121. Številka.
DanaSnja Številka stane Din 1f50.
v UuMlani, v torek li mm mi.
Leto LOII.
Izhaja fiak dan popoldn«, liiuiiil nedelje ta praznika.
iti : do 30 petit vrst a 2 D. do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inseraU petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravni*tvo „Slov. Naroda" la „Narodna tiskara«" SaaOova nlica št 5, pritlično. — Telefon it. 304«
UreanUtro »Slov. DopUs sarofai
sL $, i. neostropja
iu Kaallova ulica Tela'on atav. 34. ■a la podpisana la zadostno Iraakovaae-Rokopisov ao mm
vraia.
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji osi 4—6 str. po O. 1*50,  8 in vod 2 O« V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 In več po 3 O. Poštnina olašana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:	V Jugoslaviji		V Inozesstrn
	v Lfubljani	po posti	
12 mesecev 3 :   ..---- * . •••«.. Pri morebitnem povišanju s	Din 240-— . 120*— 60 — . 20--e ima daljša i	Din 240 — .    120 — , 20*— laročnina dopl	Din 360-— . 1S0-— 90-— 30— ačatf.
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   JflaV" po nakaznici. Na s»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Kaj hoče hrvatska opozicija?
Na to vprašanje je zelo težko odgo* voriti. Slovenska opozicija n. pr. ob* stoja v strankarskem programu SLS. Dr. Korošec je že pripravil konkreten načrt klerikalne samovlade s podrob-nim programom cerkveno - partizanske uprave slovenskega ljudstva. Tudi dr. Spahovo opozicijo v Bosni in Herce* govini razumemo, ker je sorodna dr. Koroščevi. Tudi tukaj pomeni opozicija več ali manj opredeljen program partizanskega stremljenja po strankar* ski samovladi v čim širši samoupravi. Nadalje razumemo opozicijo socijali* stične in komunistične stranke in opo« zicijo zemljoradniške stranke, ker so te opozicije socijalnega in agrarnega značaja. Pri teh strankah vemo na« tančnoT kaj hočejo. Z izjemo hrvatske opozicije so ostale opozicije v naši državi jasne: ene temelje na navedenem stremljenju po strankarskih samovla* dah v širokih samoupravah, ostale pa slone na čistih idejnih vidikih socijalnih ali agrarnih programov.
Pri hrvatski opoziciji je težko rečU ali izhaja zgolj iz želje po strankarski samovladi v najširši hrvatski samoupravi ali pa iz kulturnega ali socijah nega programa. Ko je Radić zbiral mase hrvatskega naroda prva leta po vojni, se je zdelo, da izvaja svoja stremljenja iz socijalne ideje: koketiral je z agrarnim boljševizmom. Kme* tom je pridigoval, da bodo davki od* pravljeni, mestna gosposka pa odstavs Ijena. V tej zvezi je postavljal tudi svoj človečanski ideal ter propagiral idejo federalistične republike. Danes prizna; va Radič, da so se te ideje preživele in da o agrarnem boljševizmu ne more biti govora. Najhujši udarec je agrarni boljševizem doživel lansko pomlad, ko se je zrušila stavba bolgarskega zemljo* radniškega gibanja. Pri tej priliki smo se uverili. da je zelo spremenljiva ljudska volja, ki en dan zagovarja naj* radikalnejše levičarsko načelo, drugi dan pa kratkomalo odstavi svojega voditelja ter stopi na popolnoma na* sprotno desnico. Spočetka je torej za* govarjala hrvatska opozicija, ki jo je predstavljala hrvatska republikanska stranka kot večinska hrvatska stranka, predvsem socijalna in agrarna načela. Pozneje se je stvar izpremenila: Radi* devo nasprotovanje do Beograda je prelio na celokupno hrvatsko inteligenco in v njej rodilo znano negativu stično in defetistično razpoloženje. Ta inteligenca se je odrekla vsakemu jav* nemu delu in prepustila Stepanu Radiću
celokupno politično akcijo hrvatskega naroda.
