Poštnina plačana v gotovini«
U Liubliani, dne 2. ianuaria 1924.
neto xxxvm.
Uhaja vsako si odo ob 6 zjutraj. — Cen« 38 Din ua celo leto. © — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — $ Vinter&tnem delu vsaka drobna vrstica ali nje pro»tr»r tO Din. 5}
a
Spisi in dopisi se poSilj&lo l' r e <1 n 161 v u O c> m o \ i u b a, naročnina, reklamacijo in insersti pa li p r a v n i S t v li Domoljuba, Ljubljana, Kopitui jeva tilico.
Da ne pozabimo!
Vse pride ua dnu.
Mar.-ikdo so še spominja sliko v >Domoljubu: iz leta 1020.. kako plošeta sku-jlwij dr. Žerjav, vodja liberalcev, in samostojna kmetijska stranka. To je bilo takrat vpitja, da nimajo liberalci in samostojneži nič skupnega. Naš list so grdili, da laže in obrekujc. Toda nič ni tako prikrito, da ne bi postalo oči to.
Pisali . mo žo v našem listu, da .-.o sa-tnostojneži prejemali lepe denarce /a to, oa ho Sli razbijat kmetske vrsto za libera-eni. Spomnimo ho lo, kdo i" bil prr>.J voj-hko liberalec? Kak gostilničar, trgovec in par kmetov, ki so bili toliko omejeni, da io jim jo /delo imenitno, če so smeli sedeti i gosposki druščini in zabavljati čez duhovnike. Pošteni kmetje pa so vedeli, kje jo njih mesto. Prišel jo po vojski prevrat, ki je liudi /begal. To splošno zmedo so porabili liberalci, da zatieso zmedo tudi v kmetsko vr*te. Ker bi ji ti jxvl njih pravim imenom vsak poznal, so ->i nadeli krinko samostojne kmetijsko stranko. Voditelji liberalcev (>o deželi so naenkrat postali 'kmetjo.. Nekateri so prišli iz vojsko jezni na ve« svet in so se dali preslepiti, drugi •ipot &o šli v nasprotni tabor celo v dobri veri, da koristijo kruetskentu stani i. Niso hoteli verjeli, da jih /ftpeljujeji/ plačani ljudje.
ftnitui dobro p<»cm»jt>.
Sedaj ;>a /-Jutro-, Žerjavov list, spet na m usta pripoveduje, da w> bili samostojni rojeni iz očeta liberalca. I>a bodo naši bratci mogli ol» vsaki priliki zaslepljencem, ki ■So verjamejo raznim gostilničarskim in soj-cnarskim čenčam proti SLS, njih pravi rojstni listj priobčujemo, kako piše imonovani list dno 25. decembra o samostojni kmetijski stranki: Ta skraj« tako nadebudna stranka je v~zra»tl;t z dejansko in gmotno pomočjo .U>8 (to jo liberalcev). Mislilo so i» pač, da bo bolj izdatno v boju zoper i 'kalizom, To bo kmetski stan posebe j organiziran tudi politično. In res, vodstvo JDS j" dirigiralo (poslalo) svoje dobro pristaše, da za HKrt organizirajo vse delo. Sicer te Vi tedaj bila .sklenjena z voditelji SKS pogodba za skupen nastop pri volitvah
j v ustavotvorno skupščino, a vodilni go-! spodje so spravili denar in ostalo pomoč, besedo pa poJirli, kakor pozneje še trikrat.:: — Tako razkriva liberalni list ostudno if>ro s kmetom. Vpili so: . kmet kmetac, mislili so si pa: kmet naj služi liberalcem:. Ti bratci se pač poznajo med seboj. Treba samo, da ve tudi naše ljudstvo, kak > so -samostojnih.
Nov dnevnik J-Iranske banke.
Da razumemo žerjavovo jezo, moramo pogledati dogodke zadnjih dni. f novim letom /a on o izhajati nov list -Narodni dnevniki. Izhajal bo v tiskarni Jadranske banke (imenuje ze Zvezna tiskarna). Ta ban« ka bo pokrila tudi vso izgubo, ki jo bo imel ta novi list. Vsak pes laja /a tistega gospodarja, ki rr.u daje kruha. Vemo toraj tu«'l /,a koga so bo ta list j>otogoval. Za koristi banke. In kdo jo jHnlpisau pri vabilu za naročbo tega lista? Dva samosiojaa voditelja: dr. Marušič in znani Urok. In kdo iist priporoča? 2 Kmetijski liste! Kdo bo njegov glavni urednik? Tisti, ki jo doslej urejeval : Kmetijski liste. Za koga bo torej delala SKS? Njeni plačani voditelji bodo imeli nalogo voditi kmeta v naročje bančnim oderuhom. Razkrinkati so so, da so bolj niso mogli. Kdor bo še /. njimi, je a'i velik duševni revček ali pa — zlobnež, ki išče dobička.
Z veleirb.kitni radikali.
Poleg samostojnežev so na tisti listi podpisani tudi starosta vsegu sokolstva in neki učitelj, dva narodna socialista in dva radikala: dr, Sajovic in Lenarčič. Ti radikali kupujejo že od zadnjih volitev zn slo-vonstvo mrtve duše. Mislili so, da IkhIo našli toliko izdajalcev, (ia uničijo zastopnico Slovencev — našo stranko. Ker jim ni šlo, so sedaj stopili skupaj s samostojneži. Skupaj hočejo v tem listu pisati za komando IJolgrada in srlwJdh bank. Častilci Pašičeve brada so ne našli skupaj ne samo 2!!. junija 1921 pri glasovanju za centralistično ustavo, ampak tudi pri skupnem listu. Štiri slovenske stranke bodo obenem pl juvale na vse, kar je slovenskega. Zraven bodo vpili, fia so narodni — dokler jim bo neslo. Krasna družba: zastopniki kmeta v družbi so-koJstva v obrambo velebank in velesrbstva. Kaj se vse naredi za denar!
Zakaj jim bere Žerjavov lisi sedaj levite?
Jasno je. da nobeno prijateljstvo, ki h zidano samo na ljubezni do groša, ne dr/l. Da so se ravno sedaj tako /iasali stari žitarici med seboj — kakor poročamo zgoraj —< je pa vzrok ta, da so snedli samostojni demokratu Žerjavu besedo in odjadrali k radikalu Pašiču, ki lahko šo boljo plača. Žerjav je koval okrog vklerikakev . mesece in mesece napreden obroč (blok) iz vseh naprednih strank in str«n*io. r ti 1 je prepričan, da zlima vse svobodomiselce v eno tronte, Sedaj pa so radikali naredili blok vseh st.rančic — pa tura Žerjava. Samostojne-žerti ae zdi varneje pod okriljem Pašiča kot Žerjava. Odtod sedaj jeza in . oko. odkrila grehe rlriujlb.
Poštenje utrni >'«>.
!." zgornjega vsak lahko vidi kako ogn-bna, neodkritosrčna in n- |>oštoi)a jo ]K»1 i tika onih, ki so zaletavajo v Slovensko ljudsko stranjo. Vsak išče le sebe in svojih koristi. Co no, dose-Vjo zadoshtegn rli>blčka» so skregajo in o/merjajo. Kam bi prijel slovenski nanxl, če bi izročil svojo usodo takim ljudem, ki so kot vJačuga, ki vpraša samo, kito več plačil.
Ml pa so v/, tega učimo, da zaupamo ti-»tl stranki, ki ima Jisto reko. Veliko jo pre-
Pozor!
Preselitev!
Poj>oln<n>w rmuo ualo/it« svoj ile»«r t»r«
»Vzajemni fiosojilnlci«
» I.jubljaui -- r. i o. b.
ki <e je PRP.SCLILA 'u hiše Liiiulinskegii bani« ftaua fin Koftflrc^ntm trgu poleg nunsko cc.rkvc v lastno novo n&Ja£o oa MIK.LOŠKEVI ce(-li polei<
, Hranilne vlorte »o ofcrwfuj<J»
pa
briz odt»ilfai rcutr,ef;a in Invalidskemu davlin. -» Vloge? r Irltočem ročunil so' obrestujete
vez. tudi po 6 Y*°/i»
i	VARNOS'1 r.n hranilne
vlog-* •• '/1:1.0 DOBRA, krr ptscduj^ VVajerona posojilnica n lati v no vefcino ielistc stavbne ciclniSko družbo hotela c.Union* v Liuhljanl, -- Vtliuteg* je njena last nova lepa palačo ob Miklošičevi c«sti, več mestnih h!5, stavhISf in r.rmljlSC v tu* in Inozemstvu -- Denar sr= naloii lahko tudi po no»tni(> poln'1'cfhj	588t
fl«
irpeia naša s(ra'lka> n3eno voditeljo so napadali in jih sramote že vedno. Toda stranka gre kakor doslej po jasno začrtani poti. No ukloni je nihče, ker zaupa, da zmaga končno poštenje kot je zmagalo še vedno. Zato so z nami tisti, ki zaupajo v zmago pravice, četudi je treba zato marsikaj pretrpeti.	^ ___
Centralizem na smrtni
postelji.
Kakšen ogromen preobrat st je izvršil od onega Vidovega dne, ko j« bila raz-glašena z glasovi samostojnih izdajic sprejeta centralistična vidovdanska ustava! Kcmaj smo si v mislih drznili misliti, da smo zcper centralizem in kdor si je le jialahno upal podvomiti nad novo ustavo, je bil veleizdajalec, sovražnik države, av-strijakant.
SLS je stala pred težko, najtežjo ne-k>,(jo; voditi neizprosen boi proti ustavi, ki je bila izrecno s tem namenom ustvarjena, da vse premoženje Slovencev in Hrvatov prepelje v Belgrad v roke gosposke cintarske samo po imenu srbske bande. ki je med vojsko do nagega skubila Srbe in srbsko državo, po vojski pa jc hotela oskubiti Hrvate in Slovence, To je sedaj vse zgodovinsko dokazano; srbski listi sami obširno pišejo o tem.
Nikdo ne bo preštel milijonov, ki so tekom petih let izginili v nenasitne žepe teh belgrajskih cincarjcv.
Vse te milijone inifjo na vesti tudi slovenski samostojneži in liberalci, ki so glasovali za to ustavo, ki ni ne ljudska, | ne jugoslovanska, celo ne srbska, temveč ; Mimo cincarska in nič drugega kot cin- i carska.
Ta ustava pomenja za to gospodo v Belgradu pravo zlato jamo. Zato je umevno, da jo drže na vse kriplje, da se z vsemi močmi branijo dati jo iz roke, da vnelo iščejo zaveznikov — i/.dajic med Hrvati in Slovenci — žal, da z uspehom,
SLS je kljub strašnemu pritisku napove 'ala neizprosen boj tej ustavi izžtarnanja in izmozgavanja.
Neprestano je po svojih poslancih i« v svojem _ časopisju odkrivala grozno korupcijo, ki se je potom sedanje cin carske ustave ugnezdila v državno upravo, dosledno je povdarjala povsod _ v Belgradu in doma, pred kraljem in seljal-om, da jc centralistična ustava grob naše države, da jfc avtonomija edina rešitev.
V tem orjaškem boju je ni motilo, da Ji jc neprestano vpadala za hrbe* samostojna kmetska gospoda, ki je za Jude-ževe groše prodala slovenskega kmeta cincarski ustavi in ki nikdar ne more skriti svojega edinega cilja, kako se pririti k zlati jami cmcarske ustave,
SLS celo to ri zmotilo v njenem boju, da so jo radikal« neprestano vabili v vlado, p obetali rele mernike Judeževih gro-«ev, celo to je ni omajalo, da so z naj-višph mest došh pozivi naj vstopi v vlado. Nobeni Judeževi groši niso tako te/
cincarska ustava, ki izmozgava siaš« Kmete, delavce in obrtnike, mora pasti.
SLS s« lahko izkrvavi in pade v tem boju — toda odnehala ne bo.
Ta aeupognjena volja ni ostala brez
Eosledic. Centralizem se je začel rušiti, orupcija sc jc začela majati in oni, ki jo , drže, stoje na šibkih nogah,
Najprej« j« — izrecno pripominjamo, 1 (ta jc tudi to uspeh SLS — ^ najvišjih mest zavel krepek veter proti korupciji — Pašič, ta najizrazitejši nosilec cincarskega centralizma in poktovilclj Kade Pašiča, ki j je nosilec korupcijc v državi, je našel nasprotnike tam, kjer se je najmanj nadejal.
Demokratska stranka, ki je z vislicami grozila vsakomur, kdorkoli bi le nekoliko podvomi! o dobroti cincarskc samostojne ustave, je zavrgla centralizem in izdelala nov načrt ustave, ki sicer ni tako avtonomističen, kot je program SLS, toda je odločno proticentralističen. Pribičevič, najboljši Pažičcv in Žerjavov prijatelj, se zastonj trudi, da bi svojo stranko zopet privedel na centralistično cesto.
Boj še ni dovršen, čakajo nas še hude in morda dolgotrajne bilke, toda uspehi, ki jih je dosegla SLS v boju proti centralizmu, so tako veliki in vidni, da o končni zmagi ni nobenega c oraa več.
Glavno pa jc, da slovensko ljudstvo vztraja v tem boju. Samostojneži ir, liberalci poskušajo z vsemi sredstvi, da bi j preprečili avtonomno in vzdržali centralizem. Nobena laž jim ni preostudna, nobeno obrekovanj« prepodlo, samo Ca 'oi ogoljufali ljudstvo za zmago in bi se mogli pririti do zlate jame. "
Zato vztrajnost m železno disciplino!

