- do, Cehi ovce in svinje, Avstrij- ci govedo (Ober Inn), Italijan' stroje, Sovjeti stroje itd. Zraven tega tudi nekaj gnojil in semen- skega blaga Vidimo, da se no- zemstvo močno zanima za no- vosadski kmetijski sejem. In naši domači razstavljalci? Ta sejem b- naj predstavljal nekak pregled doseženih uspe- hov naše kmetijske proizvodnje, kmetijske predelovalne indu- strije in sredstev za pospeševa- nje kmetijske produkcije. V splošnem vzeto je si ka našega kmetijstva in kmetijske pro- dukcije v luči novosadskega sejma zelo ugodna. To nam po- trjuje štev lo razstavljalcev in velika izbira razstavljenih pri- delkov blaga, obenem pa tudi kvaliteta. Največ je razstavlje- ne živine .n kmetijsko poljedel- skih proizvodov ter krnetijsko industrijskih izdelkov. 2 vina je lepa, odbrana po strogem kr- teriju. Njeni lastniki so zadru- ge, kmetijska gospodarstva in kmetovalci. Lepo je prikazana semenslod^ čiian pomen .svinjereje n ovč- jereje. Ti dve panogi kažeta v- den napredek glede selekcije. Prezreti ne smemo poudarka ko- njereji, ki je v teh krajih zelo pomembna. V v narstvu so za- stopana tudi slovenska vina. Po- sestvo Z^avrč je prejelo tri zla- te medalje. Na razstavi je pri- kazan tudi nagel razvoj zadruž- ništva v Vojvodini. Industr ja, ki se nanaša na kmetijstvo, ni zastopana. Pred- vsem zasledimo na sejmu vso jugoslovansko industrijo kme- tijskih strojev, orodja in naprav kakor tudi kmet jsko predelo- valno industrijo. Tu je tudi do- mača industrija umetnih gnojil in sredstev za zašč to rastlin m prav tako tudi kovinsko-prede- lovalna industrija, kolikor izde- luje kmetijstvu pKjtrebne izdel- ke. Zelo mcK:no je zastopana tu- d kmetijsko predelovalna indu- strija iz vse države. Ob koncu želim povedati, da je novosadski sejem dosegel svoj cilj, da je na njem mnogo paše za oči. Obiskovalec lahko pre- sodi razvoj našega kmet jstva in da o njem svojo sodbo. Upam, da bodo prihodnje le- to in bodoča leta vedno več lju- di iz našiga okraja z zanima- njem ogledalo novosadski se- jem. JAVNA ZAHVALA Podpisani se zahvafljujem DOZ-u — podružnici v Maribo- ru I. za nakazano vsoto kot od- škodnino za nastalo škodo pri čebelah. Ob tej priložnosti svetujem čebelarjem, da si pri DOZ-u za- varujejo svoje čebele, saj je moj primer zgovoren dokaz, da je v primeru nesreče ali nastale škode v čebelarstvu p>ripravljen DOZ plačati oškodovanemu če- belarju primemo odškodnino. Veršič Martm, Nova vas pri Markovcih niže Ptuja. TRAMVAJSKA VOZOVNICA ZA CELO ŽIVLJENJE V Hongkongu je bil neki de- ček rojen v tramvaju. Uprava cestne železnice je izročilia star- šem tega dečka tramvajsko vo- zovnico, ki velja do konca nje- govega življenja. SLABI IZGLEDI Župan mesta Osaka na Ja- ponskem sd je izmislil novo metodo za izterjevanje davčnih dolžnikov. Zaostala vplačila davka morajo občani njegovega mesta odslužiti s čaščenjem ulic, prenašanjem mrličev in čišče- njem mestne kanalizacije. Martin Forštnar č, otrok z Belskega vrha 101, si je s kole- som poškodoval levo nogo; Ma- rija Leskovar, z Brega 4, je pa- dla na cesti in si poškodovala desnico; Terezija Horvat, z Loč- kega vrha 47. se je vrezala s koso v levo roko; Mar ji Peto- var, otroku iz Obreza 80, je ra- nil obraz leseni delec elelctro- motorja, ki se je pokvaril, ko je bil v pogonu; Ježe Bombek, iz Draženc 8, je padel v službi n si poškodoval levo nogo; Viktor Karba, otrok, je padel na cesti in si poškodoval levo roko; Ivan Meško, iz Mihove 39, si je pr: delu poškodoval levo koleno; Gero Perkovič, iz Vitomarc 2, je mož v prepiru z vilami ran 