Danes je situacija že jasnejša. Go-' spod Radič povdarja načelo narodnega sporazuma. Pozabil pa je povedati, v čem naj obstoja narodni sporazum med . Hrvati in Srbi na eni, in Hrvati in Slovenci na drugi strani. Očevidno se Radiću danes dor de državno = pravno vprašanja to se pr^vi vprašanje hrvat* ske premoči v državi, ki jo izraža z zahtevo po separatni hrvatski državi in republiki. Ali mu pa v tem boju proti narodnemu in državnemu edinstvu Hrvatov, Srbov in Slovencev tudi sledi vsa Hrvatska, vsi hrvatski kraji, celo* kupno naše hrvatsko prebivalstvo, je vprašanje zase! Del hrvatske inteligence
aparata in torej zadosti dobrega oblast* nega selfgovernementa našega naroda. Če se Hrvati poglobe v taka konkretna vprašanja, lahko znatno olajšajo naš notranji razvoj, zlasti bi mi Slovenci napram njim imeli lažje stališče, ker smo žal radi svoje eksponirane zemlje« pisne lege.  kakor tudi  iz velevažnih
gospodarskih in nacijonalnih ter obram* benih razlogov navezani na veliko drža* vo, na nacijonalrio in državno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, to je vseh Jugoslovenov. Unitaristična država je pač za nas vse najboljša solucija skupnega življenja, skupne moči, blagostanja, napredka in samostalnosti!
Parlamentarna situacija.
— Beograd, 26. maja. (Izv.) V oarlamentu je zadnja dva dneva vladala popolna tišina. Ministrski predsednik Nikola Pašić je bil včeraj po dopoldanski konferenci s člani vlade na dvoru, kjer je bil sprejet ob 11.45 v avdi-jenci. Njegova avdijenca ie trajala samo 20 minut, nakar je odšel v Topčider. Opozicijonalni krogi tolmačijo to avdi-
se sicer res pridružuje gosp. Radičr\    ienco po svoje in pravijo, da je mini-
ker je nezmožen politične akcije in ker noče s posebnim nastopom škodovati enotni Radičevi akciji, dasi te akcije idejno ne odobrava, ker je tudi njemu samemu nejasna, meglena, neresna in neodkritosrčna. Ostali del te inteligenc ce pa očitno nasprotuje Radićevemu stremljenju ter zastopa čvrsto narodno in državno edinstvo. Na enakem patrU jotičnem stališču se nahajajo praktični gospodarski krogi, ki so z dosedanjimi svojimi gospodarskimi in finančnimi izkustvi spoznali dalekosežno korist* nost močne države in velikega gospo* darskega področja, kakršno predstavlja naša širna in pestra domovina s svojimi vsestranskimi prirodnimi zakladi. Tudi hrvatska omladina, zlasti ona v Dalmas ciji. je nacijonalistična in stopa na plan. V Zagrebu ima na univerzi večino.
Poleg Radića, ki se programatično noče izjasniti, obstoja na Hrvatskem še stranka prava, ki zahteva vzposta* vitev starega hrvatskega kraljestva. Taka vzpostavitev je danes nemogoča stvar. Nemška država izpred vojne nam ne more biti ideal, kjer je vsako mestece imelo svojo dinastijo in vsaka pokrajina svojo kraljevino. To naspro« tuje modernemu času, demokratičnemu čustvu.