P O-SPCTU

w

Pozor, davkoplačevalk!
Volitve v cenilne komisije za dohodnino v Sloveniji. V ned.-l.jo, dne 20. t. ni. više so po vseh cenitnih okrajih v Sloveniji nadomestno volitve gorlimeno-vane cenilno komisije. Voli : pri vsakem davčnem okraju, vendar za ves cenilni okraj (politični okraj) skupaj. — Ker so pritožbe proti nesorazmerni odmeri dohodnine vedno pogosteje, so tudi le cenilne komisije vedno večjega pomena! Vemo sicer, da ti izvoljeni možje vsega na zmorejo, vendar kako krivico lo morejo preprečiti. Opozarjamo torej naše somišljenike na te volitve, da so dogovoie, koga voliti. Pravico voliti ima, kdor plačuje dohodnino. Izvolite možje, ki dobro poznajo razmere posameznih stanov, posebno kmetskega. Morajo pa to biti trezni in odločni mežje. Poudarjamo, da lo niso kaki zastopniki davkarij, ampak prosto izvoljeni zastopniki davkoplačevalcev. Napačno bi bilo, če bi te kdo kdaj napadal radi krivične odmere, ker oni davkov ne nalože, ampak samo precenijo premoženjsko stanje, v koliko se vjerna z napovedjo.
gn.rw.ri,, „ ..........——w>BBlwaWiw,
Trboveljiki premog [n cnment
vrst Hvhii® na cene:« pri
. ,	- .......umu tano lez- i	n spjpff
Na Grškem so pri volitvah v konstitu= anto lfl. t m. zmagali republikanci. Grška vlada je zaradi tega pozvala kralja Jurija 1 L, da v interesu reda in miru zapusti deželo, čemur se je on udal. Ob njegovem odliodu »o se odigrali burni prizori. Kralj se jo odpeljal z majhnim spremstvom po morju v Romunijo k svojemu tastu; za pot je dobil 1 milijon drahem. Konstituanta, ki se v kratkem sestane, bo Grško brez-dvonirio proglasila za republiko; za predsednika pa l>o najbrž izvoljen Venizelos znani grški državnik, ki živi zadnjih pav let v Parizu. Kljub ponovnim pozivom in prošnjam vlade in strank pa se Venizelos
vedno ni vrnil v Atene. —- Rumunska vlada je v znak protesiu odpoklicala svoje,^. poslanika v Atenah in s tem prekinila svojo stike r grško republikansko vlado.
Razmerje njedNeitičijo in Francijo ni več tako napeto, odkar je nastopil vlado drž. kancler Marx. Nem. vlada jo 15. pr. m. po svojem odpravniku poslov predlo-' žila franc. vladi direktna pogajanja. Istočasno je nem. vlada tudi v Bruslju izročila noto, v kateri izjavlja, da je pripravljena pogajati se z lilijo glede ruhrskega vpra-sanja. Franc, vlada pogajanj nc odklanja in je očividno veliko mehkejša kakor prej. Neobhodni pegoj, ki na stavi Francija, pa .ie, da se ne teži za revizijo verzajske mi-rovne p< .godbe. Nemci ne pričakujejo od nobene angleške vlade pomoči; Poineore-ju, franc. ministrskemu predsedniku, pa se mudi, ker hoče postaviti eventualno de« lavsko vlado pred gotovo dejstvo, tako da bl,n vsaka angleška, intervencija v korist Nemčije brezpredmetna. — Francoska zbornica je sprejelo 28. t. m. predlog, a katerim rp število pcAlancev zniža od 628 na 5°.<i,
Novoizvoljeni angleški parlament se sestane 8 januarja. Kralj bo poveril sestavo nove vlado najbrže voditelju delavske stranke Makdonaldu. Delovni program eventualne delavske vlade bi bil, kakor piše pl. glasilo delavske stranke ^l)aily Herald«: priznanje sovjetske Rusije, za kar bi debila vlada sigurno večino; sklicanje neve mednarodne konference 8 soudeležbo Nemčije, Rusije in Amerike in rešitev brezposelnega in stanovanjskega vprašanja. Glasilo se izreka proti koaliciji z drugimi strankami.
Kitajski zidovi med Rusijo in ostalim svetom polagoma izginevajo. Tako ruski sovjeti kot vlade ostalih držav skušajo upostaviti prejšnjo in nove medsebojne zveze. Poljska je že, kakor omenjeno, priznala rusko sovjetsko vlado. Cehoslova-ška ima v Moskvi še svojega kvazizastop-nika in tudi Ren unija se že pogaja z Rusijo z namero, da pravno prizna sovjetsko vlado. Francija smatra Jugoslavijo za najboljšega posredovalca med Rusijo in seboj'. Po mnenju franc. politikov bi Jugoslavija zamopla tvorili politično in vojno zvezo med Francijo in Rusijo. Zbližanje med fa« sistovsko Italijo in Moskvo je napravila
Op!
te
d Gorenjska gospodinja »Domoljubu <. Odkar sem tvojo ceno jaz prebrala, s skrbjo bodočnost tvoja me navdala. Saj tvoja cena zdaj j« res prav taka, da včasih ni skor' krava stala tolko
vsaka.
In spomnim sc na tisti srečni čas: za krone tri je hodil Domoljub« k
nam v vas.
Nazadnje pa, ko le račun napravim,
vesdo to resnico naj objavim,
da "Domoljubi!,; vedno še ceneje
kot nekdaj ga dobim in preje.
Za krone tri mi jajec trideset pred leti,
pred vojno treba bilo šteti,
zdaj enaindvajset jih prodam,
pa »Domoljuba t že imam.
Zato pa kar, predragi »Domoljub
vsak teden pridi k nam,
pa tud' Se marsikam drugam.
Gorenjska gospodinja.
d Pismo 78letnega -Domoljubovega« veterana. Gospod od upravništva, oprostite, da z vami ne bom govoril. Se bova z »Domoljubom« nekoliko pomenila. Koliko dolgo sva že prijatelja; še prav mlad je bil, komaj je začel dobro hoditi, sva bila prijatelja. Vsak teden me jc obiskal, dosti lepega mi je povedal, poučljivega in kral-kočasnega. Tisti čas, ko si bil mlad, ni bilo toliko strank kot zdaj. Dve sta bili nemškutarska in slovenska. Nemškutarji bo bili gospodje s frakom iu cilindrom, to se pravi: s pinjo na glavi. Koliko je bilo to pokrivalo visoko, ne vem, nisem meril. En primer? poznal sem na Vrhniki gospoda, po svojem poklicu je bil krojaški mojster; ia je imel tako pokrivalo na glavi. Od vrh glave, ko se je začelo pokrivalo, je bilo ravno v sredi celega gospoda. Ta nemškutarska stranka jo pa imela svojega voditelja, Dežman se je pisal, in ta je imel svoj grb tako imenovane grablje. Naj še to omenim, kako jc prišel do tega zname-
imučen vtis v Belgradu. Večina bol grajskih politikov z izjemo Pašlča in nekaj radikal, ministrov jo mnenja, da mora Jugoslavija pospešiti svoje zbližanjo z rusko vlado, da si zagotovi njono pomoč ali vsaj nevtra-liteto v spornih vprašanjih med Italijo in Jugoslavijo. — Poročila, ki prihajajo v poslednjem času iz Rusijo, vedo povedati, da se tam vso popravlja, urejuje iu napreduje. Dočim je v letih lakoto uvažala Rusija predvsem živila, ao .jo v zadnjem času omejil ruski uvoz izključno na strojo in različno poljedelsko potrebščino. Razmeroma zelo hitro napreduje ruski izvoz; izvaža se zlasti maslo in jajca in to zlasti ,v Nemčijo in na Angleško. Amerika jo v aadnjem času pokupila skoro vso ruske Kalogo usnja. Ves promet z inozemstvom imajo v rokah rusko oblasti. Ceno inozemskega blaga so v Rusiji noznosno, domači poljedelski pridelki pa se prodajajo pod conami na svetovnih tržiščih.
W "
nja. Nekoč je pri,šel iz šole na počitnice, 1 ak gospod, če le zna par nemških besedi, pa takoj slovensko pozabi. Šel je za domačimi delavci na senožet, pa sc jc začel igrati z grabljamt in je vprašal, kako se to orodje imenuje po slovensko. Medlem je pa stopil na zobe grabi jam, držaj ga je pa udaril po zobeh, »Ti proklete grablja! ■ je zavpil, a zdaj je pa koj vedel, kako se to imenuje po slovensko. In tako je debil svoj grb. Ali ni res, dragi mi >,Domoljub«., in ti so bili tvoji nasprotniki. Tisti čas se je šlo, v kakšnem jeziku bodo uradniki uradovali po uradih. Zato so sklicali obeh strank na bivših vižmarskih gmajnah, kjer je bil velik polom za nem-škutarje. Vse usnjate gare so jim stolkli Slovenci, v katerih so se pripeljali na boj nemškutarji. Nemškutarji so bili nekdaj tvoji nasprotniki, ko si bil še mlad. Zdaj je pa več nasprotnih strank, kot jih je blo tisti čas. Iu tako se moraš boriti z nami, dragi »Domoljub*. Le korajže, boš že zmagal, saj si zdaj krepki možak 36 leti Le naprej do zmage. Pravična reč mora zmagati! Jaz sem star 78 let. — Pavel Celešnik, Stara Vrhnika h. št. 26.
d Voščilo za novo leto s Francoskega. Srečno in veselo novo leto želimo vsem svojim rojakom naročnikom »Domoljuba« in *Slovenca<: slovenski fantje v Alzaciji, Posebni pozdrav onim v bližini Leskovca pri Krškem. — Franc P.
d Novoletno voščilo i z Bukarešta, Ko rnunija. Srečno novo leto želimo vsem bralcem in bralkam Domoljuba in jim pošiljamo pozdrave iz Bukarešta. Frančiška in Katarina Končan, Antonija Plevel, Janez in Jožefa Lonček.
d Po posredovanju naših poslancev jc ministrstvo socialne politike bilo v avgustu dovolilo za Slovenijo 28 vagonov koruze, katere je razdelil Žitni zavod v Ljubljani, Cena se je znižala na 12 K. Poleg znižane cene se je dosegla ugodnost daljšega roka za plačevanje. Nazadnje je bilo določeno do 31. decembra. Sedaj je po posredovanju naših poslancev čas plačevanja odložen do 1. marca. Obresti od dolžne svote ni nikakih.
d Zopet ena banka v zrak. V zadnjem času se polomi bank vedno bolj množe. Sedaj se poroča, da je prišla v konkurz Fru-Skogorska banka v Sremskih Karlovcih. Vložniki zastonj zahevajo izplačilo svojih vlog. — Ljudje, no zaupajte denarja bankam.
d Davim uradnik v Višnji gori si do-voijujo to nesramnost, da v uradu namenoma z besedami žali verski čut ljudstva. Kaj je on zato tukaj, da bo trgal vero i/, src vernih ljudi? Saj je zadosti, da davke pobira. Naj si zaj>omni to oni gospod. Če mu s tem še ne bo ustreženo, se pa drugače in drugje pogovorimo! Ste razumeli, inteligent?!
d Žalostna in tolašilna novica is Št. Vi-da pri Stični. Piše ae nam; Z občudovanja
vredno požrtvovalnostjo so je lotos naša mladina resno poprijela dela va že dolgo let zaželjeni dom. Vozili so kamen in posek in sekali les. Kot žo pr< j<; večkrat, so šli 27. decembra zopet kopa! pesek blizu Skbrač, mnogi iz lastnega nagiba. Bilo je 30 deklet in fantov, sami člani Marijino družbe. Delali so pridno in z veseljem; m. kako nevarnost niti mislili niso, ker jo ravno pred tem delom stavbni odbor dal odstraniti vse, kar bi utegnilo biti nevarnega. Zato tudi niso uporabili v to pri« p. avl jenih varnostnih podpor. Žalibog, utrgala so jo zemlja nad peskom, kar se do« sedaj v tistem hribu So ni zgodilo in pod-sula Ignacija Praznik, Kristino Novak in Ano Roječ. Samo zadnja je ostala pri življenju, a jo hudo poškodovana. Oba mrtva sta bila mod vzornimi člani Marijine družbe. Hud udarec za družino ponesrečencev in vso župnijo! Tolažilno pa je, da sta bila oba prejšnji dan, Kristina se celo na dan nesreč pri sv. obhajilu. Na smrt sta bila pripravljena, kar sta pol ure pred smrtjo sama zatrjevala. S prizadetimi sočustvuje vsa župnija in je prišla na dan pogret« lajšat žalost in bolest. V dolgem sprevodu, od pol ure oddaljene vasi se jo vrstilo ljudstvo s 25 venci, štirimi zastavami in številno duhovščino. Iz Stično sta prišle Dekl. in Mlad. Mar. družba z zastavami v spremstvu dveh g. patrov, kar je zelo tolažilno vplivalo na vso farane, posebno po govoru P. Benedikta od odprtem grobu. V nabito polni farni cerkvi se je med pogrebnimi opravili v nad vse pretresljivem in tolažilnem govoru poslovil od pokojnih domači g. župnik. Velika je bolest, ki jo prišla vprav v sredi božičnih praznikov nad našo župnijo, a tolaži nas zavest: Gospod jih je poklical pripravljeno. Tudi globoko-verne družine prenašajo udano iu junaško veliko nesrečo.
d Ponarejevalci »kovačevt pod ključem. Preti meseci je finančni minister izdal naredbo, da se vzamejo 10 dinarski bankovci-kovači iz prometa, ker kroži med občinstvom polno ponarejenih. Te dni je belgrajska policija odkrila velik del pona-rejovalske družbo. Zgodba pa jo ta-!o: Pred 14 dnevi se je vozil iz Zagreba v Beigrad neki Pavlo Dobrijevič, ki j« pobegnil iz zaporov. Spoznali so ga in aretirali. Imel pa jo s seboj košaro, ki jo je ob aretaciji pustil v vlaku. Košara jo prišla v Beigrad, ostala v vozu, neki železničar jo je odprl in našel v njej svežnje kovačev — za 60 tisoč dinarjev. Prilastil si jih jo nekaj ter odšel nakupovat. V neki trgovini so jih spoznali kot ponarejene. Policija je zvoha-la, kedo je pustil košaro v vlaku ter svojega agenta »zaprla« v isti celici z Dobri-jevičem. Ta je novemu tovarišu zaupno pripovedoval, da imajo dvo delavnici za kovače in sicer v Julijski krajini. Ko je agenit dosti zvedel, so ga »izpustili« in policija je stopila v /.vezo s tržaško policijo, ld je šla takoj v Žejo pri Postojni v hišo Gorjupovo, kjer so našli vse potrebne priprave za izdelovanje kovačev, istotako v hiši krčmar-ja Košute pri Sv. Križu pri Trstu. Te bankovce so razpečevali razni ljudje, najbolj pa so prizadeti noki tihotapec Zupančič, Dobrijevič in 18 letni Gabreuja, bivši dijak trgovske šole, sin železniškega premikata .v Rakeku, y katerega hiši so sejmpečeval«
St-an *
ri Unkovwv zbiraii. Gabrenja je zapeljal v posel tudi družino Lenari v LjuN-Jjani. od katere «ta * vednostjo matere sin julij	Gabn uj. ) in hči S4irs (ui ad-
je ticteia migati »retL-a^i v-čil
CibKc.i isra*.?	:.■:^.jji-:. ~
j; Je cšival	?	! :v:«ev
so imrjtfhiLi	.'».'».'. " z* -
boMb prešsis*« x r»: p:.:-:
ii Qf«i«rJ»! V I^fck.jcL.	rre-i
krsuia	fctaoeaisiv f^ep.- rao
droštvo ped	.-Ce-atriiac i i."
sko podporno ireševv..	cv. J-čr-
jamo daŠv Javnost >o društvo iaa včlanjene ia podpira mso iic-er«j«- a.Kieie-mike,
a Ne«<:K tesri o ro-aJisiškib jah se širijo po deteti. Prevlada v narrr-nmenje. «ia je seeiaj vsakemu na presto dano. da proti plačilu takse otvori e no. i o mnenje je povsem napačno, Nov-, iakon o tassah in izvrševalni pravilnik ra? ločujeta kraievco in osebno pravico. Krajevno pravico podeiuje notranje ministrstvo na predlo? politične oblast; »vel m-panal proti predpisani taksi. Krajevna pravica 5e tiče k prostora, odnos/!S r še", ki se proglaša kot princ ms 23 gosti !&?. •>. r : sno kavarno. Poslopja, v katerih se ie fe pred 6- aprilom lfJO izvrševala cbrt. se smatrajo. -is so že v r--<es'i '•:- = jevne pravice. Pri pode !'=-•■ -r . pravic mora politična ibtašt tasi iati teli Brnenje občin*?. p:l : • , - ..
eliast.
d Cflok'i-"....J t.', r--.'	v
n-ji i t • rjev.
r. v 791 • s-na driavno
*-a občinsko ns »aseboo
Od u-rf. odpade 2 milijrre dinarjev, i.eiji milijon, os-talo pa 1 no.
d Skoro i? MMliioiier kr<. . so nabrali ; -catie pod vodstvom zagrebške m*«^« občine ?a po povodnji prizadete.
d $am*$lom centrali:-m. Oblastni in-Pfktor finančne kontrole v Ljubliani jo i dal Uh.az. dn morajo vsi uslužbenci fi-unčne kontrole službeno dopisovati v ci-. nci. \ časih nemško — sedaj srbsko t-v.*ia svboda in enakopravni f G Pu-eli" hvala 7& veš centralizem. '
d Poj proti alkohola. Ministrstvo 73 zdravje bo uredilo v Peleradu več domov Kamor nai bi se zbirali pranci in k er bi .:m b:!s na razpolago čitalnica. Pzne':e b-■lo take postaje nvedene v vseh večuh me-sbb v državi. Bojimo se. da tvxio v te »i-jatem uhajali namesto pijane« samo u:-clje. s; n:so prane!.
d Pred/i d! Nemci Mariborski Nemci sklenili, .ia bo-lo bojkotirali vse slovenske trg-vce in prireditve. Slovenci name-;rv*-'° odgcvoriti z eraVra protiukrepom. *«neem bohotno poganjajo rciički in jih bo treba nekoliko pcpiliti.
d Obfii^ke volitve v Novem me-ta so »e vTsile 23. tee. Slovenska ljuci»ka it-an. ka jd bila 6 edbemikov, rdruieni libe-raki u sam-Htojreii 10 edbemikov, radi- i
f kal! 8, komuni.»ti in f *	8 odborni-
d 80 leta i t4« svoj«* rojeva je 2:3. dec.
m. L obhajal v -crogu 'K* v g. nciučitelj «. pokoju Ivan Lob.\ Vrlemu in z.isljžne-aiu možu naše najkkrenejle • »-titkef
d D obrani«. Umrla ;« v Dobntnjah iS dcccrabra po ečletnem bolohanru Cc-dli.a Rcisr.pr, bivjj prednica in vzorna članica sostrške Mariiinc družbe S svef.m mirnim, vedrim aaia em jc bili prJwfc?kta vsakomur, kdor jo ue po-Bih spretoa veztHa in njcoi lepi i:d«Iki i bodo v marsikateri hiši med na* -r; ohranili rasten spomin. N. v m. p !
d Ver«'? deklica i:pr?<iO">i la. V vasi Lozovis pri Sme-lereNU je irvela 14 letna od rcjsr.e nena pastirioa Jovanka Bijelič. Pred nekaj dnevi jo je srečal na cesti ne-TJir. starček rn jo poprosil, ns? mu p>dari ene ovco. I>k!iea jn taKoj pritrdila in je c-i ti«te-jr3 hrpa zaM-". poveriti. Lj"dj»? irofi-jo pastiricc »a svetnico.
d 1 nkrto so	otre^i ra b-.-iič-
co n->: v Soriei psi Železnikih Metali raket \ katerfh ena je prilete-Jj t v ;,fe!" nato streho Šimence*v hi»e. ki *■ v;l4 us-


POUTlCni • 2HPISKI!