1 v trebuh; Jožetu Petru, iz Pobrež- ja 100, je voz stisnil desno roko; Geri Pihlar, iz Hlaponc 7, je ka- men poškodoval desno nogo; Olga Gošnjak, z Ljutomera, je padla z motorjem in si poško- dovala desno nogo in levo ro- ko; Vikici Czvaldič, otroku iz Cermožiš 54, je stroj za mletje sadja poškodoval roko. Vsem 'menovanim, ki se zdravijo doma ali v ptujski bol- nišnici, želimo čimprejšnje okrevanje. OB DVESTOLETNICI ROJSTVA PIONIRJA SLOVENSKE ODRSKE UMETNOSTI Z Lnhartovim Matičkom v iiovo gledališko sezono Vsako jesen ob otvoritvi gle- dališke hiše v Ptuju napolnijo dvorano obrtniki, izobraženci in deželani, tvorec neki poseben avditorij, ki z izrednim poslu- hom spremlja prizadevanje ptujskih gledaliških ljudi. Zani- miv je pogled v dvorano ob vsaki prvi uprizoritvi. Pri so- botni premieri Linhartovega »Matička« je z n^enoj sedela igralka, ki tokrat v igri ni bila zasedena. »To je torej naše ob- činstvo,« mi je rekla. Da, to je tisto občinstvo, katerega igral- ci na odru sicer čutijo, ne vi- dijo Pa ga v celoti. Čeprav ne- kateri kulturniki oporekajo te- mu avditoriju smisel za presojo gledališke imietnosti, je vendar le-ta edino merilo uspehov vse- ga gledališkega ustvarjanja, saj gledailiSče obstaja le zanj in za nikogar drugega. Zdi se mi, da kritiki in poročevalci niso ni- koli sposobni izraziti tisto, kar čuti ob gledaliških predstavah občinstvo, ki želi samo pred- stave, od katerih b nekaj ime- lo; želi videti in občutiti nekaj lepega, se nečesa naučiti od gle- dališča, pa naj bo pKjklicno ali nepoklicno. Občinstvo ploska igralcem, če dobro igrajo in ne gleda na to, če imajo naziv ali ne. Tako je to. Zdi se m„ da je to treba povedati ob robu nove sezone. V soboto je ptujsko gledališče s svojo prvo uprizoritvijo poča- stilo ^omin Antona Tomaža Linharta, prvega pobornika slo- venske odrske besede. Njegova veseloigra »Veseli dan ali Mati- ček se ženi« je oživila na odru tradicjo slovenskega gledališča. Tako je v počastitev dvestolet- nice rojstva, Linhart ponovno zaživel na ptujskem odru v iz- virnem jeziku. Pred osemnaj- stim" leti So igrali »Matička« pod Žižkovim vodstvom. Tudi danes je ptujsko občin- stvo sprejelo »Matička« z lju- beznijo, kar kaže, da imajo Lin- hartove dramske stvar tve moč- no vez z ljudskim čustvova- njem, Linhartova prisrčnost, svobodomiselnost in šegavost je ljudem še vedno pri srcu in za- to je »Matiček« tudi tokrat do- žvel uspeh. Igro so-ptujski igralci pripravili pod vodstvom režiserja EMILA FRELIHA. Pri večini igralcev je bilo opaziti. da jim dela Linhartova gorenj- ščina precejšnje preglavice, če- prav si tako zelo prizadevajo, da bi se znebli že toliko očita- nega krajevnega prizvoka. Se- gavega Matička, ki skupaj z Nežko predstavlja zaplet in raz- plet vsega dejanja na odru, ki je prispodoba zdravega, vedre- ga ljudskega duha v primer- javi s kratkoumnostjo pr viligi- ranega plemstva, je igral LOJ- ZE MATJAŠIC. V tej vlogi je bil nekoliko premalo okreten, premalo temperamenten in go- renj ščina mu ni šla najbolje z jezika. Vendar se m. dozdeva, da ni slabo, ker mu je bila za- upana ta vloga. Naši igralci so vse preveč vezani na svoj »fah«, kakor to v gledališkem žargonu imenujejo. Matjaš č je tokrat nastopil v vlogi, ki ni v vrsti njegovih običajnih vlog ;;n dal je od sebe vse kar je mogeL MAJDA HERMANOVA je v vlo- gi hudomušne Nežke debitirala na deskah ptujskega odra. S precejšnjo uigranostjo je ta lik dobro rešila, čeprav nemara tu- d, ona ni mogla pokazati vseh svojih kvalitet. Z nj^o nasta- vitvijo bo ptujsko gledališče