Ostaja torej samo možnost, da mi* sli j o Hrvati z opozicijo čisto ustavno in samoupravno opozicijo. Pravimo možnost, ker do danes še niso izjasnili, kaj pravzaprav hočejo s svojo toli za* htevano revizijo ustave. V teh stvareh nastopi lahko takojšnja izprememba, ako podajo na to vprašanje točen od: govor in ako precizirajo svoje gospo* darske, kulturne ter samoupravne tež* nje za slučaj, da vidovdanska ustava ne garantira uspešnega samoupravnega
strski predsednik predložil kroni v podpis ukaz o odgoditvi skupščinskih sej. Krona ie za zdaj baje odbila ta predlog. Od 18. do 19. je Ni. Vel. kralj Aleksander spreiel skupščinskega predsednika Ljubo Jovanoviea, ki je poročal o parlamentarni situaciji. Za njim je bil v avdijenci naš berlinski poslanik Živojin Balugdžič. ki v torek odpotuje na svoje službeno mesto.
Za današnjo sejo, ki bo ob 9.30 otvorjena, vlada neobičajno veliko za-
nimanje. V Beograd so prišli skoraj vsi poslanci. Pojavil se je tudi v Beogradu dr. Korošec, o katerem so govorili, da je odpotoval v Solun. V resnici je odšel samo do Sombora in je bila njegova pot čisto privatnega značaja. O njegovem potovanju pa krožijo v političnih krogih zelo različne, mestoma smešne in pikre pripombe.
Opozicijonalni tisk je v soboto objavljal zelo senzacionalne vesti o raznih provizi;ah, ki jih je baje Italija izplačala za posredovanje, da morejo italijanske banke placirati svoj kapital v Jugoslaviji v svrho gradnje Jadranske železnice. Generalna direkcija državnih dolgov je danes izdala uradno obvestilo, ki konstatira, da do danes naša vlada ni dobila niti konkretne niti formalne ponudbe glede posojila od strani Italije.
Narodna skupščina.
— Beograd, 26. maja. (Izvirno ob 10.30.) Danes je postalo v narodni skupščini prav izredno živahno. Po* slanci so se zbrali v svojih klubih ter začeli razmotrivati parlamentarno taks tiko. Radikali in samostojni demokrati nameravajo prirediti min. predsedniku
Nikoli Pašiću in Svetozarju Pribičeviću ovacije. Opozicijonalni blok pa je pri* pravljen te ovacije preprečiti in izzvati vihar. Splošno pričakujejo, da bo da* našnja seja zelo kratka. Dnevni red današnje seje še ni točno znan. Posneti pa je iz razgovorov s posameznimi mi* nistri, da bo stavljena na dnevni red tudi verifikacija radičevskih mandatov. Katera točka bo to, še ni določeno. Nemci še vedno kolebaj o. Vsi pari a* mentarni krogi računajo, da bodo Nem* ci glasovali za verifikacijo Radičevih mandatov, v kar so vezani po danih obljubah opozicijonalnemu bloku. Go* tovo je, da so si Nemci pridržali po končani verifikaciji Radičevih manda* tov popolnoma svobodne roke in je skoraj gotovo, da se bodo Nemci sku* šali zopet približati vladi.
— Beograd, 26. maja. (Izv.) Muslimani in klerikalci so danes zbrani v polnem številu. Iz Sombora je prišel dr. Korošec. Od Radičevcev je zbranih danes samo 30 poslancev. Ostali pridejo tekom današnjega dopoldneva. Že ob 8. zjutraj je bila napovedana seja načelnikov opozicijonalnega bloka. Sestanka so se udeležili Ljuba Davidovič, dr. Korošec, Spaho in Predavec. Predmet razpravam je bilo vprašanje dnevnega reda in pa taktika, ki naj jo zavzame opozicijonalni blok na plenarni seji skupščine. Opozicijonalni blok zahteva kot prvo točko dnevnega reda verifikacijo Radičevih mandatov. Ce vladina večina tej zahtevi ne ugodi, namerava blok uprizoriti viharne konflikte.
Zanimiv interview z Pašićem.