■
v •vrt; ju Zi d Požir. 21. dec.
ri
i je t. ii hb-
' " i C
C —C,
- -"i, x 2 -fi
rc...
' •'■■■■■•r. i f-
- • « V- — .»r V (Xr
dee. k pe«es trnku F«nSv Snu v Eet skem vrhu. S si!? « viri! v h.: j-^A pre-opii ter ra-• fK.Jr.-a;: r \Tedn"«ii	™	~
d IOO.OCO Eni« z^iuii. ki - -dllelja črnogorskih roparjev Ivam Laki-eev, a. Izplača ... BiEiš«rsi\c K-k . m-no. so crn-gorski rai'c;-;sik; kr-tc ic v sok o štoviio or inii-' v.
d Novic« iz Amerik«. Umri e v Ne«-te -vnu, Pa., m mbapljtata krvi M&ac! ; ver...3. dema iz Senožet,	Dc!$k:
ckrai Kamnik. — Umrl jc v Ra. :-> : Colo^ Franc SUvc. d;xa iz Pra-rrctnega! Sv. Primož pri Kamnika. — V jc umrl Franc Goričtuk. po dc-m*če Ur-banfev iz P0!č pri Beg -' ih na C-c-en'- . s^em v starosti 56 let. Bd j* j« sarreč Pokojnik ie bil v kamnoscitvu strckvr.jik Zapusti je znatno premožecjc, med dru-gim kamjnito mizo. katere cckrov e stavl.en u 225 štirioglatih kamtnev. fu Vd e KCie »zbr.sece^a kamena s K~-s.
v m erike' Ital'i«. Mehike. Kani. de itd Natlepši j« neki čnn ka~en v
k, prihaja iz Južne Afrike in ima dva . .	kamna v sredini Same
!e vredna več tiso« dolarjev. Peko;* i
p Shodi SLS. Pretekle praznike bila jo cela vrsta dobro uspelih shodov riane stran-| ke. Povsod so je pokazalo, da ljudstvo razume boj za avtonomijo. Intrige nasprotnikov ne morejo omajati zaupanja v delo na-1 ^ega kluba. Shodi so se vršili v Križah pri ' Triiču, Kovorju, I.omu, Po<lbrezju, Naklem ; (Brodar), v šmartnem pri Litiji (Krem-žar», v Kamni gorici, Kropi, sestanek na j Brezjah (Gostinčar), Suhor pri Metliki (Nemanič), Moravče, Koseze, Vrhpolje (Sarin in Smodej), Dolsko (Stanovnik), Sv. Križ pri Kostanie\ ici, Cerklje (Sušnik).
p Vlada 12 cincarjtv — ciganov. S*, rajevski srbski Kst »Narod« pi^« med d: > ^im: -Mi dobro vemo, da je v Belgradu 12 cincarj«v (ciganovj, ki hočejo biti ne« omejem gospodarji nad 12 tniliioni Srbov, Hrvatov in Slovenccv. Trdno reiujcmo v stari svobodni duh Srbije, ki »e iz Srbi;c izgnal Turke in Avstrijce. Srbija je eno, - dar».-s:'.:a belgrajska vlada jc deseto.
P A2«* trt uči deti r Srbski lisli po-rc cu grMi vojno ministrstvo \ ju/ni Srt . raznih krajih veliko število vo* iaš:. Nekatere so b- dozidane, drige ) a se	Spomladi lo gotova velika orož-
\x>jašnica v Kratovu. ki bo stala 3 ra.': jon*? ki»n. Pmt <ako gTade velike in ■jtioooe %o;a-ni<;e v Krivi Pa'anki, Stipu, Koaino-.-a. Skirpliu. Bit»lju itd.
p R*;buri • u •' uVh liberalcev '. fmtrm* ii?:?'?. Odkar so mladi rborate? pogoreli pri zadnjih volitvah sta padla r;i-b s ?enera!a Ir. Žerjav in dr. Kukovee, se v liberalcem : Jutru in •Domovini«: nepr»-nehotna pKjjavljajo obupni klici »li! ralci vkupK. Vse. kar leze in gre in diši po liberalizmu, mora en »no udariti no klerikalcih. M'adin! so to bjno gonili in se g.?oijo. ker Li redi zotv-t \ideli. da bi j<«'js1 dr. Žeriav vsaj poslanec, --e ne že k-j v-^č in tudi dr. Žerj. v si tc tako srčno želi. Torta otr <M !«b--ralne strank? so ne* F- sijšni. N'arorJn! so»?iii's'.i "m kfžejo fige. Pu-^lj ho.N1 biti tudi še vnaprei FOs'a* tee >n Mm odločati pri samostojna žili, ra* r.>liio napredna stranka ima svoje l.iudi, ki bi tudi radi bili po-slanci brez dr. žerjava, radikaici, v kolik r jih je, pa čakajo,
msovo premočente hrani nregov ož|i pri«
tateij in domačin Al. Brcelnik, ki sta -a 0
v Cievlandu. O., 6120 Glass Ave. Ves iz* kupiček pokojnikove zapuščine posije g. Brece-iruk pvokoinikovim sorodnikom v domovino. — Na cestnem tlaku se ie v Cievt-andu zgradil na tia in umrl Mihael Br egar. ki k bolehal žc dlje časa. Pokojnik bival več let v Aveila, Pa nedaleč od Pitiiburgba, kamor ic nie^ov b'.at d d truplo pokojnika prepeljati in pokopati. — V helin. Pa . ]; umrl Mihiel Lončar, Zaoostil ie 7 ned»raslih o'rok. — V La Saile, UL. -e najema umrl Ivan Ve'c i — V Crested B rte. Celo, je padel z '- -tve in ie ubil Ivan Somrak — Tekom dveh dai sta u-!iria v Pu,»bIo. Cot<->, brata Franc ir Ivan Kokel
da jim atešejo v Belgradu nova korita, ker
so stara že precej izrabljena, okužena in nobene reči ne drže. Toda vse te strančico so se strnilo in ustanovilo pod okriljem »Jadranske banka« in posebnim blagoslovom srbske radikalno stranke svoj lastni dnevnik. Liberalno »Jutro« divja in očita uamostojnežem, koliko so žrtvovali liberalci /a samostojno kmetijsko stranko, dali so ji denar in vso ljubezen, Lakor oče sinu. Toda sin je očeta zatajil in »e udinja! »Ja-r annki banki« in radikalcem. In sedaj bodo še vedno klerikalci komandirali, dr. Žerjav še ne bo poslanec in še marsikdo drugi ne in to peče, boli. Da Puclja niso dobili demokratje, so pač sami krivi, ker ii\so šli v vlado. On že ve, koliko je to v.edno, če je kdo blizu tam, kjer so radikali, tam blizu vlade vsai. če že ne more hiti v vladi. Liberalci naj si pa zapomnijo, kar že sami prav dobro vedo, da se to iz-p!a'a. Sicer pa liberalci vedo, da ima Sla-venska banka šo dovolj denarja in ga bo še dala za »Jutro«. Samostojneži so si pa izvolili boljši del, če jim ga 110 bo Pašič c-. zel.
(> Kmetska stranka vzdržuje v vsakem oziru popolno neodvisnost, tako se glasi sklep samostojnežev od dne 24. maja 1923. Ta sklep pa jih ni zadržal, da so se združili z vso tisto ljubljansko liberalno gospodo, ki je dr. Žerjav ne pusti h koritom Slavenske banko. Tako j? neodvisna »kmetska« stranka postala sedaj odvisna od gosposkih strank: narodnouapredno, narodno-socialistično in radikalno (srbsko) stranko, s katerimi Izdaja skupen dnevnik. Tako so samostojneži tudi na zunaj broz sramu vrgli od sebe kmetsko obleko in se podali v naročje l jubljansko gospodo. I*o pravici se je samostojr; >m\- poprijolo imeli »zeleni fra-karjk.
p Svobodomiseln in napreden hoče biti
»Narodni dnevnik«, ki pa izdajajo združeni samostojneži, liberalci, narodni socialisti in radikali. Tako izjavlja »Narodni dnevnik« v svojem oklicu. Tako so samostojneži končno tudi odkrito izjavili, da so svobodomisel-ci. Saj smo jim to že pripovedovali'skozi štiri lela, pa so tajili in vpili, da lažemo. Danes pa .jami izjavljajo celemu svetemu, da hočejo biti svobodomiselni. Seveda, saj tudi drugače no morejo: postali so odvisni od ljubljanske liberalne gospode, s katero so se združili.
p Bridko norčevanje iz kmeta. »Kmetijski list v 62. številki proslavlja zmagovi-tost kmetske misli. V isti sapi pa so samostojneži prešli z razprostrtimi jadra v tisti del liberalne stranke, ki se bori za premoč Jadranske banke. Tako so samostojneži v hipu, ko proslavljajo kmetsko misel, ponovno izdali isto kmetsko misel ljubljanski liberalni gospodi od Jadranske banke. Samostojneži, ki ste res kmetje in ste/pošteni, odprite oči in spreglejte, kam vas tirajo vaši voditelji..
p Samostojno gospodarstvo pri kmetijski družbi. Samostojnež Ažman je na občnem zboru SKS povedal, da se je radi znanih tihotapskih afer samostojnega voditelja umrlega Gustava Pirca carinarnica intabu-lirala na premoženje kmetijska družbe za 8 »n pol milijona kron,
pihnila in v Belgrad n. Gospod Pucelj je doma na občnem zboru SKS udrihal po vladi, v Belgradu pa vedno boži iz zbornice, kadarkoli je treba glasovati proti vladi in proti krivičnim zakonom.
p Pesek v oči. Pucelj je na občnem zboru govoril proti radikalom v vladi, na istem občnem zboru pa so razpravljali o »Narodnem dnevniku« ki ga izdajajo samostojneži skupno z radikali, io je že tako očividna komedija, da jo tudi slepec izpregleda.
p Nova organizacija za utrditev centralizma in razširjanje svobodomiselstva. Ker je Sokol vsled svojega svobodomiselstva, pijančevanja in surovosti izgubil na deželi ves kredit, hočejo liberalci sedaj na drug način zasidrati svojo barko med ljudstvom. Samostojneži snujejo novo organizacijo: Društvo kmetskih fantov in deklet. Pod kmetsko in izobraževalno krinko hočejo razširjati na deželi svobodomiselstvo, brezversko časopisje in agitirati za centralizem. No, samostojneži naj bodo lepo prepričani: kakor so Pirčevi »kmetski klubi«, ki so imeli isti namen, žalostno pogoreli, tako bodo ta društva samo toliko živela, v kolikor bodo sokolom odvzela. Naši ljudi pa že sedaj opozarjamo na ta najnovejši svobodomiselni poskus.
re glas o izvrstni kakovosti jTI« mila Gcz.la, ki sc odlikuje po jr| izdatnosti ia obilu.li penah ■»!(
,SVETLIN* krema
vazelinska mast za čevlje IVAN KORDlS, Ljubljana, Vegova ul. 2
tfiši, podgane, stenice in ščurki
moraio poginiti, uho uporabi',,to na-a praiBkuAeaa sredfttvti: r»roti mUim tu po<lgfinAra l> n 7-50, ca Suurko t,i Din, Kti sten c-' 10 l)»n, moljo « l>»u, prot (iirronn :: in 7 .M> Din, mtist proti n.otn & l>ln, II,asi l»"»tl Uši-Kl v obloki 7 50 'hit, proti mrftvlttttn 7 M Din. IloJor za ' iš o>ju tr»a ipžev 7 D n. Pošilja po povzel iti. , Arttfs1, knm. labovutorll. IU. Jilnker, Zn' rib, Petr'ni.ka nltoa 8 IC1,
amBBBBBBBBBaaBSSaaBBBKBaBBBBBItaKn n	b
s 0<jPejte si najnovej >e	•
■1	ŠIVALNE STROJE
S	EXCELLA	s
H	■ _	a
m Nafcenejšl slrofl	«
g laborno nemško blago 5 JO let latnslva ■	............ i..	a
| Za «ioiif; ln Novo leto
| Se lQ7o popusta
]. GOREČ, Llubljana
V pnlaCI I>|ubti. kreilllne banke
mznmm
m

ZADRUŽNO GOSPODARSK1 TKČA31 se bodo v bodočem tednu vrnili SEMIČ 7. januarja, OKNOMKLJ 8. ju.iuarja METLIKA 9. januarja, VINICA 10. januarja. Tečaji so celodnevni. Preda utaja se prifno med 8. in 9. uro do[>oldne. — Predavatelji iz Ljubljane bodo predavali o kmetijskem z 'ružuštvu (zlasti o kreditnem in blagovnem), o kmetijskem gospodarstvi (živinoreja, prašičereja, mlekarstvo, gnojenje itd.) in o potrebi ter pomenu stro-kovro organizacije.
Člani zadrug, zlasti člani načelstev in nadzorstev, udc'ežite se po'- ''evilno te-čaja in pri vedite s seboi tudi H-ngc!
n Ig. V nedeljo, dne 6. L m. po prvi sv. maši se vrši v domu na Igu shod SLS. Obenem se izvrši občni zbor Kmetske zveze. Pridite v obilnem številu, da slišite o sedanjem političnem položaju.
ii Metlika. Dne 6. jan. t. j. na Sv. Treh kraljev dan se vrši v Metliki v društveni dvorani po osmi sv. maši zborovanje Kmetske zveze. Na zborovanju se bo obravnavalo več važnih točk. Govorili bodo najmanj trije govorniki, med temi tudi domači g. poslanec J. Nenianič. K udeležbi 9e vabijo zraven članov še drugi somišljeniki.
n V Cerkljah pri Kranja se vrši v na> deljo, dne 13. januarja ob 15. uri v Ljud snem domu občni zbor Kmetske zveze.
n Okrajna kmetska sveža v Kamniku. V nedeljo, dne 6. januarja na"svetih treh kraljev dan priredi okrajna kmelska zveza sledeče shode: v Motniku zjutraj po sveti maši ob 7. uri. V špitaliču dopoldne ob 10. uri. V St. Getardu pri Trojanah popol-dne ob 3. uri. — Na teh shodih bo poročal g. poslanec Ivan štrein. — Somišljeniki! vabimo Vas, da se shodov udeležite polno-številno!
n Struge pri Doprepoljah. Dne 23. t. rn. sc je vršil tukaj občni zbor Kmetske zveze. Udeležba je bila precejšnja, ziasti se je občnega zbora udeležilo veliko mož in fantov, ki so s pozornostjo poslušali izvajanja in govor predsednika Pogorelca, ki je pobijal laži in obrekovanja nasprotnikov in pojasnil sedanji politični položaj ter užigal navzoče k vztrajnosti. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Anton Pogorele. Končno se je za besedo oglasil še nadučitelj Maksimir Rozman in v kratkih pa jedrnatih besedah spodbujal navzoče za vstop v Kmetsko zvezo in za naroči-tev katoliškega časopisja.	••
n Kamniško prosvetno okrožje naznanja svojim društvom, da ima na razpolago krasne skioptične slike o starem Rimu, Marija v slikarski umetnosti, papež in Napoleon. V kratkem dobi slike iz življenja Device Orleanske. Društva, pora*-bite ugodno priliko in oglasite se takojl Ker je treba slike vrniti.
n V Šmartnem pri Litiji bo na sv. Treh Kraljev dan božičnica, in sicer; getje, de«
Si rn n B
klamariic hi predstava Božični ii;ic fetek ob 3 <"i popoldne.
n \ mmimoškem smluem .»krnju se bodo vršili, kakor smr že objavili. ;;ospo-dnrso-politični te čaji, ki iili priredi Okrajna kmetska /voza v Nov« m mostu in »icer v nedeljo t!', januarja 1924 v S t o -pitah M Stopičo in Pode rad; mh? tek ob pol 2. uri popoldne. — V pondoljek 14 ob S. uri zjutraj v Toplicah v dvorani prosvetnega društva za Toplico. Vavto vas in Sotesko. — V t o r e k 15. o b 8 uri zjutraj v Š m i h e 1 u v dvorani ta šm i ho 1 ln Preč i no. — V četrtek 17. v (.labrjih pri g. O a z vod i ob tU uri doj«oMoe ra Brusnice m orehov&ko »lolirKv ~ V petek 18. o b R u r i i i u -1 r a j v s t P e t r u \ dvorani Kat. doma ia št, Peter, &m«rjeto in Pelo cerkev. — V sobot o 19. ob S. v Mirni p e č i v dvorani izobraževalnega društva .--i Mirno jhv. — Tečaji bodo pvkinevni in U\k< vsetv\tdi po i-.ih' <^vsp<\hirsko (vinarstvo, iiviao- in prašič, jreja) iu eu»> potitičrvo predavanje. To iadnjo bo nanašalo tvs vainejša v prašanja. ki jih :rvort v h-h sib 2.nAti naš k:u.-t in delavec, leak^-u tiivli «tvrtnik. Po pr«d.Aii!.;;) bodo lahkv stavi »i tečajniki vprašanja, da lsxk> ia\o dobili \<os'r«n-ko -t. Y<i-s.«	e l
»"i.jitlo ptibUih' pO-klrUjS U. O. DoM^t ".»'•h laupnik.vv ih- sanKk, «.,. »vss» v is it ampak t »hi! d., a^it^jo .u C. st-udeležbo N >iise hiii g\«sp*\iar«ii. Vi l". IU' iJVOvl:;' \ Vu-TOlStl tt t IV.
^_JL_LlJ' T -............«■——--..i««.,- ■
n DonoL?in


• sv, jo :\1»V ilv tadi vi- s.ial c> -ou: nn ri š*1 ja naše fanti. posedcvr:i ••, »i. ■ W
ia) pol daen aa Mtji sm soočeni i-' v Vori<t per—i i nji p Lo**- • :\«t. o-, v č . <: ■ -. "/n -v ;'rvi. Kr-K-. » r-v
C *ro	* BM * «|
oi
n
Nv niji
V-v . 2S.>
. A.; I1 v-
•> li na i i \ v
- ». v • AtaM.i (V\S
' i'."
v.-»o'.
- K-v v : * v" V. \ »si* . \«> v .
» ' - '
- . »v* .•

.(t. "> v
• v.
a X i •

■ < i l
K:
umimt'.1.'-1! ?■-■.«•-'>''■'
>• i.OKKMI V VSI TRI LOCATC l'. lanov, pa tudi nphov pogum in spretnost
| Kupljvnčani pa so poskrbeli, da se )e za ustanovne ?ilo gavo vs]e(j ?adnje povodi t jI po-
. . rušeni most popravil, tako da jc bil zvon v^os eas 1o"jk> cvetelo m , $v §tcfana rv; lovor< ki sc j« peljal čez
ao\i nitast. Dal Boji, da bi zvonovi dolgo ! vrsto let peli Boj^ti v čast in \ M-m-lje vseh ?tipljanov|
Prod dvema letoma se jo natistrankarsko društvo z imonom Narodna i čitalnica. Dnršh o jo
doseglo tudi \ oliko tisj^ha. Za v>c to m1 , ima zahvaliti društvo našim članom, ki so požrtvovalno dehiii .a obstoj tt-^a <lrustva. iVthhkshuk društva, blvraltv Petek ,hmo7-si je jv v^in-.kih volitvah rr.t \ so bkv pri-iihicvil. ua spravi	litn-iala sokole
in orjunak' v drušnvv Tako jo pri ?«dnji »>iK>i\>vi seji noiunv<Kntya dnevju^a re-nenadi-ma prciua^al spojem hanov samih u^rirtr.ih th>ni«.irato\ iu t-dln-r jih K ros sprvjel s pridrikvin, vla so .»pr« tihii čiani iHiia^tv^jbva s .'v« iia preti občnim ilutnim. IVusri «iac pa jc- pre<t-e<l-tiik to oJiočt>o o<ikkUiiL K» r	J*
r.o ttutrfijv) ck-Lati sokolom šMai«^ s«. ' '<}*•• nili. da s* mrši odsiraiuk) i r. si	*• :k*
no\s> ic bo« k urejeno fiu-ilnivv.
NA SF1A PRI
M'		r«"> p-.><1 časc.i i			ZK	i c -.
t :i	Kvi a	jr. k.r r^J-o pre.vč io-v-			S	XPTV">
			• d-.'i' . Fa . i t	i	s	mi v
C*'	i,v H;	\* *	>o hit reč trs vrar	? * u ,		:akc
da		e t	• ' u	rff-;•		Pred
	\ a v i	^ *	-— * - -		i.	
			xf -vr-r-rr, '		; j:	rt« c-
Vi		" <	- ve . - .c.		.x *	v _
-v			-.-rv: ' "v v* ;; -		* "J	! XI
			>'*•. Vei c. -^-ij •> r.	il-TCJ		Ni
		S?		1	C C	
M 'acvr-i--.
.21 -J - r - -V -;-cv
K:

NA	BiELl
-	\-aw4	s.;,J;.;!:
i..-:	J
i.-'-'- ■
-	• S» ; > a » ---i-vt^i	J vv : ss -
. >U	a	.v- ; - X i. _
. i;, ; >,u''"»' arr«*« jr^vj a vj-t,
POSKl-^TTE	W
• TRKiL\V« ki-.rrv e^rfa^^
PO ZINANJOST! «
f	Vs.v-^f .?t-v\im C<0-
.r^_ ■»mi.
>"-t"».
<:<■«; .i.:o;« ^ ..
■ •---v L* ^ 1 ,	...
< -<Tsesi. Z.t : > v r.»: ; ■ i- . < % «..ur-r-
-	c >c<rkev
—	-i	CC-
. s ^
" "j r T . . s ---- iic-s or- -:•

rac c nri
a
ica.rtn.ia
5—-fč	>•■ MITUM -
-K i Jcis;
1
'	a
vc	V
£ V. v.- : < rr-. • --

2 Mt p-l-T.	U
a lot, Si	$ ..
i 3 ivr-a^i* »i j	,


it ^ rir,__
SEI.5KA DOLINA.
Selška ptjdrui.rrica Slov. pianiu.skcg:> društva K v jeseni dogradila na Minaj tak<j rvaac -Krekovo kočo i na vrhu Ratitovca, k: k ustavil požrešnega laškcgft soseda, k r.i polastil lepe selške doluie. Ličen okra.-ok bo ta /.gradba iu mogočni Rati-trajea ^po.'atnik dr. Krekove lju-^av-i co domače zumlje, do prijaxnih selški gričev. Tudi tujski promet in gojenje piaa:3.<'.va <e bo s tciu povečalo. Na de« u<Ho ni pravega umevanja ta pla-airiit- . Pr.vt .-čimo ljudem, ki skoro celo 'tto	Irs dej .jo v j-risjirnl ali šoli, v
sapr.- š«- . ■"> >ur.^\dnju. da si udobno no-c-	planinskega ^raka in
•	rirvedrila. Od solnčnega svitu, re a.- nehote tudi spominjajo
••» !i>.c<t-w StvdrciVove svetlob« in lepote, ko torej kdo v ta namen l-ak dar na*
•	i rv r;. to jrra»_na žrtev, gojitev pleme« --t-. ! uS i do don.- iče druge w s tem