pridobilo igralko, kateri se i>od dobr m vodsvom obeta lep raz- voj. Vlogo barona Naletela je odtrgal ADOLF ANDERLE s pre- malo živahnosti ter je tako me- sto lahkoživega barona upodo- bil vse preresno figuro. B^TA UKMARJEVA je igrala baronico Rozalo na blesteč in nekotko preveč zunanji način, občinstva pa je ugajala in žela precejšen uspeh. MARJAN RADON je pri- srčno, le nekoliko preveč otro- ško, upodobil študenta Tončka. Radon je novoangažirani' igralec in smo ga v Ptuju prvič videH. Igralci, ki so nastopali v stratn- skih vlogah, pa so tokrat igraM izredno dobro in s tem je ce- lotna predstava pridobila. Ni mogoče prezreti izredno uspdES kreacije JOZETA MILKOVIČA v vlog' Budala in PRANJA GUNZERJA, ki je igral podežel- skega advokata Zmešnjavo. Pe- smi je uglasbil J02E GREGORC in prikupni napevi so zelo po- živili celotno veseloigro. Za sklep: ptujsko gledališče je dostojno proslavilo dvesto- letnico Linhartovega rojstva. -ac veCje Število nekvali- ficiranih delavcev za dela v Mariboru sprejmemo. Plača po tarifnem pravilniku od 31 do 37 din na uro. Sta- novanje preskrbljeno. Mož- nost kuhanja. Prijave osebno na naslov: Splošno gradbeno podjetje »Stavbar«, Maribor, Vita Krajgerja ulica 8, I. n. PRODAM TRI KOMPLETNA OKNA. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo z manjšim po- sestvom v okolici rudnika Hrastovec, obč. Poljčane. Na- slov v upravi lista. Mestni kino Ptuj bo predvajal v dneh od 21. do 24. septembra češki film »Divja Barbara« in v dneh od 25. do 27. septembra ameriški film »Abbott in Castello v tujski le- giji«. Izjemoma bo predvajal v dneh od 21. do 24. septembra, in si- cer 21., 22. in 23. ob 16. uri ter 24. ob 18.30 in 20.30 ameriški barvni film »Zakon je moč- nejši«. Kino Muretinci bo predvajal 22. in 23. septem- bra ameriški film »Neumne sa- nje« in dne 29. ter 30. septem- bra francoski barvni film »Grof Monte Cristo«. PRODAM VINOGRAD in sa- dovnjak v Paradižu 13 pri Cirkulanah. Gregorec Drago. ZARADI IZSELITVE V AV- STRIJO ugodno prodam raz- no rabljeno pohištvo ter go- spodinjske in druge predme- te. Ogled dnevno med 14. in 17. uro v Muršičevi ulici 2-1, Ptuj. PRODAM kmečki motorni mJin in trijer. Vindiš Anton, Spo- lenakova 12, Ptuj. PRODAM NJIVO 58 a. zasaje- no z deteljo, v Grajam. Na- slov v upravi. PRODAM NJIVO 42 a v T^gio- višiču. Poizvedbe pri SkaJrala Antonu. Trgovišče. UGODNO PRODAM posestvo: hišo z gospodarsikim poslop- jem. 2 in četrt ha zenrije v bližini Ptuja. Vem tudi za drugo posestvo, ki je na pro- daj. Poizvedbe v Štukih 27, Ptuj. IZGUBILI SMO POKROV KO- LESA avtomobila »Volkswa- gen«. Prosimo najditelja da ga vrne proti nagracB Rešilni postaji v Ptuju. PODPISANA OBŽALUJEM in preklicu jem vse kar sem dno 16. in 17. 8. 1956 žaljivega go- vorila o Vesnaver Tereziji in se ji zahvaljujem za odstop od tožbe. Miklavčič Marija. REZERVNI OFICIRJI V soboto, 22. septembra 1956, bo na strehšču v Ptuju strelja- nje z vojaško puško za rezervrve oficirje, člane občinskega odbo- ra UROJ Ptuj. Streljanje se bo prčelo ob 13. Javite se na strelišču pri teh- nični komisiji zaradi vrstnega reda. puške in mundcije. Udeležbo smatrajte za svojo dolžnost. ★ V četrtek, 27. septembra 1956, bo predavanje za rezervne ofi- cirje v dvorani OK ZKJ. Za- četek ob 15.30. Predaval bo rez. major tov. Trope. Obvestite še druge čla- ne. Udeležite se predavanja p>olnoštevilno. Občinski odbor UROJ Ptuj i-^ro^c&ci.si:io 8000 NOVIH LESENIH GAJBIC (platoji) za grozdje po ceni 120 d&n kos. Zadružno trg. podjetje »Slovenske gorice«, Ptuj, Trste- njakova 6.