— Beograd, 26. maja. (Izv.) Urednik »Vremena« je imel zanimiv inter-view z ministrskim predsednikom Nikolom Pašićem o politični situaciji. Na vprašanje, če je res, da je ministrski predsednik dobil od krone volilni mandat za slučaj, da narodna skupščina ne
more delovati, je g. Pašić odgovoril, da so vse te vesti o njegovem volilnem mandatu neresnične in da ni nikjer zahteval takega mandata in ga niti ni dala krona. Vlada je sestavljena v svrho rešitve tekočih vprašanj. O volitvah je mogoče govoriti šele tedaj, ko nastane taka politična situacija, ki bo zahtevala, da pride do volitev. Urednik je dalje prosil ministrskega predsednika za pojasnila, v koliko so resnične vesti, da je bila pripravljena beogradska garnizija za to, da bi napravila državn! upor, če bi sestavil vlado Ljuba Davidovič. Te vesti so najbolj širili blokaški listi. Ministrski predsednik je kratko in decidirano izjavil, da so te vesti od konca do kraja izmišljene in da obžaluje, da se vlačita v politično borbo krona in vojska.
DEMARŠA NAŠE VLADE NA DUNAJU.
— Beograd, 26. maja. (Izv.) Te dni prejme naša vlada izčrpno poročilo na* šega celovškega konzula Protića o razmerah na Koroškem in o položaju ko* roških Slovencev. Naša vlada je odlo« Čena storiti korake na Dunaju pri av« strijski vladi in predložiti obširno spo* menico o položaju koroških Slovencev Društvu narodov v Ženevi. Naša vlada bo pozvala avstrijsko vlado, da prene* ha z vsemi nasilji in da zavaruje svo* bodo na političnem, gospodarskem m kulturnem polju koroškim Slovencem. Za slučaj, da bi ne bil odgovor dunaj« ske vlade zadovoljiv, je vlada v Beo* gradu odločena storiti druge odločnejše korake. Društvo narodov bo obveščeno tudi o vseh napadih, ki so jih izvršili nemški nacijonalisti proti našemu kon« zulu.
OBČINSKE VOLITVE NA ŠTAJERSKEM.
— Gradec, 26. maja. (Izv.) Včeraj so bile po vsej Štajerski občinske vodltve. Po sedanjih rezultatih je posneti, da volitve niso spremenile splošneza posestnega stanja političnih strank. Značilno je le. da so socijalni demokrat je v svojih največjih industrijskih trdnjavah znatno nazadovali. V Gradcu samem so socijalisti toliko napredovali, da so pridobili 22 mandatov, dočim so jih preje imeli 20. Meščanske stranke so imelo v starem občinskem svetu svetu 28 mandatov in sicer 11 krščanskih socialistov, 11 Velenemcev, 5 zastopnikov srednjega stanu in 1 uradnik. Sedaj sta na mesto zastopnikov srednjega stanu zmagala 2 narodna socijalista in 2 republikanca. Pri volitvah so dobili socijalni demokrati 33.537 glasov, enotna meščanska lista (krščanski socijalisti in Velenemci) 24.330, republikanci 2963 in narodni socijalisti 2832. Izvoljenih" je:  22 socijalnih  demokratov.    22 enotne
Alekse; Tolstoj.
51
ČPolet na Mars.
Spodaj se je oglasil šum. Gusjev je planil tja. Los je hotel potegniti za seboj Gora, toda Marsovec je stisnil zobe ter se oprijel stene:
— Pojdita. Jaz hočem umreti.
Los je dohitel Gusjeva. Prekoračila sta zadnji, obroču podobni trg. Od tu so se spuščale strme stopnice na dno rova. Tu sta zagledala veliko kamenito ploščo s pritrjenim obročem — s težavo sta jo dvignila: — iz temne odprtine je potegnil suh veter.
Gusjev je skočil na dno prvi. Los je položil ploščo na prejšnje mesto in opazil, kako so se pojavile na trgu v rdečem mraku komaj razločne postave vojakov. Hiteli so navzgor po vijugastih stopnicah. Gor jim je iztegnil roke nasproti ter padel pod njihovimi udarci.