c'
50

v 3-orcUr.eci
UIza csta'i d-..
nočno mno.'.i; to n go^p«-darskern oziru bo-Se!H:a dolina hoče hva« Krtku ia njegovo plode-. •	zarrto in je to zt pokazab
•reri^sn pioščo n.-. Selškim domu in V.<o na Ratitovca Z2to lepa • r«i- — j tir.!oi ^ru niegov viljiv holt.v nasvet
-- cr-
glede napisa
keči samčki so nesle se jc
- t-ervo rw-w>»~iist nekaterim v. '. k.Tr« iraetm Pr< ti t:>tim p^ •o in:c;:tnr«ti tu vi letovišča *r. ■i . r.-.<•€ .šoa iskali in hvalili. Srt-. trpso vrra'i!-
Kranjsko zvel 1 *-r -o <*-«.-6cn . .icovo!'.
s T MD NAD LJL-BUAKO.
= > Potočnikova čitalnica z	n reveža leta dan s>o» redai
i^čni rK.r h poročil pojnameme. da sc tt rntckk leto aa-t-olj udcptrovula po « preda *atin, pet;em in tareb-jrj-siavbn- odbor v vT^ri! ogrotnr.o delo pr-. vjciaj-^ draštvv-ega	ki k f
str«bc ia čika v tem letu popohv" do-" časopis* iitnloica po od-
pri v* prvdae skrbi; dc txiaj sc fe pc
1 192-1 runvvio 222 rDomo-'.rvč-v^i iTf. Boft labov«, to .-Skv»cccrv. ^ 3 »Miathk«; V teu številkah niso surečmiri. io so naročnino vpiačati v-t.-a»v^os• pn r.pravništvifc — ^opnsj-? t i k r © a i k a. V preteklem leta te bJo ;c«ie sirlkvv okikasih ot\ doma rv*-csi«vi2	parov. — Hranilnica
• i poioiilaica bo imela občni
zbor koncem tega meseca. V preteklem letu je imela prometa 30 milijonov kron; vložilo se je 5 in pol milijona, dvignilo pa 2 milijona in 200 tisoč kron. Stanje vseh vlog pa znaša 9,440.000 kron. Hranilne vloge obrestuje po 6'/2%. vezane po dogovoru; posojila daje na menice, na osebno poroštvo in na hipoteke. Uradne ure za stranke so raz ven sobote vsak dan od 8. do 11. tire dopoldne.
MALO MltAŠEVO PRI SV. KRIŽU.
Na pivo adventno nedeljo smo imeli pri naši podružnici lurške M. B. lepo slovesnost, blagoslovljenje novega bronastega zvona. Blagoslov je izvršil leskovški g. dekan. Največ zaslug za novi zvon, ki telita 150 kg 111 stane 14500 Din, iina ključar F r a n c i1 a c e k iz Malega Mraševega. Bodi mu izrečena na tem mestu iskrena zalivala. Tudi vrlim Amerikancem, ki so darovali za zvon 3000 Din, priznanje in zahvala! Naj bi ncvi zvon, ki je posvečen »Kraljici miru«, dolgo let oznanjal soseski mir božji in nas obvaroval vsega hudega.
IZ MOTNIKA.
Dolgo že nI bilo nobenega glasu v »Domoljubu« iz našega skritega^ trga Mot-nika. Zato pa naj vendar prinese naš cenjeni prijatelj »Domoljub/« sedaj ob koncu teta en dopis,, v katerem naj bode v kratkih besedah povedano vse, kar se je važnega zgodilo v cclem letu. Dne 17. junija t. 1. ie praznoval naš trg SOOletnico svojega obstanka, torei je najstarejši trg v Sloveniji. — Dne 4. julija t. 1. je naš gosp. nadučitel/ U. Konjar obhajal svoj dvojni jubilej, namreč svojo 60letnico in 35letnico službovanja pri nas. Za njegovo veleza-služiio in neumorno delovanje ga jc tukajšnji občinski odbor imenoval za svojega častnega obrana in mu je v ta namen izročil sedanji župan častno diplomo
za spomin s primernim nagovorom. _ V
poletju st: je nanovo izvolil odbor že pred vojno ustanovljenega izobraževalnega društva s trdnim upanjem, da se bode vendar enkrat zopet pričelo, če preje ne vsaj v zimskem času društveno življenje rta pelju omike in izobrazbe, kar bi bilo prav potrebno in umestno. Želeli bi bilo, da bi se> pričalo kaj delati s kakimi predavanji, ali z izposojevanjem knjig ali s kakšno predstavo. — Okrajni cestni odbor se poživlja, da popravlja deželno cesto, ki -ie-Ije iz Motnika proti Kamniku, da ne bo enkrat naša vozna pošta z Gašperjem vred v blatu obtičala, saj pobira svojih 84% cestne doklade. — Mrtvaški zvonec se pogostoma oglaša, čeprav je naša fara zelo majhna. V teku štirih tednov je umrlo pet odraslih. — Opazovalec.
IZ LOMA.
Pri občnem zbora prosvetnega društva je bil izvoljen za predsednika" Janez j i 8' decembra se >'e vršilo ob obilni udeležbi predavanje g. župnika o branju posebej še o duhovnem berilu in se je pri tej priliki ustanovil tiskovni odsek, ki bo skrbel za razširjanje dobrih časopisov sedaj ob novem letu. Nato je bila igrica »Vedeževalka« in nazadnje pesem »Ljubi kofek«, ki so jo pele društvena pevke ob tnizi in so nazorno vse po-
kazale, kar je v besedilu. Posebno lepo božičnico nam je priredilo prosvetno društvo na sveti večer. Igrala se je poučna in ganljiva igra .Nežka z Bleda« v petih dejanjih.
Dne 26, decembra je bU v Lomu političen shod. Prišel je k nam g. poslanec Brodar. Poročal jc o delu naših poslancev v parlamentu in njihovem boju proti centralizmu. Občani so izrazili nekaj želja glede ureditve pašniških pravic na naših planinah. »Vse se bo naredilo,« odgovori g poslanec, »kadar dosežemo svojo lastno zakonodajo, avtonomijo.« Na predlog gospoda župnika so vsi zborovalci izrekli g. poslancu Brodarju in celemu Jugoslovanskemu klubu zaupnico.
STRUGE.
Dne 23. t. m. smo imeli občni zbor Kmetske zveze. Udeležba je bila precejšnja, zlasti je prišlo veliko mož in fantov, ki so z napeto pozornostjo poslušali izvajanja govornika, predsednika Pogorelca, ki je pobi jal laži nasprotnikov in pojasnil delo in stališče SLS. Povodenj nam je napravila silno veliko škode, zlasti v eni vasi, kjer so bilo nekatere hiše kar zalite. Ljudje in živina so se s težavo umaknili. Obrnili smo se na Jugoslovanski klub za pomoč in na okrajno glavarstvo, kakor tudi na g. poslanca Škulja. Upamo, da ne zaslon j.
ROB.
Preteklo nedeljo se je v naši novi dvorani vršil prvi politični »hod. Udeležba je bila prav dobra.:Poročal jo poslancc Šknlj o delu naših poslancev v Belgradu. Shod se je završil s soglasno zaupnico Jug. klubu. Obnovila se je misel ustanovitve poštnega urada v Robu. Nadalje smo priporočili poslancu zgradbo ceste Rob—Lužarje, ki je že zmerjena, pa jo je vojska zadržala. Shod sla poskušala dva fantiča iz Osolnika motiti, pa krepka beseda naših mož je odpi-liala take sorte politikanja v gostilno, kjer sla prodajala svojo modrost. Pred kratkim je bil pri nas Pucelj, ki je skušal ljudi premotili, pa se mu je malo posrečilo, ker že poznamo te lice!
RAŠICA.
Pred vojsko se jc delalo na lo, da so preloži klanec na cesti Rašica—Rob, tako-zvani raški klanec. Za zadevo se je zavzel poslanec Škulj, da so čimprej prekoristno delo zvrši! O tem mora tudi sklepati cestni odbor velikolaškega okraja.
ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU.
Orli telovadci iz odseka Šl. Peter smo v 1. 1C23. na tehničnem polju pri splošni tekmi odlično zmagali. Na splošno tekmo se je podalo 150 odsekov iz Slovenije, t. j. stepedeset vrst, izmed katerih se je posrečilo vrsli odseka št. Peter, da si je priborila prvo mesto v Sloveniji. Za odlikovanje dobimo prvo častno diplomo, ki bo visela za izkaz v d vorani in nam tolovadcem v neizbrisnem spominu. Dcsegli smo od 1330 dosegljivih točk 1222 točk, t. j. 95%. V trudu in znoju polnem radosti, domu gradimo slavo in čast! — Bog živil
ŠT. JURIJ POD KUM0M.
28. oktobra so g. župnik blagoslovili 516 kg težak jeklen zvon pri podružnici
Radež. Cerkev in zvon je za to slovesno^ zelo bogato in okusno ozaljšala Božičeva Lojzka. Posebna zasluga za zvon imata g g. Franc in Lojze Borišek iz Šklendrovca. Majhna soseska, pa s požrtvovalnostjo so kmalu nabrali potrebno vsoto. Kedaj bo pa pri fari dobil majhen, bronast zvončok večjega tovariša'.'
Teden p red ad vratom smo obhajali sv. mlsljon. Vodila sta ga g. dr. Knavs in g. Šavelj, lazarista od Srca Jez. iz Ljubljane. Kljub slabemu vremenu, sne-gu, blatnim potom, je bila udeležba zelo dobra. Bog blagoslovi trud in požrtvovalnost gorečih gg. misijonarjev.
Po novem letu bomo ustanovili kat, prosvetno društvo. Dom, lepo dvorano imamo, a društva ne. Pravila so že vložena. Fantje, dekleta, pristopite k društvu. Korist boste imeli sami, ker si bost» izobraževali nm, blažili srce v nedeljah popoldne. — Novo leto je tu. Čas za poravnavo naročnine »Domoljuba«:. No vštric šile se malega poviška. Res je, da nas davki hudo tlačijo, a na drugi strani se velike izda za nepotrebno vino. Kadar greš na semenj v Radež, Zagorje, Litijo itd., kadar kupuješ aH prodajaš vole, krave, prešiče, takrat pa mora biti za »likok? Ali ko ima.5 botrinjo, »oheet«, koliko se po nepotrebnem zapravi ali zapije. Spij ga tedaj 1 liter manj in v celem letu si prihraniš še ve£, kakor za naročnino »Domoljuba«, dekletu za »Bogoljuba«, za Mohorske knjige, morda celo za »Slovenca«. Letos je bilo 104 naročnikov. Število ne sme pasti. Saj jo »Domoljub« najboljši list za kmetske gospodarje. V njem izveš vse važnejše politične, gospodarske in prosvetne novico. Zadaj pa lep listek »Dekle z Močevac posebno zanimiv za dekleta, fante, ki bo šd prihodnje leto izhajal. — Proč 7. umazano »Domovino«, ki jo hočejo vsiliti nekaterim, preč z brezverskim »Jutrcmc, ki sramoti vero, naše vrle poslance in vse, kar je nam Slovencem svetega! Na delo za katoliške časopise!
Uoriče pri Kranju, čudne razmere vladajo pri nas, katerim bo na vsak način treba napraviti konec. Redno vsako nedeljo in vsak praznik se zbira v naših tukajšnjih gostilnah družba domačih in tu. jih razgrajačev in pretepačev, kateri potem zvečer napadajo mirne ljudi. Vsi pošteni ljudje, katerih je hvala Bo^u precej, se zgražajo mul tem divjanjem to tolpe. Pozivljemo merodajno faktorje, da takoj in na vsak način napravijo mir in red; iino. na dotičnih razgrajačev pa cb prvi priliki tukaj objavimo. — Eden za več prizadetih.
IZ RETEČ PRI sKOfJI LOKI.
RoteSko izobr. društvo jo i zimo pričelo « resnim izobraževalnim delom. Potem, ko jo L',ni postavilo pod vodstvom predsednika g. župnika I trudom cele lare svoj lični »Društveni dom«, se je km,Mu ugnezdil Orel v ujem in pričel v trudil in znoju vzgajati srhe in rod. Orel naj bi družil vse Innte cele taro v eno družino, prijateljsko, edin«. Zato pa bi bilo želeti, da bi So iz drugih vasi v bolj obilnem štoviiu pristopali k tej nnjlepSi lan-tovski organizaciji, niasti iz Godešča. Pridito i« prepričali se boste, ne bo vam žal nikdar ia urice, ki ste jlb prebili v orlovskem delu. Tu zatrjujejo vsi možje, ki se izšli Ii orlovskih vrst.
Najlepše p« se razvija dramaiski odsek. Dne 11. ia 18. novembra je priredil »Mik lovo Zale* ki je obakrat dvorano napolnila ia bi Ja gotere ie tretjič, kajti vsem, ki s« j« videli, a« je tak«
0KNAK.
g VohM 81. decembra: dolar 87- KM Din; lira 3.78-3.81 Din.
« obtok bankovcev. Po izkazu Narodne banke z dno 15. decembra smo imeli v obtoku za 5767 milijonov 123 tisoč 550 bankovcev, kar pomeni napram prejšnjemu Izkazu z dne 8. t. m .zmanjšanje za 80 milijonov 175 tisoč 680 dinarjev. Istočasno se jc zmanjšala tudi kovinska podlaga za wi-| j iona 61U tisoč 277 dinarjev na 448 milijonov 992 tisoč. 680 dinarjev. Glasom izkaza ^Narodne bankei z dno 22. decembra je t)ilo v prometu bankovcev za 5717 milijonov 700 tisoč dinarjev. Tekom enega tedna se je znižalo število bankovcev za 49 milijonov 300 tisoč Din, kovinska podloga pa za 17 milijonov 300 tisoč Din na 431 milijonov 100 tisoč Din.
g Na 800 prebivalcev pride J bank« v Dubrovniku. Vseli bank je namreč 11.
g Odplačevanje državnih dolgov. Finančni minister Stojadinovič je Izjavil, da namerava izplačevali državne dolgove raz-»im privatnim firmam in se zato pogaja z upniki, da so ta izplačjla izvrse v toku 1 ali 2 let Med upniki se nahajajo 3 velike ieške firmo, katerim dolguje naša država 110 milijonov češkoslovaških kron. Takojšnjega izplačila sc brani raditega,, ker noče preveč obremeniti državnih financ.
g Dolg Jugoslavije Franciji Po francoskih poflatkih jo bila naša država dolžna 31. avgusta 1922 Franciji 1795 milijonov frankov. Črnogorski vojni dolg v znesku 13 milijonov frankov so mora prišteti najemo državnemu dolgu. Tudi Italiji dolguje naša država 10 milijonov lir. V letu 1923 jc bil za našo državo dovolj™ tudi kredit 300 milijonov frankov.
CENE.
š Cene v Celju. Meso: Govedina v mesnicah I. vrsto 25 Din, II. vrsto 22.50, na Stojnicah I. vrsto 22 do 25. II. vrste 17..50.
dojmrtla. da H' fciasli loški mesi-ani uit« mogli »a-inditi, da km«ki igraki tako sijajno nastopajo. - Z istim H-pehom sc je 1& d«, npruorila »Krulita Estera«. Hvala hbornemu reiiserja Karla B., skrbnemu predsedniku g. irnpnik« in poirtvo-vatnemu tajnika Janeia D., ki »c poleg svojega »rbatnoga dela toli trudijo f« ia Javni blagor tele tare. f^veda so se nekatere napake, »Usti d«-Mdostna disciplina lgrakev, katere sc morajo piv-fcgoma odstranili.
Zadnji* se je med igre dogodil obžalovanju »rede« sluiaj. Iti Šahe je prišlo nekaj lantalioov in so eel Jas motili predstavo t govorjenjem ia iriddSanjem, oii vidno ii golega sovraštva do dro-Mra. Med njimi je bil posebno surov neki Ma-»Urvškov, Ostrema nastopa g. župnika j« imhvtJiti, s« vsaj drugo polovico igre male mirovali filter pa je fekandal, da se f« dobe taki ljudje, ki ie pri kulturnih prireditvah slabše obnašajo, kot amorci v Afriki.
Opozarjamo »lasti oko!if*a*i ia gost«, da nam •proste, ker to niso biH domaiiai. — Zh«« pa m-getavljamo vse. da bo od idaj l&naprej popoiua khota in mir v dvorani med IgTo. Kaj« r ar postav-Qeni bodo reditelji in brei pardoaa bode vgakega Hcniirneža iabaenill n dvoraao ua hladno. — Za jredpas« Imamo pa pripravljenih fe pu j menit- 1 nlh, sn»lia iielaih burk »a mredril«,
Tclotina: I. vrste 35, II. vrste: 30. Svinjina I vrste 32 do 85, II. vrste 30. Slanina I. vrste 43 II vrste 42, mast domača 44, ainori-kanska 39, šunka 55, prekajeno, m<*o I. vrste 45 do 50, II. vrste 46. Perutnina: 1 > ščanec večji 30, kokoš 25 do 50 petehn 80 do 50, raca 40, gos 150, puran 100 do 150, domači zajec 25 do 30. Divji zajec kos 60 do 70,1 kg srne 25. Ribe kilogram 20. Micka 3.75, eno jajc* 2.25 do 250. Špecerijsko blago: Kava Portoriko 04, fiantos 44, Rio 40, pražena kava 48 do 70. Sladkor v kockah 23, kristalni 21. Namizno olje 32, buč-iio 40. testenino 13.50 do 21. Moka: št. 00 6.20, St. 0 6.20. št. 2 5.70, št. št. 4 5,30. Čt. 5 5, št. 6 4, krušna moka 4, ržena onotna moka 5.60. Kurivo: CVnt črnega premoga 51, rjavega 26.50, kubik meter trdih drv 140 do 150, 100 k« trdih drv 40, kubik meter mehkih drv 112 do 120, 100 kg 82. Cene so zadnji čas za nekoliko šlo kvišku.
g OiutpodAireLtt	nodra *l<>d<i<
tntne: Gnojila: Kalijeva sol 42?« pu Din l<K)r— za 100 kg, rudninski super-fosfat z lt)"<- v vodi raztopil«1 froforove Iris-line po Din 160.— za 100 kg, kostni su-perfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260.— za 100 kg, bela. raz-klejena kostna moka po Din 210,- a> 100 kg, tomaževa žlindra 18% po Din 180 za 100 kg. Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagenskih pošiljatvah se iste zutižajo. Krmilu: Lanene tropine po Din 4.50 za kg, orehove tropine po Din 3.50 za kg, vsebujoč« 4beljakovin in maščobe, klajno apno po Diu 4.— za kg. Vinogradniške in vrtne 1 e r kmetijske potrebščine: Drevesne škropilnice bakrene po Din 400.—, modra galica po Din 11.— za kg, žveplo, dw j-i.o rafinirano po Din 4.—, trierji (čistilniki) tt. Heid po Din 2900,— , nam ko L\, trierji (čistilniki) tt. H« i d po Diu 2800^-Miamke IB, mlatilnice na ročui in gept Ijni pogon po biu 4000.—. ndatilnice ua ge-peljiu pogon s siti in trebili po Din 6500, geniji na 24 obr. Din 4(KtO.-~ na 3(j obr. pa Din 4500.—. Poleg tega so na ra^Kilago vsakovrstni poljedeljski stroji, kakor: čistilniki, pa.jtelni, plugi, i»olj<Hk-Lsko in travniške brane, kose in brusi, vodne žage, br-zoparilniki, kovani žeblji, gnojnične sesal-ke. cevi, tehtnice itd. Cene na žitnem trgu: Pšenica po K 15.—, koru-» po K 13.—, oves po K 11.40, moka št.
Po K 24.—, otrobi po K 6.00.
DAVKI,
g Nov davek. V ministrstvih socijabe politike in pravosodja se je sestavila komisija, ki pripravlja predlog o spremembi stanovanjskega zakona. Finančni minister j naznanil, da sc namerava posluiiti pooblastila člena 16. stanovanjskega zakona ter upeljati za hiSne posestnike in najem* nike, ki stoje pod zaščito tega zakona poseben davek. Kdor davka do 1. aprila ne bo plačal, za tega ne bodo več veljale
ugodnosti zakona. Na nove hiše sc dave!> nc bo nanašal.
g Direktni davki. Generalna direkcij;, državnega računovodstva je izdala pregled o dohodkih Iz direktnih davkov in doklad V Sloveniji so dali direktni davki z dokla-dami vred v oktobru 9 milijonov 225 tisoč 381 dinarjev. Od 1. januarja do 81. okto-bra f. 1. se je vplačalo v Sloveniji 74 milijonov 877 tisoč 046 dinarjem.
ŽIVINA.
g Živinski sejni v Ljubljani. Na zadnji sejni je bilo prignanih 178 konj, 75 volov, 71 krav, 7 telic, 21 plemenskih prefiičkov. Plačevalo se je povprečno za vole I. vrsto po 10.50 Din, II. vrste 12.50 Din, 111. vrste 11 Din. Krave in hrvaške buSc so se plačevalo do 10 Din, krave klobasarke ix> 7.50 Din, prešički za rejo po 750 Din. Zunanjih kupcev ni bilo.
UM NO.
g Kmetijski tečajfi. Tt.kom spomladi in po)«^tja J. 1024 se bodo vršili na drž. kmetijski šoli na Grmu sledeči teeaji za pralu lične gospodarje: 1. k 1 o t a r s k 1 tečaj; dne 28., 24. in 25. januarja, 2, sadjarski tečaj vliu* 18., 19. ia 20. februarju, 8. tečaj za pridelovanje intimno uporabo krme, dne 21., 22. iu 23. februarja, 4. t e Č a j. z a vinograd-n Iker dne 24. in 25. februarja (delo v vinogradih, obrezovanje trt itd.), 7. aprila (sj)oinladno cepljenj« trt) in 10. jn 11. junija (zatiranje šk<Klj,jivoev, zeleno cepljenje trt).
Tečtiji s<) teoretični in pratklični ter se jii i iiji.ii gospodiuji lahko v dotični stroki dobro imčljo. Ker je pouk zelo važen, je želeli, da se ga udeleži čim več gosptnlar-ji<v. — Oddaljenim, revnim gospodarje,a se dovoli prispevek v hrani tn s prenočiščem iu> zavodu. Kdor to želi, se mora izkazati s potrdilom županstva. Priglasitve sprejemi! ravnateljstvo drž. kmetijsko šolo na Grmu ji. Novomesto in sicer za 1. trčai do 10. januarja 1024, za 2. in 3. tečaj pa do 20. januarja 1024, za 4. tečaj pa do 10. niurca 1924.
g Kmetijski pouk ji<» debeli. Oddolek za kmetijstvo priredi v pr%i polovici meseca januarja 1924 sledeča pretlavanja: Vi nedeljo dne 6. januarja 1924: 1. Mirna o kmotijstvu, Kafol; 2. Gatlna, o kmetijstvu, Jereb; 8. pri Rad ni, o sadjarstvu* Ambrož; 4. Preddvor, o krmljenju, Mladink; 5. Rakek, o sadjarstvu, Zdolšek; 6. Vavčavas v Prekmurju, Pavlica; — V nedeljo, dne 13. januarja 1924. 1. Šmartno pri Litiji, o sadjarstvu, Jereb; 2. Velika Kostrevnica, o gnojenju, Jereb; 8. Stitde* nee., okr. Krško, o vinarstvu, Ambrož; Brezje pri Radovljici, o mlekarstvu in o vzgoji mleine živine, Pevc; 5. Videm, okr. Kočevje, o travništvu. Golmajer; 6. P0®" z«<melj, o živinoreji, Konda; 7. Breznic«, 0 živinoreji in planšarstva, Bnstič; 8. Grahovo, o gnojenju in o komasaciji, Stamber« ger; 10. Filovci v Prelunurju, o kmetijstvu, Vojsk; 11. Borejei v Prekmurju, o ttuvnl-štui, Pavlica.