XXXIII. POGLAVJE. Labirint carice Magr.
Z iztegijenimi rokami sta se Los in Gusjev previdno pomikala v zaduhli in gosti temi.
— Ovinek delava.
— Ali je ozko?
— Široko je, z rokami ne dosežem.
— Zopet nekako stebrovje.
Najmanj tri ure je minulo, odkar sta se spustila v labirint. Vse vžigalice sta že porabila. Svojo 1
svetiljko je bil Gusjev izgubil že v boju. Hodila sta v nepregledni, nemi temi.
Predori so se neskončno cepili, križali in vodili v daljavo. Včasih se je čul razločni monotoni šum padajočih kapelj. Široko odprte oči so razločevale nejasne sivkaste obrise, — toda te migljajoče pege so bile le halucinacija teme.
— Stoj!
— Kaj je?
— Dna ni!
Ustavila sta se in prisluškovala.
V obraz jima je pihal slab, suh vetrič. Iz daljave, kakor iz globine, so prihajali nekaki vzdihi, — vdihavanje in izdihavanje. V nejasnem strahu sta čutila, da je pred njima — pusta globina. Gusjev je otipal pod nogami kamen ter ga vrgel v temo. Čez nekaj sekund se je začul slab odmev padca.
— Prepad!
— A taj diha tam?
— Ne vem.
Zavila sta v drugo stran in naletela na steno. Tipala sta; z desne, z leve — dlani so drsele po razpokah, po pomolih obokov. Konec nevidnega brezna je bil čisto blizu stene, — zdaj z desne, zdaj z leve, zdaj zopet z desne. Spoznala sta, da sta zašla in da ne najdeta prehoda, po katerem sta prišla na ta ozki pomol.
Ramo ob ramo sla se naslonila skupaj na pre-perek) steno. Stala sta in poslušala uspavajoče vzdihe iz globine.
— Konec, Aleksej Ivanovič?
—Da.Mstislav SergjeviČ, menda je — konec. Po   molku   je   vprašal Los s čudnim, tihim glasom:
— Ali ta hip — ničesar ne vidite?
— Ne.
— Z leve, daleč?
— Ne, ne!
Los je zamrmral nekaj sam pri sebi in prestopil z noge na nogo.
— Vse to samo zato. ker sva butnila s čelom v smrt, je dejal, ne uideva ji, ne spoznava in ne premagava je.
— O kom govorite?
— O njih. Pa tudi o nama. Gusjev je tudi prestopil in vzdihnil:
— Evo je, čujete, diha!
— Kdo — smrt?
— Vrag vedi, kdo? Seveda — smrt!
Gusjev je spregovoril, kakor da premišljuje. — Mnogo sem mislil o nji, Mstislav Sergjejevič. Ležiš takole na bojišču s puško, dež prši, temno je, skoraj tako, kakor tu. O čemur bi ne premišljeval
— vedno se vračaš k smrti. In vidiš samega sebe,
— valjaš se v zadnjih zdihljajih, otrpel kakor v prež ni konj ob cesti. Ne vem, kaj bo po smrti, — tega ne vem. To je poglavje zase. Toda vedeti moram tu, dokler sem še živ: aH sem konjska mrhovina, ali Človek? Ali pa je to vseeno. Ali ni to vseeno? Kadar bom umiral —oči izbulim, stisnem zobe, krči me popadejo, — preminul sem...:ali se ta
hip — prevrne ves svet, vse. kar sem videl s svojimi očmi, ali se ne prevrne? To je torej strašno. valjam se mrtev, otrpel, — to sem jaz, saj se zavedam že odkar sem bil tri leta star in mene — ni, vse na svetu pa gre še vedno svojo pot. To je nerazumljivo, nepravilno. Mora se vse prevrniti, če sem umrl.   Od leta 1914. ubijamo ljudi, navajeni smo, — kaj je to? — Pomeril sem vanj s puško, evo ti človeka, ne Mstislav Sergjejevič, to ni tako enostavno. Mar se v sedmih letih svet ni prevrnil? Kakor kožuh z dlako navzgor — so ga ogulili. Pride čas, ko to opazimo. Taka je stvar. Vem — ob moji smrtni uri — zahrešči nebo ter se raztrga. Ubiti mene pomeni — preklati svet na dve polovici. Ne, jaz nisem mrhovina. Nekoč sem ležal ponoči na vozu ranjen, z obrazom navzgor, — opazoval sem zvezde. Prazno je bilo v duši in tesno pri srcu. Uš, si mislim, mar nisem — kakor uš? Uš hoče piti in jesti, jaz tudi. Uš težko umira, jaz tudi. Enak konec. Ta čas gledam — zvezd se je pojavilo, kakor prosa. — bila je jesen, avgust. In kako je zadrhtelo moje srce!   Zazdelo se mi jc, Mstislav Sergjejevič,  kakor da so vse zvezde — vse to — jaz. Vse — v meni. Nisem oni — nisem uš., Ne! Kar solze so me oblile. Kaj je to? Da, smrt — to je resna stvar. Treba je urediti življenje na nov način. Človek — ni uš. Razklati moto lobanjo — to je strašno delo, največji zločin. Pa so si izmislili celo strupene pline.   Živeti hočem, Mstislav Sergjejevič. Nimam več obstanka v tej prokleti tcmH... Čemu pravzaprav s*o*va M)«**
37
stran 2.
SLOVENSKI  NAROD«  dne 27. maja i»*4.
Stev. 121
meščanske liste (16 krščanskih socialistov bi 6 Vclenemccv, 2 repubsfcanca in 2 narodna socijalista.
Zanimivo je, da so socijalni demokratie posebno nazadovali v Eggenbergu pri Gradcu, Kapfenbergu, Leobnu in Donawi-tm, torej v inodustrijskfh centrih.
OBČNI ZBOR »JADRANSKE STRAŽE« V BEOGRADU«
— Beograd, 26 maja, (Izv.) Na univerzi je bil včeraj občni zbor »Jadranske Straže« pod predsedstvom Ljube Jovanovića, ki je imel krasen govor o idejnih ciljih, ki si jih je stavila »Jadranska Straža«. Deloma se je uresničilo hrepenenje po sinji Adriji in društvo naj z vsemi silami in sredstvi pospešuje propagando za Jadransko morje. Za Predsednika je bil ponovno izvoljen Ljuba Jovanović in za podpredsednike Vladimir Matijević,, Gjorgje Radoljević in general Mihajlo Nikolajević.
EKSPERIMENTI O HITROSTI ZVOKA.
— Pariz, 26. maja. (Tzv.) Na velikem vojaškem vežbališču Courtaine so bili v so* boto veliki znanstveni eksperimenti o hitro* sti zvoka. Eksplodirale so velike množine eksplozivnih snovi. Po poročilu Iz Londona so tam slišali odmev eksplozije, ki je na« stala že ob 20.20 zvečer. Eksplozija je bila tako močna, da so se lahko napravili t Lort* donu na opazovaliSčih fotografični posnetki zračnih valov.
PISMO PREDSEDNIKA GRŠKE REPUBLIKE NAŠEMU KRALJU-
— Beograd, 26. maja. (Tzv.) Začasni predsednik grške republike Kondu-rfotis je včeraj poslal lastnoročno pismo NJ. Vel. kralui Aaleksandm. v katerem kralja naziva velikega priiatelia ter mu obenem sporoča, da i© prevzel začasno predsedstvo grške republike.
VTIS PRESTOLNEGA GOVORA V ITALIJANSKEM PARLAMENTU.