g Izvoz neua h Slovenije. V Kidnjem časa so izvozili z Slovenije manjše množin« sena v Švico in Avsti-ijo. Glasom poročil se je pridelalo letos krme veliko nad domača
potrebo. Iz podatkov poljedelskega ministrstva jo razvidno, da se jo pridelalo sena v naši državi 27 milijonov meterskih stotov. Z ozirom na dober pridelek sena se ga bo moglo izvoliti večjo množino v inozemstvo.
g letošnja svetovna žetev. Letošnji pridelek pšenice v najvažnejših državah —razen Rusije — cenijo na (MO milijonov stotov; lnni je je bilo 870 milijonov. V predvojnem petletju 1909—1013 ro je naželi poprečno po 1024 milijonov stotov; torej predvojna produkcija se ni dosežena. Prirastek napram lanskemu leta pride v prvi vrsti na Evropo: lani 278, letos pa 1141 mi-Jijonov. Pred vojsko je pridelala Evropa poprečno boil milijonov na leto, v povojnih letih 1919 -1921 pa 281. Rži bo letos za 15 odstotkov več kot lani, ječmena in ovsa za prav toliko, koruze pa za 5 odstotkov. Za določitev svetovnih tržnih cen prideta v peštev samo Evropa in Severna Amerika. Tukaj je treba omeniti vedno ostrejši boj med Severno Ameriko in Kanado. Na Angleškem ima seveda Kanada prednost. Francija in Italija bosta krili svojo potrebo lahko sami, za druge bodo pa skrbele poleg Amerike tudi Rusija in pa baltske obrobne države. V Združenih državah raste notranji kontnim in sc zato ne peha toliko za i nc nemške trge. Obenem pa tniBlijo v Ameriki, da bo Nemčija kmalu ozdravela in bo kupovala spet tako, kakor je prej.
g žetev v Sloveniji. Po predhodnih uradnih podatkih jc dala letošnja žetev v Sloveniji sledeči pridelek: ozimna pšenica S29 tisoč 403 meterske stote, jara 18 tisoč 597 stotov, ozimni ječmen 144 tisoč 659 stotov, jari ječmen 28 tisoč 604 stotov, ozimna rž 243 tisoč 590 stotov, jara rž 19 tisoč 347 stolov, oves 230 tisoč 72 stotov, soržica 25 tisoč 767 stotov, piva 6 tisoč V15 stotov.
g Pavlov semenj. Dolenjski kmetje ©pozarjaio vse prodajalce raznih kož (kun, zajcev, lisic itd.) na Pavlov semenj dno ti. januarja, kamor menda dojdejo tudi kupci iz inozemstva, ki plačujejo dosti dražjo kot Ljubljančani.
g Gospodarske razmer«; v Dalmaciji. Kakor poročajo listi, je prišlo v Dalmacijo več kanadskih trgovcecv kupovati tamošnja vina. Kanada namreč sedaj predstavlja važen trg za vse vinske trgovce, ker se od Vnn tihotapijo velike množine alkoholnih pijač v Zedinjene države, kjer obstoji kakor znano alkoholna prepoved. V dalmatinskih pristaniščih imajo še vedno dosti nezaposlenih mornarjev.
g IjetoSnjja vinska trgatev. Letošnja vinska produkcija v celi državi je dala 5 mi-Hjonov 125 tisoč hI vina. Polovica najmanj M »e morala izvoziti v vrednosti poldruge .ailiiarde dinarjev. Izgledi pa niso baš si-
SREČNO NOVO LETO
vsem svojim ccnjcnim txljtaiulcA.ni, prijateljem iu aunccm žuHioc a stojnic« FRANC PERKO
FRANC, NEŽIKA, KATI.
4 AAA A AA AAAAAA A 4AAAAAAAA UAAAAAAA14A AA AAAAAAi.1 A-^A'
GOSPODIH]!*
KUHINJA.
Kuhinjska knjiga in kuhanje.
Pri nas je premalo v navadi, da bi kupovali in brali kuhinjske knjige ali sploh gospodinjske spise. Je dosti velikih kmetij, kjer najdeš pač poleg časnikov kako neraz-rezano Mohorjevo knjigo, mogoče tudi kaj pripovednega ali pod učnega, ne najdeš pa kuhinjsko knjige. Tako tudi pri kajžarjih hi osebenkih. Tovarniški delavci naročuje-jo in kupujejo radi časopise, knhinjske knjige ne najdeš tako kmalu pri delavki: mu mi bo?« — bo rekla ta in ona, — kuhati znam, kar je za domačo potrebo.*
To je bas: kuhati zna vedno eno in isto in no ve, kako prav bi bilo, da izpranem kaj, poboljša. Oasi se men ju je jo in kar je dišalo dedu. ne gre vnuku v slast, fantje pridejo v svet, se navadijo druge hrane, jo pogrešajo doma in ko se ženijo, je njih velika želja, da bi jim znala žena dobro kuhati. Nikdo ne misli pri tem, da bi bila vsak dan na mizi pečenka ali potica, skoro vsak mož bi bil zadovoljen, du bi dobil vsaj pošteno krompirjevo nli fižolovo juho. Res je, da je lahko najbolj preprosta jed okusno pripravljen.!, tisto malo dišave za okus ne stane skoro nič in tudi dela ne da. Koliko kregov v hiši provv.roČi samo to, da ne zna gospodinja kuhati in če so v hiši posli, ki so nezadovoljni s Iirano, je to večno pregovarjanje .V neki graščini ni znala kuhati dekla za družino, sklede so se zlivale v svinjak, hlapci so pa zbadali nerodno kuharico. •— V gosposki družini se je razdrl zakon, ker ni znala mlada gospa skuhati kave, ko jc obolela kuharica. Dostikrat se poroči kaka starejše dekle, ld ni kuhala poprej. Težko se naučiš na starost, za kar so nisi zanimala v mladosti, a moški, ki šo potrpi, kadar ne zna mlada žena kaj, izgubi hitro potrp-Ijenje pri starejši ženski, od katere pričakuje, da zna.
Kuhinjska knjiga je potrebna vsaki ženski, tako izurjeni stari gospodinji kakor deklici, ki se pripravlja za zakon, potrebna je uraetnieam po šolah in pisarnah, potrebna je tovarniški delavki, potrebna je deklicam, ki mislijo v hišno službo. Francozinje in Nemke so izv.stnc gospodinje, dobijo pa že v zgodnji mladosti kako kuhinjsko knjigo in si jih oskrbe pozneje kar več vrst. Nemci imajo zelo veliko kuhinjsko literaturo, tam se dobe celo kuhinjske knjige za male punčke . Puppenkochbiicher«. Tako se nči že otrok, da kuha po receptih. Koliko sposobnosti za ta posel kažejo male kn-hsrričicel Zdaj pripravljajo 6vatbo, zdaj imajo žegnanje, kar jim prizadeva mnogo trn-da in skrbi. Največje veselje dekletec je, ec dobe lončke in ponvice za igrače. Na Nemškem so vpeljali že pred vojno kuhanje v nekatere dekliške šole. Poskus se je obne-rcI. Znanje kuhanja je važno za vsako žensko, je pa važno tudi za skupnost. Kdor zna le kaj kuhati, je precej neodvisen. Učiteljica na kmetih ni odvisna od dobrote vaških
gospodinj, če si zna pripraviti sama knj, dijakinja, dijak v draginji velikih mest, kako jima pride prav, če sta kaj spretna v kuharstvu. Zato je prav, da se nauče. tudi dečki malo kuhanju, kolikokrat jim pride to prav. Moški, ki zna kuhati, ni odvisen od žensk. Kako se razumejo na kuho nekateri stari vojaki, mornarji, gostilničarji in drugi. V boljših hotelih in hišah imajo sploh samo kuharje. In zdaj, ko mora v večini družin, ki žive od mesečne p!»če, služiti tudi žena bodisi z delom doma ali v službi zunaj — zdaj pride vsaki rodbini kruto prav, če zna moz malo pomagati pri kosilu. Nič ni smešnega v tem —- dosti bolj čudno je, če se ubija žena s svojim delom, mož pa stoji in gleda.
Marsikdo pravi: kuhinjska knjiga pomaga samo onim, ki znajo že kuhati, kdor ni nikdar videl, kako se pripravi to in ono, ne bo znal pripraviti, naj ima knjigo ali ne.
Je nekaj nn tem. In vendar se je naučilo mnogo mladih gospodinj kuhanja samo iz knjige — poskušajo in premišljevaje. Nekaj splošne-ga znanja dobi iz kuhinjske knjige lahko vsak, ki ga išče z rosno voljo. Dekle, ki pojde v službo, se lahko nauči, kako se pristavi meso, kaj se pridene, kako ee zameei, kake vrste jedi gredo vkup, kako se pe>stavi na mizo, kakšne začimbe potrebuje ta jed, kakšne druga itd. Vse drugače gre lahko v nt-»sto, fe ima že nekaj pojma, kako eo kuha. Kuhinjska knjiga utrdi značaj mladih dekiet, jih deda potrpežljive, natančne in vestne.
Slovenke imamo več kuhinjskih knjig. Največja je Slovenska kuharica* sestre Filicites Kaliošek. V tem obširnem delu najde gospodinja vse, kar potrebuje —• ima pa ta knjigo napako, da si je ne moro vsak privoščiti, ker jo njena cena tudi v številkah visoka. Dosti cenejša, vsem potrebam navadnih ljudi ustrezajoča, pa je ^Varčna kuharica« gospo Remčeve, znane pisateljice: i Domoljubov« gospodinje«. Po tej knjigi se kar samo kuha, le segajte pridno po njej sedanje in prihoetnjc gospodinje, omožene ali samostojne. Boljša je kuhinjska knjiga kakor opolzel roman; čas, ki ga porabiš pri nji, je naložen na bogate obresti, dobre kuharice, dobre rfos w]injo bn segel v deveto vas.
t
PERILO,
Kako pereuo vedi,ene nogavice.
Ker so volnene nogavice zelo drago, Je tretja pri pranju z njimi zelo previdno r&v* nati. Praktične in izkušene gospodinjo priporočajo, naj nikoli ne peremo volnenih ho-gavic z drugim perilom, ampak same. Nfr močiti jih je treba v mehko vodo (kapnica ali tekoče vodo, ne v studenčnico ali iz vodovoda), kar se sploh priporoča za vsaka perilo. Namočiti je treba najprej samo eio» pala, ker so ta navadno najbolj umazapA Dobro je primešati tej vodi dve do tri ŽHc« salmijakovih kapljic (dobe se v drožeriji), ali tudi toliko petr^k:ja. Namakaj« naj f?
najmanj dve uri, potem jih je treba dobro ometi nalice in narobe. Nato jo namočiti cele in po kakih dveh urah dobro ometi. Milo, ki se potem rabi, naj bo kolikor mogoče milo, brez sode. Meti (mencati) jih je varno, ne nategovati in drgniti. Potem jo treba vliti nanje gorke vode, ne kropa, ali zelo vroče vode, ker se v prevroči vodi volnene niti raztrgajo. Nazadnje jih je treba eprati v mlačni vodi.
Podobno je ravnati z volnenimi lcoči (odejami), ki jih nekatero gospodinje rade perejo kar z drugim perilom, če:r, da prihranijo na milu, pa tudi na času. Namakati jih je, kakor smo slišali pri volnenih nogavicah. Smemo jih tudi samo meti, ne trdo mencati ali drgniti in ne oviti, ampak le iztisniti. Tudi tu naj bo milo mehko. Ko jih izpereš v miačni vodi, jih obesi neovite, da se odiečejo in posušo obešene.
Pomniti pa je, da jo bolje, če ie odeje varuješ uuia.iaaoi.ti z rjuhami, k jih večkrat menjaš in jih lažje pere« kot koče, ki se pri. , pranju hitro i r rejo, i/gubo barvo n ;or- j koto.
RAZNO.
Mala pomot pri n-Aovih ia i-evli«.
Mnogo zdihovanja pa tudi jeze povzročajo gospodinji, zlasti materi, ii sraj vsak dan pošlje v šolo, dva ali tri otroke, trakovi pri čevljih. Dobro ve, da je grdo, če niso čevlji do vrha zadrgnjeni, a pri trakovih se tako hitro suamejo pločevinaste konice (štefte), Koliko časa ie treba svaljkutl ir,ed prsti prazen trak in ga vtikati v luknjico, da človeka res mine potrpljenje in že rajši poveže čevelj kar počez. S io.n pa se pokaže malo zanikarnosfi, pa tudi boij mraz je v noge in sneg in mokrota prideta lažje do noge. — Tomu lahko odpomoroS, da traku- ; ve še dolgo lahko rabiš, ako kaneš na ko- ! nec traku pečatnega voska iu dobro stisneš | in posvaijkaš. Ko "-a strdi, je prav iako vri- : ročno za vtikanje kot pri mu ih trakovih.
Koliko evcilk se Oanes goji v Evropi? Danes se goji v Evropi okoli 8000 vrst cvetlic. Od vseh teh vrst je le 420 takih cvet.ic, ; ki imajo prijeten vonj, 2300 drugih vrst ; sploh nima nobenega duha, 3880 vrst cve- I tlic pa ima neprijeten vonj. Cvetlice, ki inu.- J jo prijeten vonj, sc jk) bani večinoma beie j ali žolte, nato slede rdeča, rumena in vijolična barva. Cvetlice z neprijetnim vonjem so večinoma rumene ali zelene barve.
Mnogo sreče
7» ...
strokovne
(Dopis kmetskegu posestniku.)
Kdor hodi po deželi in opazuje stanjo kmečkega ljudstva, ta mora priznati, da je treba korenite odpomoči, oziroma samopomoči. Dobe se pa še danes ljudje, ki se zanašajo ali pričakujejo od novoizvoljenia poslancev nadnaravniu dejanj. Resnica je, da veliko naredijo dobri kmetski zastopniki v parlamentu potom zakonov, ki ščitijo kmetu, po drugi tirani jo pa yo.mi«a.m bo, da bodemo kmuijo izboljšali evajt' gmotno stanje k, ako bodemo porabili vsa sredstva, ki so nam na razpolago,-da dv'gnemo produkcijo naiiii pridelkov.
Vt,Q to dosežemo najhuje s ■;!<"''.••• u«-. izobrazbo \ kmetijskih šoiaii, ali pof"iu orega strokovnega časopisja iu knjig.
Svet hitro aapredUjfc v vseh it, lo ml kmetje — bodimo odkriti — s.-; i,a premalo brigamo, posebno v nekakem kraji!) za svojo s'auovsko izobrazbo, . -ii vendar se da, posebno z umetnimi guojiit, e.a viluo rabljeni, dvigniti j-ridotice na no-verj.-lyo višino.
Učimo so spoznavati zemljo, kaj pouo-buie in zahteva od nas. 'kor dobimo od svoje roune makre vse, kar potrebujemo, ako z njo lfcpo ravnamo, tako dobimo tudi od naše krušne matere, to je zemlja, vsega, kar potrebujemo, ako jo poznamo iu ji ua- : rao vsega, kar on« rabi. Ako jo poznamo ia j ji pravilno strežemo, nam bo dajala k'u> za i letom kos kruha in šo kakšen priboljSek j povrhu, ako ji pa ne privoščimo, kar potrebuje, nam bo pa le skopa mačeha, ki bo de jala le .edio skorjo.
Stroški so leto za lokaj večji, dohodki •o prt ve;,no i-ii koi nekdaj, zato moramo gledali, da iztisnemo iz zemlje vse, kolikor jo mcg.če, kakor to delaj« po drugih na~ prodnih deželah.
Poskusimo dvigniti produkcijo naših pridelkov potom umetnih gnojil, porabimo zadnjo kapljico gnojnice, ki danes steče v vaški potok ali pot in videli bodemo, da so bode dvignilo naše bhigot,tanje, dohodki posameznika, države in s tem tudi vrednost denarja, z dobrim »osnodarstvom od štreni države.
Ja, bode kdo rekel, pisati je lahko, naredili je bolj težko, ker ni denarja. Verjamem ,ali počakaj malo prijatelj.
Ako pogledamo okrog sebe, vidimo da vsak trgovec ali cbrtnik, ki hoče povečati svojo trgovino ali obrt, potrebuje kapitala, ah vendar pri vsem tem računa eden kakor drugi, da bode imel dobiček. Prav
al o u rl .k.metsk5m gospodarstvom, ™ '	umetna gnojila, ako ho-
čemo izboljšali hlev, nared ti gnoinično lamo, kupiti si potrebnih strojev, potrTbu e-ie kredita. Delamo p08ku-se z nmetaiml gno ili, tehtajmo gnojila teh-
5VES2? fa^najmo, in vldedbot ' r,l bod°m° imeli še nekaj dobička Za vas to ja treba dobre voljo in atro-
kovnega znanja. Ker pa vsi no moremo v kmetijske šole iz tega ali onega vzroka, nu-ročimo si pa poleg druzega časopisja še strokovno časoj i»je in knjige. Posebno .Kmete valccc in -Slov. Sadjar; naj bi bil v vsaki kmetski hiši. Shranimo posamezna štovilke, i/ katerih bomo imeli, ako jih da-vezat, v dveh ali treh letih krasno
rao
Res je, da vse to stane denar, ali vsaka šola nekaj stana, največ pa stane nevednost, Iz lastnih ve letnih izkušenj seui prepričan »h j« brvz shinoiike struLovm: izobrazijo I vsak naj re-ik k v k jioii]st * u ueniogot.
Kajti ie, ako bodemo strokovno pouče-■ 'd v vseh puiiiigah kmetijstva, ie potem si ! bodemo iaisigu -'tli c bsloj na rodni grudi,
ter končno due..kali boljših časov. ! , Bri vsem tem pa botiimo toliko razsod-! ni, da batno yna]i ločili strokovne organi-I »k »jo od politiku ih.
: Najvazns$te določbe zakona I o faksati m pristojbinah.
| Zelo v; "t-. i vir državnih dohodkov tvorijo tudi pristojbine ali takso. Kdorkoli si /• H izposimati (1j raznih oblast vili ;ili m a-dih kako posebno dovoljenje, koncesijo, licenco aii kakšno drugo pri .ieo, oziroma ugodnost, povod mu re&vo: Prinesite kolek n'i štompel /,a toliko in toliko dinar-j-'v) sicer ne bo nič. Istotako ]:• v notarskih ir odvetniških pisarnah. In kdo ne pozna deselka: ali -procentov ? In tudi na so-t lscih so brez 'colekov ničesar no doseže.
Ne bilo bi torej odveč, da se nekoliko natančno jo- spoznamo s tozadevnimi sedaj veljavnimi zakonitimi predpisi, ki jih najdemo deloma v .ivsirijskem ; ristojbinski m zakonu iz leta 1850., ki velja v Sloveniji in v Dalmaciji, deloma pa v onih določbah .srbskega zakona o taksah iz leta 1911, ki so ■ ilo po ujediuji uju razširjene t.a ».-'k« kraljevino.
^!ijva/.m;,iš(? bi bile:
a) Tarifna določila, t. Za vsako pismeno ali na zapisnik dano prošnjo, oziroma vlogo so plačuje b Din. Če se mora na podstavi prošnje izdati posebno potrdilo, izpričevalo, odobrilo ali dopustilo, se mora za to položiti šo posebna predpisana taksa. Vse dopolnitve k prošnjam se smatrajo za vloge m so zavezane taksi po 5 Din.'
2. Za vse priloge, ki se dodajajo prošnjam in niso podvržene večji taksi, niti niso opraščene plačila taks, se plača 2 Din. . Za vsa izpričevala in p o t r -1 a, ki jih b.dajnjo privatne osebe ali oblastva privatnim osebam o njihovih oseb« lastnostih, razmerah itd., se plačuje .v, m- inksi Hl> zavezana tudi zdravniška potrdila. Ce pa se zdravniška potrdila izdajajo učencem, da opravičijo svojo odsotnost iz šole, potem se ta taksa ne plačuje. Tudi spričevala o službi in vedenju,
ki so upisuje v poselske listino, niso zavezana toj taksi.
4.	Za vse pismene odločbe in m vsa obvestila oblaste v, kolikor ni za fe odločbe določena večja taksa, se plača 20 Din. Važno jo, da se to takso po 20 Din plača tudi takrat, ako se zahteva za izdan jo kakega dovolila ali potrdila pismeno odkloni.
5.	Za pritožbe se plačuje 20 Din.
0. Za kupne in prodajne pogodbe se plačuje taksa po vrednosti in sicer od premičnin 2 odstotka, od nepremičnin, to je od zemljišč in od hiš pa 6 odstotkov. — Za vrednost nepremičnin se jemlje prometna vrednost v trenutku nakupa in prodaje ali kupna cena aH pa zakonita najmanjša vrednost, katera jo pač večja, pri nakupu in prodaji premičnin pa eamo kupna cena, toda v obeh primerih z vsemi postranskimi pogoji in obveznostmi. V vrednost 6tvari se vštevajo tudi dolgovi, ki jih prevzame kupec in vrednost vseh bremen, ki mu omejujejo pravico do popolnega uživanje.
Ce oblastvo, pred katerim se pojavijo te pogodbe iz kakršnegakoli raz'oga dvomi o pravilnosti navedene prometne vrednosti, oziroma kupne cene, mora pribaviti od občinskega oblastva (sodišča), v čigar oko-flša so stvari, izjavo o prometni vrednosti stvari in na pod6tavi te izjave se potem pobere takso. To izjavo mora dati župan dotič -ne občine ali njegov namestnik skupno z enim članom občinskega odbora, sicer se kaznuje. Lažna izjava pa je podvržena strogi zaporni in deuarai kazni.
Prometna vrednost se pa lahko ugotovi tudi po izvedencih.
Ce se dožene, da je ugotovljena prometna vrednost nepremičnin večja od prijavljene vrednosti in da znaša ta razlika preko 20 odstotkov, se obsodita prodajalec in kupec, da plačah: solidarno poleg redne lalcsc od presežka vrednosti se trikratni wiesek te takse kot kazen in tudi stroške za •enitev po izvedencih.
Ce pa se ustanovi, da jc ugctovljena vrednost večja od prijavljene vrednosti, toda znaša ta razlika preko 10 do 20 odstotkov, plačata prodajalec in kupec samo redno takso od presežka vrednosti in stroške na cenitev po izvedencih. Ce pa znaša ta fazlika do 10 odstotkov, plačata prodajalec iu kupec eamo redno takso od presežka vrednosti, a stroške za cenitev po izvedencih trpi država.
Ce pa se izvrši cenitev po izvedencih stalo, ker nista župan in odbornik hotela dati zahtevane izjave v postavljenem roku, zadenejo stroški za cenitev po izvedencih vselej ta dva.
Ta taksa se plačuje za vse sklenjene fupne prodajne pogodbe, ne glede na to, ali se izvrse ali ne, ter se ne vrne, če ee pogodba ne izvrši. Ce pa je veljavnost pogodbe zavisna od predhodne odobritve državnega ali samoupravnega oblastva, a se ta odobritev ne dobi, ee na prošnjo prizadete osebe vrne taksa, plačana od take pogodbe.	^
Vsaka sklenjena kupna in prodajna po-#odba ee mora prijaviti in takso plačati v lo dneh po sklepu pogodbe, ali pa se mora w taksa ob sklepu pogodbe predpiano pri-
lepiti in uničiti na pogodbi sami, če no sc obsodijo pogodniki solidarno poleg redovne takse še na kazen v trikratnem znesku redne takse.
Ob deloma odplatnem, deloma neod-platnem prenosu nepremične imovine med živimi (daritev), se plačuje od celokupne vrednosti imovine taksa po oni izmeri, ki je večja.
V	kupnih in prodajnih pogodbah glede premičnin in nepremičnin se morajo označiti točne vrednosti premičnin in nepremičnin. Ce se to ue zgodi, se smatra pogodba za kupno in prodajno pogodbo glede nepremičnin in od celokupne vrednosti se pobere predpisana taksa. Ce pa ee proda poleg nepremičnine tudi premičnina kot sestavni del nepremičnine in se ta premičnina ne prijavi, ee kaznujeta kupec in prodajalec s trikratnim zneskom takse in polog tega plačata redno takso,
(Dalj« prihodnjič.)
Stertinov govor o novih taksah.
(Konec.)
čud ajt kazen.
V	napomeni 3. ee zahteva, da mora vsak lastnik voza, če se vozi in če je voz taksiran, imeti pri sebi potrdilo o plačani taksi.
Če tega potrdila nima, mora plačati za vsak slučaj 100 Din kazni. To .je vendar nesprejemljivo, ker od posameznika ni mogoče zahtevali, da bi ta papir vedno nosil pri sebi in ga nc bi nikdar pozabil doma. Ce hočete, da bo razvidno, je li voz taksiran ali ne, mu dajte pri taksiranju viden znak, ki naj ga potem lastnik pribije ali na kateri koli način prilepi na voz. S tem, da zakon predvideva za vsak tak slučaj kazen 100 Din, hočete namenoma še posebej poleg plačane takse izkoriščati lastnike vozil. To je nepravilno in naj se ta določba črta.
Taksa na živinske potne listo.
Dalje so tu stope iz tarifne številke 110, s katerimi se povišajo takse na živinske potne liste na i, 5 in 20 Din. Zakaj tu država uvaja take takse in jih sedaj še povečava, ko vendar državna uprava nima nobenega posla s temi živinskimi potnimi listi, temveč opravlja to delo samo osobje samoupravnih oblasti.
S temi taksami na živinske potne liste j'e zopet obdavčen kmet — živinorejec, ki je že itak prehudo obdavčen, posebno pri nas v Sloveniji, kjer so davki vehki, zemlja slaba in mu Je edini vir dohodkov, ki ga Še drži malo jpo koncu, živinoreja. Sedaj mu hočete še na to naprtiti vedno in vedno višje takse. Pustite te takse na živinske potne liste in jih črtajte iz zakona. Ce že hoče občina pobirati kake pristojbine za živinske potne liste, naj jih upelje občina sama, eaj občine, posebno našo slovenske, so v velikih denarnih stiskah in jim je težko dobiti kakšen vir dohodkov, ker si vse in prav vse lasti nenasitna in nikdar polna centralna blagajna v Belgradu.
Taksa za umiranje.
Stopa iz tarifne številke 185 zahteva za proglasitev polnoletnosti 100 Sin, ga pro-
glasitev mrtvl/n J00 Din. Zahteva ho taksa, če je kdo proglašen za mnobolnegu, zaradi zapravljivosti dejan pod kuraMo, otvoritev oporoke, za razglas oporoke, za vso to se zahteva taksa. V teh slučajih jo vendar navadno zelo težko za denar, posebno ob smrti enega ati drugega driižinskega člana, posebno pa če kdo zapravlja in ga jc treba spraviti radi zapravljivosti pod kura-telo. Predno pride do tega, je že itak skoro vso zapravil in morda je posestvo komaj še obvieelo, da ni šlo vse skupaj na kant, a zakon v tem slučaju pravi, tla naj se v takem slučaju, ko so že skoro hiša podira, plača še taksa 200 Din. (Franjo Žebot: To je navadno oderuštvo.) To ni v dobrobit državljanov, to je izmozgavanje kmetskih, delavskih in sploh revnejših slojev. (Franjo Žebot: Čc hoče kdo umreti, mora prej plačati takso. — Veselost)
Tako se vleče iz ene točke do druge. Povsod samo bremena, nikjer nobeno ugodnosti za manj imovite, za delavne sloje. letina je, da karkoli že prime v roke nag kmet, vse je že taksirano. Kakršenkoli predpis, vsaka prodaja, ob rojstvu in ob smrti, že je zraven država, ki zahteva svoj delež. Čudno .je, da gospodom pri vladi ne pride na misel, da naj kmet plača takso tudi od poljskega orodja, od j)luga do mo-tike. (Franjo Žebot: Ne pravi jim tega, bodo to takoj uporabili. — Veselost.) Gospodje, ne tirajte krnita v propast, zakaj Če boste upropastili kmola, boste upropastili tu-, di državo in to menda ni vaš Aamen. Ce že tako radi uvajate takse, in če vam res tako manjka denarja v državni blagajni, vpeljite takse na tiste, ki sc dan za dnem sprehajajo po Terazijah in drugod v šminki in pudru, v svili in baržunu. Te taksirajte, srbskega, hrvatskega, posebno pa še slovenskega kmeta, delavca in obrtnika pa pustite v miru.
Tudi pri tem zakonu, ki je sedaj v razpravi, vidimo Slovenci, da je nujno potrebno, da se revidira ustava, da se država avtonomno uredi in da si tako vsak narod, vsaka pokrajina določi zakone, določi bremena tako, kakor jih more zmagovati. (Pritrjevanje in ploskanje na desnici.) Ne zahtevamo avtonomije za to, da bi slabili državo, zahtevamo je zato, da se vsi narodi, da se vsi sloji v državi zadovolje, ker le potem bo država močna.
Olisijonsk! tečaj-
Vabijo na prvi slovenski misijonski tečaj (6. in 7. januarja 1924 v Ljubljani). Napočila je nova doba za misijone: V 20. stoletju se bo odločilo, bo li Afrika, Azija katoliška ali protestantovska in mohame-danska. Po vBem svetu bodo stekle v kratkem železnice, po železnicah pa prihajajo evropski trgovci, učitelji, uradniki, civilizacija. Po vsem evetu je zavladala Bvobo-da vere in vesti, posebno odkar je društvo narodov proglasilo to načelo.
Zdaj je prišel trenutek, dd prodre luč Kristusovega evangelija po vse na svete. Sv. stolica v Rimu ee do« bro zaveda važnosti položaja. Zato Ja pozval Benedikt XV. ves katoliški svet na novo delo za razširjenje Kristusovega kraljestva na zemlji .Narodi so ee odzvali tema	Povsod s« jffirej&ojnisijoa*
ski tečaji in tedni, povsod se organizira duhovništvo in učiteljsko, inteligenca, dl-jaštvo, verniki v posebne misijonsko organizacije.	......
Katoliški shod je naročil tudi nam Slovencem, d« naj započnemo z misijonskim delom.	_	.
Zato priredimo prvi misijonski tečaj lin god sv. Treh kraljev, ki so bili prvi jtrlstianl izmed poganov.
Spored: zjutraj ob 6. skupna sv maša in sv. obhajilo v cerkvi sv. Jožefa. — Od 10. da 12, ure predavanje v Ljudskem domu: 1. Uvod: utemeljitev misijonske misli (prof. Ehrlich). — 2. Misijonska misel nrtetl inteligenco (prof. Grafenauer). — 3 Misijonska mUel med ufiteljstvom (g. Kr-žtlnik). — Popoldne oh 16. uri: Misijonska pobožnost s pridigo v cerkvi sv. Jožefa. Oh 17. uri v Ljudskem domu: L Sedanje stanje in bodoče naloge misijonov (prof. Pavlin). — 2. Skioptične slike iz misijonov (razlaga g. Kalfin).
7. januarja dopoldne od 10. do 12. ure: 1. Pnio Cleri (prof. lljčič). — 2. Misijonska ideja v šoli in na priinici (g. Tumpej). — ;t. Misijonska ideja in Hrvatje (g. Bučič). ! —Popoldne o<i 15. do 17. ure: 1. Društvo I
razširjen V sv. vero (g. Anžič). — 2. Misijonska misel v društvih in dru?inah (5. Lindič). —
Vabimo k tečaju vernike vseh slojev; vabimo če. gg. duhovnike in učitelje, posvetno inte!i^<nco. akademike; vabimo j društva. ki n*" pc<';o>o po onega zastopni- j ,Va. — Klor .eii prenočišče, naj to spo- | roči rs podpisani naslov. — Za priprav- j Djslm 00 iht: D*. I anil>ert Khrlirh. predsednik, Anion Anlič, tajnik, stolno žup-n išče.
LISTEK
Črtice :i ssdanj'h dni Cerkve i
( udiH) naključje. Pred nekaterimi rac-seci so poročali časopisi, da se j< v Pirenr- ! jih ponesrečil osebni avto, ki jo v, ,-,! p;i-bližno -10 romarjev i,- l.urda. Avtomobil jo ztlrknil pri svoji vožnji v prepad, glo- 1 h-k do 100 metrov tako. ea je bilo vse mrtvo. Nekateri se Uiti i jadikovali, ko : lik- so ti romarji Irtvcvali za .lesneno voinjo v l un), drugi pa mrtve romarje celo smešili. — Sedaj se je pa izvedelo, da se n.. tem avtomobilu niso peljali uikaki romani i? Lurdi, da to n'tj romarji sploh niso bili. temveč da so to bili navadni pro-testantovski izletniki, ki so se ttcljali čez Prancijo največ za (o, da bi našli v katoliški Franciji snovi .-a svoje napade na katoliško Cerkev in razkrinkali sleparije * Mirdu. Vso stvar je organiziral prolikaio- i bsk' protestantovski list . Protestant'„ pjj vodstvom tajnika >protirimske zveze« — Med ponesreoetiir,-i je bi) tudi urednik omenjenega lista,, ki ie ravno v zadmi svo-Ji stevslki nnznacil p: občevanje- cele mte vltnkov proti katoliški c.rkvi, katere bo baje pisal nek odpadli katoliški duhovnik. Edino poročilo pa, ki ga je list prelel cvl
££"TL O l;iio' da 80 PonesUiU, med niiml hali dr. Klerk. to je oni tr nik
pikov	povzr^eli teh ^h pot-
Vvsako hišo .Domoljuba4!
DekKe z Močevja.
(Vedski upirala S«lran LagorlM.)
(Dalje.)
Gudmund je zcčutil velik mir. Srvč-uegn se je čutil, ko je u videl, da je pravilno ravnal. Ce je pomislil na pretekle dneve. se mu je zdelo, da je taval v globoki temi. Vprašal se je, kako se je zgodilo, da ni zašel na napačno pot. »Zahvaliti se moram temu, da so bili doma vsi lako dobri 7. menoj,, je mislil, »najboljša pomoč pa je bila, da je prišla llelga iu mi voščila srečo «
I ežal je še m*k> časa na vrhu. Kmalu pa so je spesnil, da mora iti domov k očetu in materi in jima povedati, da je l.ašel mir. Ko je torej vstal. da bi šel. je op;.?.il, da sedi Ilelga mulo naprej spodaj na neki skalni pečini.
Od tam ni imela širokega razgleda, samo mal košček doline je lahko videla. Kila je pokrajina, kjer je ležala Nerlumla in ona je najbrže gledala od posestva. Ko j, je Gudmund zagledal, ie za"util, kako mu je Si-ce, ki je ves dan težavno in s strahom delovalo, začelo lahko in veselo tolči. Hkrati ga je prešinil tako močen občutek veselja, da je kar obstal in s:un nad seboj strmel.
>Ivhj pit mi je? Kaj je to? Kaj je to?; jt pomislil ko mu je kri šinila po telesu, ii: ga je s.v;a zagrabila s lako močjo, Ja ga je skoraj zabolelo Končno si je rekel z začudenim glasom: Sij jo iiram rad! Ne, da dosedaj tega nisem veik-lL
Zagrabilo ga je s silo hudournika. Ves čas, odkar jo je poznal, je bil vezan. Vse, kar g.i je vleklo k njej, je odvračal. Sele red a j se je oprostil misli, da ho poročil drugo, dobil je prostu-t. da ljubi njo.
Helgn! je zaklical in zar,el plezati p.> ; 'mini navzdol.	|
S prestrašenim v. klikom s »je obrnila. I >Ne boj se. jaz sem.« >Kaj nisi v cerkvi pri porok i?< >0h ne, s poroko ne bo nic. Noče me, He'ga.-	j
Helsra se je vzravnala. Pritisnila je r ko na srce in zaprla oči. V tem trenutku je pač mislila, da ni Gudmund ta, ki je I r.šel. Njene o M in njena ušesa so pač tu v gozdu začarana. Lepo in prijetno je pa vendar, da se ji je prikazal, četudi samo k t privid; in zaprla je oči ter nepremično f a a, bi še par trenutkov obdržala varljivo sliko.
Toda Guduiund je bil divji in blazen od prevelike ljubezni, ki je vzplamtela v n?em. Kakor hitro je prišel k Helgi. jo je objel ter poljubil in ena je to dopustila; Ka ti bi,a je vsa očarana in on amljera od presenečenja. Bilo je vendar nekaj čud<v
16 Sera v ^ ki bi ruoral bas sedaj stati v cerkvi ob strani svoje neveste.
JSS i?	ko * Gudmund Hel-
<ro poljubil ae je tavedia in ga pahnila od
I sebe. In začela ga je obkladati z vprašanju j Je-li resnično on? Kaj ima opraviti v poz. ! du? Ga je doletela nesreča? Zakaj so od-j povedali poroko? Je Hildur zbolela? AH je zadela župnika v cerkvi kap?
Gudmund pa ni hotel govoriti z njo na svetu nič drugega, kol o svoji ljubezni; toda j. -isilila ga je, tla je pripovedoval, ka-ko se je vse zg dilo. Medtem ko jc govoril, je sedela tiho in z globoko pobožnosljo posluša'«.
Ni ga prekinila, dokler ni začel govoriti o odlomljeni noževi ostrini, tedaj m je planila kvišku iu vprašala, je-li bil to l.j gov navadni nož. ki ga je imel, ko ju služila -še v Nerlundi.
>Da, baš oni je bil,« je rekel.
Koliko ostrin je pa bilo odlomlje-nih?*i je vprašala.
»Nič več kot ena.«
V Ilelgiiii glavi je začelo delovati. Z zgrbančeuim čelom je sedela tu in se skušat nečesa domisliti. Kako je pač bilo? Im, gotovo. Natančno se je domislila, da si je i' ti dan, pi ! >n je odšla, izposodila od i.jega t,1 noJ, da bi nacepila trsk; pri tem jiu zlomila, ni pa prišla do toga, ik bi nui jHive.iala. Takrat se je jo vedno izogib I •ji ai hotel -uvuili ž njo. In tako je torej imel od te laj nož v žepu, ue da bi bil <;;az':l, da jo zlomljen.
Dvicn'la je glavo in mu baš bolela to povedati; toi'a 011 je g:voril daljo o svojem današnjem jutranjem obisku v nevestini hiši, iu pustila je, da je končal. Ko je slišala. kako se je lo il od Hildur, j« sn.atrala to /ii bi k o veliko nesrečo, da ga .ie pre-oblo":Ha z očitki.
To je tsoja lasinn krivJa,« je rekla. -1*1 i-ia sta, ii in tv; j oče in hta jo do smiti prestrašila z groznim poročilom. Ne bi tako odgovorila, če bi bilu pri r vrsti. Povem ti: iaz misliu), da se že v t'm trenutku kv: a.
Radi mene se lahko kesa, kolikor hoče, je rekel Gudmund. >Seda j vem, da ie ona ena Izmed on'h, ki vedno mi>lija le eaoe. \ osel s-m, da sem je rešen.«;
Hel<ra je stisnila ustnice, da ji ne bi ušla velika skrivnost. Imela ie nur^o misliti. Ni šlo samo za to, da bi Gudmund« oprala krivde umora. Med Gudmundom in njegovo nevesto vlada vendar sovražnost. Ne bi li mogla poizkusiti, oba zopet spraviti s pomočjo roga. kar ve?
(1'hIip puh.)
Rosegger Jos. Vole:
Krščeni cfgan.
V nedeljo d poldne je. Veliko kme-tiSko posestvo sameva med gorami in gozdovi. V hiši begata dve deklini po prstih od okna do okna. kukata von, sklepata roke, in na njiju cbrazih se kaže bojazen in strah. Na uro gledata. Še dve uri, preden pridejo ljudje Iz cerkve — in eunaj pre<l hišo so cigani.
Cela tolpa jih je, oblečeni pa, da bi se človek smejal in zjokal. Vsake baze reč imajo na sebi in raztrgani so tudi. Možaki ulokl, suhi in rjavi v obraz, skoro kakor zamorec med svetimi tremi Kralji. Kot oglje črno imajo lase, možaki tako dolge kot ženske. Oči pa kot žareče oglje na bolem pepelu. Nekateri kar niso grdi. Eden ima rumen kožuh, sredi poletja, na nogah pa nobeno obutve; toda črne bike dolgo In zavihane in na nosu steklo kakor šta-cunski pomočnik v nedeljo. Drug je v suk-nenem plašču in ima visok bel klobuk na glavi. Eden je prav debel in racA okrog, noge ima ovite s cunjami. Ženske so oblečene v pisane cape — nekdaj je moralo biti lepo to blago — ali pa so pol razgaljene in otroci, skoro čisto nagi, se motovilijo med nogami odraslih ali pa plezajo ob njih kot veverice po drevesih ali pa ti-v rjuhah ženskam nn hrbtih ali poviti na prsih — kakor vrečarji, kdor se kaj razume na naravoslovje. Nekateri obrazi bakrene barve so tako grdi, da skriti gledalki za okni mraz strrsa. Drugi pa Bpet tako lepi kakor svetniki v cerkvi, da človeka prevzame. Posebno eden je med njimi ,na podobo kakor evangelist Janez, šo zelo mlad človek, črni lasje mu divje segajo preko čela, i n pogled ima tako strahotno ognjevit, da bi Človek mislil, slamnata streha se bo vnela, zdaj ko gleda hišno sleme za kokošmi. Obraza pa bledega, drobnega, kakor bi bil šele okreval od težke bolezni, in nad debelimi ustnicami se kaže ozek pas mladih brk. Razen črnih hlač in skoro bele, pa raztrgane srajce, nima ta človek ničesar druzega na sebi, toda v ušesih pod lasrni svetle uhane.
Ta je edini, ki se molčo in molro ozira okrog; vse drugo kriči, vrešči, požvižgava, kolne, poje in se smejo, da kar brni v zraku, in se včasih zdi, da glasovi nc pri-ha>ajo iz človeških grl, ampak iz tujezem-bkih glasbil.
Izpočetka, ko je prišla tolpa bliže, je pes hudo zalajal. Pa je stopil tisti debeli h kolibi, psu nrkaj vrgel, da je žival precej umolknila. Poilej jih je nekaj sleklo k hišnim durim, so jih stresali, suvali in tolkli nanje; ko so pa le niso vdale, so tekali k oknom, plazali k strešni luknji in Bkušali vdreti na kakršenkoli način v hišo. Pa ni šlo; okna so imela močno okriž-je, in strešna luknja jo bila preozka. Ko bo videli, da ni megoče v hišo in da se nu rezko vpitje tudi nihče ne oglasi, so jeli preiskavali hleve in skednje. Toda živina je bila s pastirjem na paši. Samo prešiči so letali po trati, n se niso dali ujeti dvema suhima poboma, ki sla dirjala za njim. Par žensk se je spravilo nad kerito, ki je bilo postavljeno pred svinjakom, pa je z ostanki mleka in krompirja pitalo sebe in otroke. Potem jih je več stopilo skupaj in so se posvetovali, kako bi sc dalo pri Li v hišo. Bržčas ni nikogar doma, pa bi bilo mogoče na lahek način od zalog preskrbeti si io in eno, kar prav pride. Eden je pa prislonil c-b streho vozno lestev, vzel pol pazduho kol — kot kakšno klado — enega izmed malih negih razposajencev in ga tresel s seboj, da ga portne v hišo skozi strešno okno. Morda bo mogel pobič potem znotraj odpreti hišne duri.
W-W
□DDnnESintfCERRD
m_iM__
Tutonkhamon&va kača ali žalohjra kanarčka. Lord Camarvon je lansko lote odkril v Egiptu grob kralja ali faraona Tutan-khamona in govori o tem še danes ves i.vet. Lorda Carnarvona je pičila žuželka in jo vsled tega pika umrl. Domačini in tudi Angleži so videli v tem kazen mrtvih, ki so so maščevali vsled motenja miru. Sedaj pa poroča lord Carter, prijatelj in pomočnik Carnarvona, sledečo skrivnostno dogoobo. Povedati moramo, da so grobnico egiptske-gn kralja dvakrat odprli, ker niso mogli prvič vsega pospraviti in dela dokončati. Preden se je podal Carter s Carnarvonom zopet nazaj v Egipt, si je bil kupil kanarčka, ki naj bi mu v puščavski samoti delal družbo; lepo in čudovito je ta kanarček pel. Ko so hoteli začeti "s kopanjem, je postal ptiček otožen in ni več pel. Vsled zamude Carnavona so pa delo T.opet odložili, kanarček je pos'al vesel in je pel kakor po navadi. »Ko je Carnavon prišel, smo začeli delali in kanarček je umolknil. V trenutku največje napetosti,« pripoveduje Carter, »ko smo hoteli odpreti spodnje prostore grobnice, mi je neki služabnik poročal o majhni žaloigri, ki se je zgodila v moji sobi. Ves prestrašen in brez sape mi je mož pripovedoval, da se je bila splazila v moj hišo kaCa, se obrnila naravnost proli moji sobi, se ovil a ob nogi mize navzgor in jc požrla kanarčka, kojega kletka je stala na mizi. Nisem so .dosti zmenil za to žalo-igro; n pomen nenavadnega dogodka mi je je postal očit po skrivnosti časa. Kejti v prav istem trenutku so žarki naših sveč az-svetili vsebino na novo odprtih sob v grobnici in so se lesketali na glavi kralja, ki jo nosila znak visokega kraljevega dostojanstva: kač o.«
Bodoča dežela papirja.
Od prihodnjega leta naprej bo država Kanada v Severni Ameriki napravila največ papirja. Lani so napravili za 31 milijonom funtov štcrlingcv papirne mase, za 800.000 več kakor Idla 1921. Funt šterlin-gov je okoli 1600 kron. V Kanadi so sedaj 104 papirnice; 48 jih izdeluje samo papir no maso, 38 samo papir, ostale pa oboje skupaj. Teža papirne mase je znašala leta 1922 nad dva milijona ton._