— Rim, 26. maja. (Tzv.) Zelo različni so komentarji k sobotnemu prestolne* mu govoru v italijanskem tisku. Vladini listi poveličujejo vsebino govora, opo* zicija pa ga kritizira precej odkrito, naglašajoč. da je v njem mnogo lepih besedi, celo pesniških fraz. toda v res* niči govor ne vsebuje elementov za nove politične smernice, temveč opi* suje samo sedanji politični položaj. »II Mondo« piše zelo ostro ter omenja, da govor ne vsebuje slike prave realne politike. Narod vidi samega sebe v vojski, dočira ima sedaj pravico oboro* zevanja samo ena stranka in so vse druge stranke kot manjvredne izklju* Čene organizirati narodno obrambo. V vatikanskih kro<?ih je prestolni govor napravil zelo dober vtis. »Osservatore Romano« hvali vsebino prestolnega g o* ve»ra. ugotavjajoČ, da je bil govor zelo učinkovit in da sedanja vlada prevzema nalo<?o vzpostaviti v italijanskem go» spodarstvu popolno Harmonijo. »Corri* ere deVti Sera« presoja govor zelo skep* tično. V zbornici obstoja za vlado la* tentna nevarnost. Volitev predsedstva se vrši na povelje Mussolinija in izvo* Ijene bodo osebe, ki so ljube Mussoli* niju. Opozicija namerava povečini od* dati bele listke.
Pnlitinne vesti.
= Radiću ne d£ žilica m fra, neprestano piše nove glupe članke in dale interviewe tujim novinarjem. Pretekli teden se je razgovarjal z urednikom dunajske klerikalne »Reichsposte« De-ningerjem, kateremu je razložil te-le modrosti: »V Jugoslaviji je situacija sedal iasna. Kralj Aleksander je suženj bele roke. kateri služi tudi PaSić. V državi vlada absolutizem, kar pomenja toliko, kakor da Hrvati tn vsi Nesrbi nimajo ničesar pričakovati od parlamenta v Beogradu. Hrvatsko, makedonsko, albansko-bosansko, nemško in madžarsko vprašanje je postalo sedaj mednarodno. Vse te zatirane mednarodnosti bodo morale sedaj solidarno iskati novih zaveznikov v — inozemstvu. Sedaj je zunanja situacija ugodnejša za to nego je bila preje: v Angliji je na krmilu Macdonald, v Franciji Herriot in socijalisti, Bolgari m Turki se pripravljajo, da sklenejo medsebojno zvezo, na hrvatski strani so tudi Madžari. Če pride do novih volitev v Jugoslaviji, bodo brez dvoma krvave.« — Tako je govoril Radič in njegova sodba le seveda avtoritativna, saj se je še vedno izkazal za — slabega preroka! SIcer pa je kaj čudno, ako govori o krvavih volitvah, ki ima sicer vedno na jeziku »mir in čovečanstvo«.
s Klerikalna gonja. »Slovencu« že ne zadostujejo uvodniki ln politična rubrika za brezvestno gonjo proti srbskemu narodu in državni avtoriteti — Zdaj Je začel priobčevatl še tendenci-jozne listke, ki jih naroča menda pri kakem zakotnem pisaču. V nedeljski številki priobčuje listek »V parku pred bolnišnico«. Avtor tega puhlega elaborata, ki se skriva pod firmo »Janez Marmat«, bi moral še v ljudsko šolo, da se nauči pisati domače naloge. Toda namen posvečuje sredstva in kot sredstvo sa zlobno agitacijo proti dr-
žavi je klerikalcem dobrodošel tudi ta testimonium paupertatia. Janez Marmat
si je izmislil zgodbo o bolni Mici Po-hlevnovi (morda Kovačevi) in Ivanu Zagrizenu (ta priimek bi pristojal avtor* ju), da popularizira med ljudstvom znano klerikalno lajno o redukciji bolnikov. Seveda mu nI dala žilica miru, da se je moral zaleteti tudi v državno avtoriteto. Svoje ubožno izpričevalo sklepa namreč z besedami: Dvignile so se pesti in zasikalo je za avtomobilom (v katerem je sedel minister) nebroj strašnih kletev. Ce bi bil ta minister dr. Korošec ali kak drug klerikalni tiger, bi se dvignilo za njegovim aeroplanom nebroj izrazov pasje pokorščine, tudi če bi gospod teptali elementarne pravice svojih backov.