Laskavo. Gospod: »Ali sc Vaš otrok n« bo uhtrasil, če ga vzamem v nuročjet«
—	»Gotovo ne, saj se je včeraj opici v m-enežariji tudi neprestano mnejal.«
Navihanec. Leta 1877 so Rusi oblegali turhko trdnjavo Pleven v današnji Bolgariji. Obleganje je vodil najprej general Tot-leben, potem pa general Skobelev. Pred šotorom Skobeleva pade granata ua tla, a se ne razleti; neki vojak jo vidi, jo prime in vrzo v fcod vodo. Skobelev je to opazil, pokliče vojaka k sebi in mu reče: »Dobro si napravil, poplačan morati biti. Kaj imaš rajši: sto rabljev ali pa križec sv. Jurija?«
—	»Ekselenca, koliko je pa tak križec vreden, če plačam kovino?* — »Trideset rabljev, a čast je pa tudi nekaj vredna.« —* »Potem pa, ekscelenca, prosim za križec in za sedemdeset rabljev,«
ZDRAVNIK
Dr. PAVEL KANC
o r d i n i r a od 9 do 12 in od 2 do 4
na Glincah 37 (hiša Tribuč).
■■■■■MMMMMBMHMM
IJrFMPP 1 Primerno Šolsko izobrazbo iz do-
UvkllLv bre bije sc SPREJME v večji trgovini na deželi. — Naslov pri upravi pod it. 27.
200 krnn na dun lahl<o vsak us,u*'dom*
l%l Ull v svojem kiaju, Udot hofe mo|« izdelke prodajali. Pošl|ite nu za poiasmlo znamko za odgovoi in svoj natanicn naslov. — JOSIP
b a i ic, liiija.	' tra
rgnlf In ki zna proli. likali in na stroj Šivati, tiJCMC se sprejme 15. januarja v Ljubljani v službo. Plačo Din 250 - mesečno. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod »15. januar — 45«.
Najboljšo in najcenejšo STREHO dobavlja
»KAMENIT«, Laško.
R&IN IF laško iu bosansko, se zopet dobi BniNUC. pri FRAN POGAČNIK, LJablfana, Dunajska cesta itev. 36.	7804
SBaaBaBagBflaaaeasaaaaaaaa
1 meter demačeaa platna
da TOVARNA SINKOVFC, Grosuplje za 2 kg prediva — ali 14 kg godenega. oziroma 2tl kg surovega lamšča.
Ferdinand Smolo
gen. zitt. tovarne Reichir^miiitit-BlIchM' SV. JURIJ ob J. žel.
Kje jc drugi knžek?
Največja zaloga raznovrstnih okopalnikov, ptujjov, bran, plantaž, ttjalrib »trojev itd. ZNIŽANE CENEI
Na liftš natečaj so Klani odgovor:
Končni uspeli Zlatorog-nateCaja!
aooo 1> Vsem reSilcem, posebno veliki množici pesnikov i,i usarj*v, hvaljujemo se že na tem prostoru. K uašenm po-obnemu vesolju smo to , to priliki dognali, da jo izrek: I* Zla »io« milo <U belo penlo! popol-1 1 --..., fV. ,i„ milo radi svote prvovrstno kakovosti tudi drf'
U' Zltiloroi) milo ila belo
«Vrfii«fŠ7vWeP'smo skmnio	ri vier, od lega je H.7»i pravilnih,
perSiol Sjvrojol.amo	^^ .	to r„	t«^ *wta
naSega Zlatorog mil«, '.i 14"
ostanek napačen .	....
klicni liadi le ogromno množino prijateljev
ta »litrih in mL*. ko! bogatil. tako t«Ji ^	J^j S
110 ilitril povišali, tako du unažajo vse	aagrnrte mupm
'fvor.^iice Zlatorug^ Mariboi
nagriu! r.a
utrnilo-radi avoje pm.vrs.no kakovosti Ut.ftdr« ;a smisel izreka. Rudi tega nnj abU-a vwk prt .vejem trgovcu lorog milo,
1.	DARIIA) V GOTOVINI !>!•> (HM
P cika Moleti, Kamnik, Gonič 2.
2.	DARILO V GOTOVIM 1>1N 300. Jon Fejfar. Kranj 5t 5
3.	PA KILO V GOTOVIM l'IN StllO. -Marija Bruh-s. služkinja, Storo pri Celju. Fraujo Jurliar, liriJe pri C<-ljti.
Franc Pičulin, Kadovh a 17 . poŠta Ocrj« pn
Blodti.	, „ „
Franjo Fohtuc, i,ii.hih.Ui nuotliuk, Ilotedr-
»ica pri l ogafi u. Anka Ilubad. učenka. ftkofjaloka. FranM&ka Woli, StuoeiHa Maribor., Ft msn-
pana ul H. M. Matkovii. Krško.
Htuika Ki-a.k-r, -sluteniU U, -Sv .»:Aub v Slov Goricah
11-»i, DARILO VTtKPNO-T I»1V 100. .laro Dolar. Maribor, \Vildemajnerjcva ui 13. Vončina M., Maribor, ASItruVva 6. Mirko Iioško. p. Soinbor. Beogradaka ui. -5. Kla Orel. BukovViott, Selce nad ftkofjoh.ko. Majda Baloh, Ljubljana SJi.ii t'T! Ml. Sel ni a 2niderič, Kianj ti Martin Jančič, želesmčar, Toplico S p. Lažko Globokar Ivan, Ljubljane. učib-HMe, Helijeva c.
\1 Jelen, p-ohijnik, VoiNnd -Ljulumer. Majier Lrdisltiv, Maribor, KoroWe-a 1 U.
50 DARIL 1M) TMS 20.-Rlchari Slavec., Maribor, Kejiatjevii ul. 28. Kla S--tličič, Spod.	Ljubljana, Kolo«
dvciska ul. ltil-Vaslič 1'vlalija. stava iw!av racij*, Il»a-'J!'k. Božidar Tet ko fa. Penhn Ljubljana. Franc Hibič. Fa M. Osel. Maribor, Glavni tre.
.lurii TiK-nik, >.aril*.>i, Nov ulica 8-1. Keber Ivan. Studenec 12. IVv. Mar. v Polju, Jeric* Keriii, Llubljaro, Kolodvorska ul..rj Lucija SimoniSek. Celje, Vodnika ul M. Marija Rediič Stari lic 3-1-1, Ljubljen*. Fl*a Vayer, Vojaik pn Celju -H Vrane Krnmer. Fve&ernovn ul 1. Celje Itezika Mlinarlf, Stermivki, (Vije. Albina Marinkova. Vrhnika P. Dragotm Kod, Cadram-Oplotnica. »Egidij Kolb, davčni jusa. Mokronog Sokol Adolf nadučitvij v Kotljah. M(wiš.\? dolina.
Fani Lanp*, Ljubltam, Cegnarj*?* 10.
Anion 1'osti'iiinik, Križovei pri Ljutomera. Novak .!' <:i>. Litih':ana, Trnovska ul 8. Al. Neiinan. ilelavn'. Maribor, \ razovu ul .liiiiko GrcRoriu, Ihan 41. Domžale. Boio Glu>x.Mik, Ljubljana, Poljanska r. Julija Kyst .lescnicc-Fužine. St!i5a Muvilk. 1 iubljnt!H, Ceš.a na gor. te
Uvjiloo M Aniiu Mu le j, Kadevljica. Maric« DekU-l'a. Marilor. Sliosdrnujer ul IV. Tvau Bidoviv, Mengeš P. Mirni Hofk.ij. ' nbl}niiH. Prisojni) ul. L Al. Kobmelj, Hiode i>. Vransko. Jutdiiia Cmuk, 1'ol/vin Orla Ik-riOf<, Cret |<ri Celju. f,-rc7.ij.i (Ivikv. Sv. f "Ti mož na l'»a. p \» zenica
Minka Milave, Ljutomer.
,-uvlu tieišak, Crmi pn Prevalj-ih.
Mtefku Kibuikar, Dv,lj. Logatec ti.
Al. PogaCnlk, Kranj, 1M.
France uajV«k, C^-ljo, /.rinj»ko-l'iai>kop 7.
Niaiija lWei. ilabor 1") Mozir-e.
Mili Modro. Podgoin 2S». Sv. \ id n. I.jublj.
Ic«n Mihelflč, Selce n. Hiu.fjoluko.
,li»ipin« RIMI Ljubljana, Kersnikova u. H-S
Ana RobinSak. kunariiu, kavarna ?.igart,
Maribor. Veirinjska ul. L-.iunik Ganiti, Ljubljanu, Go:-p<K,vetska 18 Tlerva! Mirlce. I.jeMjana, rcal. cimo 5b. U Ravnikar, I. ileš. m i. Ljubljann .■'rane tlroiko, Ljuhijana V il. Kamniiku Kln\ž,-r Bogomil L-iN;.uia, Zrinjska c. 1. Milan iS;,;. Ljuliljana. drž. icalka. Ana Bun"C, hcbic-va 19. p. Cel;e.
i«) IKR1L VO 10 1>IN
Ivanka /deMr. Bnio lv>, Vič j>ri Liubij Ivan 2iio,aa. nadsprevoduik, Sp .>i.>ka l5o. M.ha f.' arlnko Toplice p. Zagorja ob Savi lvt.<r Ocvirk. biaRajničar. Hudnika Atoro. Ji:«. Premrl. Ljubljana. SlomSkovn 1H /abercuik Tomaž, rudar P. Cnia pri 1'rev l^iber. Dravourad.
Flaninšok Frar.c, Maribor. Mlinsha ul. 11. Clrinrrer IV. nobrow I loče. Fran KoMoiuaj. Ceij<<. frik-rnova 10. Ana Kekonja, babic*. Ptuj. Miklo5ič>-vB 0. Mil-.ia lVri»\ catakarirs, rtkotljica, LjaU; Ferd. IVriTlf-S vlakovodja. Susak, Kasičeva ul. 127.
-Vlit. fUibier, Vluiibor Stuetrt:wva uL Vt. Fr«[l Frat •'««,' kopnlisi«. Kamni!.. X. Fales-rhini, Libno p. Vid o nt,
Marija MorjaniiS, Mestni trg l!>-f, Ljubljana. Fortur.nl Spenko, Uol p. Ljubljani. yu.no Vajcvec, stud. inž., univerza, Ljub Ijana.
Anlou M«liki'tn, lutdticilelj. s oHlo p. Si-nCur pri Kranj«
Uoialija Kodric, kuharic«, Kostanjovica 11. Fedor Sajovic. učenec, Ljubljana, K.-,r3'ii!;>». va ul. 5.
i\lnrtiu Dahif, Mtijstrvva ui. 1H, Maribor.
Marica 1'o'ak, Ormož 4»
Anica Liuger, ltuS>» p. Mariboru.
Aut. Junker, Maribor, Stritarjeva ulica 7
Marija Polak, učit ftt Vi.l-Stjčna.
Milica I.ackner, Maribor, KoroSkn c. !):
(>ra (.'olja. učitdiicn, P-eln Orkev p Iva-
vetu me. tu Ito-zi l'akin, Ljubllana, Kolo<ivorskn 4H. V';ady Stupar. Maribor, Magdalenska 25 \aroi Pupiis Ljubljana, Sredina 12 Amalija MalcnSek, lV>lt;n reka p. Itaka pri Krškem
Komavli Liberat, StrniA4e-PtiiJ Ibir 5«. .los. Ahčin. Sv. Duii pri 6kofjiloki. Viktor Krt-ub, Studenci, Manbor, kralja
Petra c. M. A;it Klorin, Dob f.<8 i>. Domžale. Ivajin .l-.vo, (lai^-ij -, Leljo 13>r< Alt- železni'- Ljubljana, Večna pot J 11 K,-,!. Soukup, Del pivovarna, Iji^ko. Fr. KantiLšar, Z.tgrfb 30. p. O-lju Katica Zt-rnec, Sv. Benedikt v SI. (loi rica KarlovSek, Srnarjela. Novomesto. I.njjar Fr. can I jur, Ljubljana, Sv. Petra naai|> 5(1-1
Valentin Stijovi , Gabrjn p. Celjn. W»sten. Ant. Karmelj, Selo 40, Mi,ste p. LjttbljanL Paul CcSnik. Planina pri l!ak<<ku Stanko Sečar, Sv Paul pri Preboldu. V. K.vr^nif, stud. inž utoni, I.jubl jauj. It'.«-
Ijevu c. 1-1-Mari-a Plankp, Malibrot 7, 3v Rupert, -f.
Jurij oh železnici, .'ur. Man nx<s Dok njsk« c. 20, Ljubijatic. I^-op Furlani, učitejj. L/ubljana, ui. Star«
Pi.ivda 0. Val. Zu(>«nc, kroju';, .-nlce-Fužino, crnohori Illai, Koroška c. 12, Maril>or. Ivan Kape,', ,V-»» nk'«. Vladko Lomp"l. S-brifa ob !>rarl :<abkar Alfred, Zrlnj.ki tra <1. M;.rlb<ii •S«,raiuH voo Thomk-h, Rimske Topliec. Pitiak K, Ljut Ijana, Ri-oljeva c. tliva Colarič, K -tanjevka, Doh>nj-U".
Poslano."1,
7. ozirom na neprt^t«no kauipaojo, ki jo vedi ljubljanski demokratski dnevnih »Jutro prpti Jadranski banki žo od konca Junija 1923, v katerem razdobju je bilo
v tem li.-tu objavljenih proti njej črez 110 Člankov in notic, smatra nadzorstvo Jadransko banke a. d. IVograd za svojo do'žnost, de ne pušča širšega občinstva nadalje pod urisem teh člankov ter ugotavlja Bledv-av:
.lutroc ie opetovano delalo cnlgov-vr-nogit slavnega ravnatelj« Jadranske banke
5. Kamcnaroviča, tel da je on kriv, da so ehi! oarji Jadranske banko Trste prišli ob delnic« pri tem 7avodu ter da je' >Ja-drai\ i,a banka Beograd« anga/irnca pri
k, k 3"
a •setMno leg« «le(Ksa e.isjur-« •• >	-aVva
l tržaški 'nnki (atnlaj : Banca Adriatlca Trl-! este.) z 18 milijoni i tal. lir.
Na podlagi revizije bilaac j Jadranske banke Trst: za L 19*20, 1921 in 1922, izve-di«e i>1 iH>Jpisaneg:» nadzorstva na licu mesta v Trstu in i;a po<llagi primerjauja teh bilanc i bančnimi knjigami in spisi pa stoji dejstvo, da sta že leta 1920, in to večinoma radi nepriznanja po tedanjem vodstvu banke nepravilno provedene konverzije kron v it. lire, bila izgubljena vsa del-| niška glavnica in ves rozervni fond ter da ; ie loga bilo nepokritih vlog za nad i 16 milijonov it lir. V takem stanju jo pre-: vzel g. Kamenarovie leta 1921 ^Jadransko banko Trsti cb svojem vstopu v zavod. Po I dveletnih naporih se nm je posrečilo re-1 siti tržaški banki okroglo 22 milijonov lir s tem, da je dosegel od italijanske vlade, .. ^ slejkoprej brezpogojno zahtevala na-cijooaltMcijo. izplačilo svote od 13 milijonov Ur v jvrho sanacije ^Jadranske ban-
ke Trst-: in vrhu tega odpust predpisanega povračila zneska 9 milijonov lir za prod njegovim vstopom v Jadransko bauko ne« zakonito Izvršeno konverzijo.
S toni usprvhom je bil preprečen kon* kurz ^Jadranske banko Trst-^ omogočeno, jo bilo, da so njeni delničarji mesto brefl-vrednih starih delnic »Jadranske bankft Trste dobili zdrave dolnioo 5 Jadranske banko Beograd«: v istem nominalnem iznosu iu vložniki ^Jadranske banke Trst< so bili obvarovani vsake Škode.
Podpisano nadzorstvo je nadalje ug«" tovilo, da ni res, da je angažirana ••Ja* tiranska banka Beograd« pri zavodu »Ranča Adriatiea Trieste* z 18 milijoni it- lir, ampak da stoji z isto v navadnih kontoko-r en triih vezali, iz katerih Izhajajo razlike od kakih stolisoč lir včasih na breme ene, včasih nad breme drugo banke, kakor so pač medsebojni posli razvijajo. »Jadranska bauka Beograd.: je pa udeležena kot dol-
ničarka pri zavodu »Banca Adrlutica Tri-»ste« z zneskom 5 milijonov lir, t. j. t V, po sanaciji na novo emitiranega akcijskega kapitala od 15 milijonov lir, ki jo v celoti popolnoma uplačan.
Kar se tiče od »Jutra« širjene vesti, ia je .-»Jadranska banka Beograd« izročila tvojo podružnico na Dunaju Nemcem, ugotavlja podpisano nadzorstvo, da so je lz bivše podružnice Jadranske banke na Dunaju pred kiatkim ustanovil tam samoeta-len zavod >Adriatische Bank Wien«, pri katerem ima »Jadransko banka Beograd« */, delnic, s čemur si je oisgurala pri zavoda odločilen upliv.
Kar se tiče »Jadranske banke Beo-
Ijrad« same, ugotavlja nadzorstvo, da je sta zaprosila »Narodno banko« naše Kraljevine, da izvede revizijo poslovanja in stanja banko ter je od »Narodne banke« v to svrho delegirana komisija, kateri so se predložile vse knjige, dokumenti, za-zapisnikl, depoti itd. po 20 dnevni temeljiti reviziji izjavila, da je~ poslovanje Jadranske banke v vzornem redu ter da je premoženje banke v njenih knjigah cenjeno tako previdno, da čista aktiva banke znatno presegajo glavnico in izkazane rezerve. Vsled tako uspele revizije, ki izkazuje popolno soiidnost Jadranske banke, je »Narodna banka« znatno povišala kredit, ki ga Je uživala Jadranska banka pri njej do sedaj.
Jutro« je razglasilo, da jc 3 Jadranska banka Beograd« prodala večino delnic pivovarne »Union« v Ljubljani Nemcem, kar ni res. Res je le, da je banka bila ude-leženn pri omenjeni pivovarni z le 16^ akcijskega kapitala te družbe ter da jo ta svoj delež odstopila neki ljubljanski banki. Tudi ni res, da je vsled namišljene prodaje Nemccm vlada proglasila nad pivovarno sekvester. Res pa je, da je bil sekvester nad omenjeno pivovarno odrejen takoj po prevratu ter da ni bil do danes dvignjen.
»Jutro« trdi, da je »Jadranska banka Beograd« prodala odločujoče število delnic nekega velikega denarnega zavoda drugam (kam?) in s tem tudi pivovarno »Union« tujcem. Res je le, da je Jadranska banka prodala te delnice neki Ljlgrajski banki C izrecnim dovoljenjem vlade.
»Jutro« je ponovno razširjalo neresnično vest, da je »Jadranska banka Beograd« prodala pivovarno v Saraj- vu in železno industrijo »Zenica« v Bosni Nemcem. Nasprotno je pa res, da je Jadranska banka kupila Iz proste roke na dunajski borzi, torej iz rok Nemcev, gotovo število delnic teh industrij ter da je prodala svo-
S> delnice Pivovarne v Sarajevu, kjer je ila v manjšini, »Srpsko-amerikanski banki v Beogradu«. Kar pa se tiče železne industrije »Zenica«, ugotavlja nadzorstvo, da je »Jadranska banka Beograd« stvorila v Bosni železin koncem pod tehničnim vodstvom veletrgovine z železom »Greinilz d. d Sarajevo«. V tem koncernu, ki je lastnik oz. glavni delničar železne industrije >Ferrum d. d. Sarajevo«, delniške dužbe «a industrijo železa »Zenica« v Zenici, železarne na Muti in »Jugoslovanske industrije motora« v Zagrebu, — ima Jadranska banka slejkoprej pretežno večino po-
tom 55% nega večinskega jugoslovanskega sindikata, v katerem ima Jadranska banka zopet nad polovico vseh delnic. V tem večinskem sindikatu se nahaja zraven Jadranske banke in zasebnikov jugoslovansko narodnosti tudi »Centralna srpska pri-vredna banka v Sarajevu«.
Tudi ni res, da prodaja Jadranska banka, kar trdi »Jutro«, tudi že »Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani« tujcem ter da jih sploh komursibodi prodaja. Istotako ni res, da bi bila Jadranska banka prodala svojo udeležbo na »Stavbeni družbi d. d. v Ljubljani«, res pa jo, da ima banka v svojih rokah slejkoprej večino vseh delnic te družbe.
g. Kamenarovlč tako pri uspeli mu sanaciji »Jadranske banke Trst«, kakor tudi pri ustanovitvi »Adriatlsche Bank Wien* in pri vodstvu poslov »Jadranske banke Beograd« postopal v vsakem oziru korektno in v sporazumu z upravo, imajoč v vidu edi-nole Interese teh zavodov.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1924.
Po nalogu in v imena nadzorstva Jadranske banke a. d. Beograd predsednik nadzorstva: Dr. Gustav Gregorin m. p.
Istotako izmišljena je trditev jJutra« o ponesrečenih špekulacijah pri opekarni »Udeoničke zadruge v Beogradu«, kjer je udeležena Jadranska banka in kjer naj bi bile nastale izgube čez 10 milijonov dinarjev. Resnico je, da »Udeonička zadruga« nima nlkakih izgub in da je z imenovano svoto zg/adila največjo opokarno v Beogradu.
Proti ponovni trditvi »Jutra«, da jo Jadranska banka ustavila dela na svoji no.' palači v Beogradu, ugotavlja nadzorstvo, da so zunanja dela te palače dovršena, da so notranja dela v normalnem teku, da je tudi vse potrebno za dovrsitev palače že davno kupljeno in plačano ter da se intenzivno in ueprestano dela na tem, da so zgradba dovrši do julija tega leta. »Jutro« jo lansiralo vest, da je »Jadranska banka {mobilizirala v zgradbe 93 milijonov dinarjev, torej več, nego znaša akcijski kapital banke. Pceti temu se ugotavlja, da so izkazane vse zgradbe Jadransko banke v knjigah z okroglo 56 milijoni dinarjev ter da jo radi teh investicij akcijski kapital banke popolnoma nrprizadet, ker vss banč. ne rezerve znašajo mnego več, nego omenjeno vsoto. V ostalem pa jo Jadranska banka bila od ministrstva za socijalno politiko primorana graditi pod pretnjo, da se ji sicer odvzamejo njeni poslovni prostori, kar se je deloma tudi zgodilo. Nadzorstvo ugotavlja tudi, da ni nikakc^n govOra o kakih intabulacjjah na zgradbe Jadranske banke.
* Nadalje ugotavlja nadzorstvo proti do-tični trditvi »Jutra«, da ni res, da dolguje en sam delničar Jadranski banki za 80.000
njenih delnic kredit od 12 milijonov dinarjev, ter ugotavlja, da je akcijski kapital »Jadranske banke Beograd« popolnoma uplačan.
Nadzorstvo "ugotavlja, da je, kakor druge, izmišljena tudi trditev »Jutra«, da je poslovanje banke predmet oblastvenih preiskav ter da so se vršile pri centrali in podružnicah revizije raznih komisij, ki da so dale skrajno neugodne rezultate. Od Jadranske banke zaprošena in od strani »Narodne banke« z gori omenjenim uspehom izvršena revizija govori v tem oziru jasen govor ter daje upravi in ravnateljstvu Jadranske banke zadoščenje za vse neutemeljene napade.
Nadzorstvo »Jadranske banke Beograd« si šteje v dolžnost ugotoviti, da so napadi »Jutra« na poslovanje poedinih funkcionarjev Jadranske banke popolnoma neosnovani in da je zlasti glavni ravnatelj
divjačine kupuje v vsaki množini celo leto D. ZDRAV1Č. trgovina usnja, LJUBLJANA, Flori jan«)'. a ulica it« v. 9.
znamko
CfONA ROČKA
ker je vonjiv, fin in izdaten, ter ga zato
najraje pijem.
Čaj z znamko .Čajno ročka" se dobiva levi v izvirnih zavitkih z natisnjeno varstveno znamko »Čajna ročka" t vseh z lepaki označenih trgovinah.
I iksr Ako še niste,"s^i I J pošljite naročnino S
Voroč. prstani Dctble vcrižict S onskc n c Bit oilke Zorne ure Uhani
f»a|jttiersa trtMisa isr. zlatnine >
Utirata p CUDEK
UUBUA8A 22, P;e trnova 1
KUHARICA!
Nn večjem posestvu blizu Ljubljani? ae SPREJME žen.iko do 40 let »(aro, ki zna knliati za družino ia boljSe, kruh peči in pospravltafi sobo itd., lil 4c ž» bila v enaki služb, ra deželi. Biti mora poštena, pridna, vestna, mirna. Nastop službe kou-tkm januarja. — Dopise no upravo »Domoljub« pod iiiro i POŠTENA in PRIDNA 82S6«.
VRTNARSKEGA KJMOČNlKA, Uučeoejja, sprejmem. Poteg plače vsa oškrbn. — Poi-iidbe na A. 2UST, kolodvorska restavracija, Ljubljana.
l»*ltiii»)l)wiiMMimiiiiM:iiniiiiuiitiH4iiiiHiiMmimiMHiiiinnuuHiii!UMi»u
STAVBENO PODJETJE
IVAN OGRIN-LJUBLJANA
PISARNA.. Gruberjevo fmbrcTfe S. — Tjleloa «6 se priporoča za vu STAVBENA DELA tor nudi po konkurenčnih cenah VSEH VRST
strešno in zidno opeko
it Uštne opekam«, hanko poljubna postaja. — ZAHTEVAJTE PONUDBE I	20
uimimiltMitmuiimaiiiKiiiiiummir ■ iimiiiiiMmulimiiiiiitiNimimi
ŠIVALNI STROJ Hviijr v dobrem stanja, PRODAM. — Nn.sluv v upravi list« **■

TONE; Jane A kaj pa fitii tako vemo? I.\NEZ: PERKO ml je pisal, da Hode radi 1. tnfh obračunov prodajal nn seioiih USNJE r 10 odstotnim popustom.
TONE; Bora pn tudi jas ob tej priliki usnj--kupi!. —
JANE7i Znto naj vsak, kdor liočo svojo drit-i rim« dobro obuti, kupi USNJE o a sejmu v Ribnici, Črnomlju, ŽeroTnlci in Metliki
Lepo posestvo
v podjunski dolini na _ Kor. naprodaj 40 oralov ■iiond. sv.ta — Si/vretii!i Jeroej, Železna Kap!^
PTDn ! *» Izdelovanje dvozarezaue c,;uht,I|ip 3 I	STRESNE OPEKE prod™. "
'•do v goitilni • pri FD.garfu«
Več pcu. Grosuplje. 8054
Kupimo smrekove hlode
od 4—6 m od 30 em naprej. Smrekova drevesa od 8—12 m:trov o<! 3Cci:» naprej. PUča co nad dnevno ceno. — Ponudi«; ;>->d iilro HLODI« na Aloma CompaoT, Ljubljana,	gi>73
wmnafiaaiHMMBiUMiaMimM»aai
Kdor Seli sloveit' ,«ko uli neaiSko
taonšfco
lustnegu a i i Lubu-novcffi kotalka noj .so obrne, na
F. H1ICLEH
aJsiovutelj bapmanž*
Drenov grič
ji. Vrhnito
/a odpovor Je [.rlložtU urimli .
Mm zvnnfive vliva
najceneje iu z do-fiavrihri roko " do a do r. meneče v
^(toarna in iivtrna St. Vili nail Ljitilians
Ceao češko perle!
I k i: sivega okublj. 05 D, |>ol!>el. HO i)in, belega i tO 1). bol^ofcn, lOu 1» 120 D. mehkega Unt puli 15(1 D:u in 180 Din, na'bol}ša vrsta 225 Din. Po»il)u prosto carino proti povr.ctju <1(1200 Din vi3je prohto poštnine, /aniona in vrnitev dovoljena. Vzorci zn-itonl. I> p i ^ i lo nu Benedikt Sachaei, £.obe< -it, 139 pri Pi?,nu, fteSka. l'ofttni pa koti i/ (X-&ko v Jugoaluvijo rabijo okoli H ('n'
mmsE
P
UUBUfiNfl, SV. PETRA NSS!P 7 (ob vodi)
Miuu PreSei	spomenik«
1024	mj SRKČNO IN VEsEI.O NOVO LETO	l<m
vse in cenjenim odjemalcem ia inancetti ter ;e priporoča . w en' letu , a najcenejši m)..(|i vseh potrebščin m krojača, čevljarje, sedlarje, Šivilje, tcaltt:ie(ji butj>n, irtetenm. trije, iiaiholif« ilvslne »Vol« GRJT/NKR In ADLER, pogrnem« dele -a k<fI«m mi .>••
(•istem«' tivatnib -troj"*
E

________^z zzzzzi^E^m
opekarne d. d. v Ljubljani
n<»/iitiiijaj»», da	i
so preselile svojo pisarno
iz dosedanjih lokalov' (PreSeniovii ulica 3, prodori F. P. \td«c & Komp.) v nov« prottote .»k
Miklošičevo cesto 13, vhod las ulice.
Na.Su« cen;, odjemalcem priporočamo svojo prv«j\Tftno	in :Mno optiko.
■	________________ Zdi~užfeqe opekarne d.d
1 r__li r"r	- .
gospodarska banka d. d.
retefon st. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57,
Daj< trg i h1	banko d. (L v Novem Sadal"----'"" 1 -------- ■ ................—-————
spi-ejema°Vioge^ 'v 'tekočem' raCunv^ln ^na ^žn^H«^^T"0	kupuje U> Podaja tuje valute in devif.e najugodnejšitnl pogoji. PooblaS«eni pre^r«ui° vse banfnft in borzne transakcije pod _ ______ii i 111 prodajalec srečk PrSavne razredne lntw»aft.
Jtdaj« JcQj)?OTCij »Doaoljub»<,
Odcovom« nrednik Anton SaSnik v LjubljonJ,