= Džemljet z« vlado. Džemijetski poslanci so prispeli v Beograd. Vaš dopisnik je imel včeraj priliko razgovaria-ti z nekaterimi člani džemijeta. Izjavili so mu, da je džemijet sploh zapustil opozicijonalni blok In da ta ne more na nje računati Posl. Dženanzija je včeraj posetil ministrskega predsednika Niko-kolo Pašića. V džemijetskih krogih vlada soglasno mnenje, da džemijet ne more niti direktno niti indirektno podpirati bloka in da se bo stališče džemijeta jasno pokazalo na današnji seji narodne skupščine.
= Mednarodna konferenca za socijalno politiko v Pragi. Te dni je bil ustanovljen pripravljalni odbor za sklicanje mednarodne konference za socialno politiko, ki bo v Pragi od 2. do 4. oktobra. To konferenco sklicuje asocijacija za zakonito zaščito delavstva in mednarodna zveza za boj proti brezposelnosti. Kongres bo nadaljeval delo prvega kongresa za socialno politiko, ki je bil v Zurichu leta 1897. V Prago pride okrog 300 predstaviteljev vseh evropskih in drugih držav, večinoma odličnih strokovnjakov na polju socijalne politike ln narodnega gospodarstva. — Program konference obsega: 1. Razvoj in današnji svetovni položaj soc. politike na polju zaščite delavstva; 2. 8urni delavnik in njegovi ekonomski, moralni in zakonski učinki; 3. odgovornost in dolžnost upravnih uslužbencev v industriji in trgovini; 4. dolžnost mednarodne zveze za boj proti brezposelnosti v času krize. Kongres bo zasedal v Češkoslovaškem parlamentu.
Nova fran»n«ta zunanja
je ni mogel nikoli razpršiti Danes bi bil dvom neopravičljiv. Ce se zgodi, da M francoski pogajalci stavili ostre pogoje, ne bo imel g. Ramsay Mac Donald, prvi britanski minister, pravice, da Jih kar na kratko zavrže, pod pretvezo, da je treba zaupati dejbri volji Nemčije: svet je zvedel 11. maja, kako more narod dokazati svoje miroljubne namene; v luči tega, kar se je zgodilo, Je zelo težko najti opravičbo za nemške volitve 4. maja...
V prenovljenem ozračju se bodo nadaljevala pogajanja o varnosti. Francija je dokazala svojo vero v Društvo narodov: in njena krivda ni, če zaenkrat Društvo še ni v stanu vršiti vseh svojih nalog. Dolžnost Francije je, da ga okrepi in da ga dvigne na višino, ki mu gre.
Zelo jasno je pa tudi za Francoze, da ni pravega Društva narodov tako I dolgo, dokler ne postaneta njega člana j Nemčija in Rusija Kar se tiče Nemčije, i zavisi to od nje same ln od načina, ka-j ko bo sprejela izvršbo poročila izveden-j cev. Kar se tiče Rusije, je to nekoliko odvisno od Francije:   naloga bodoče franč. vlade je, upostaviti gotove zveze, seveda z vso potrebno previdnostjo.
Francija ve, da je čas hegemonij prešel — zanjo kot za vsak drug narod; ve pa tudi, da mora, ako hoče ohraniti na svetu prostor, kamor jo je dvignil njen herojizem, računati na svojo moralno avtoriteto ravno toliko, če ne več, kot na svojo materijalno moč.
Pfrmo iz Rima.
politika.
Pariški politični tednik »L' Europe Nouvelle«, ki stoji na prvem mestu ne samo glede informacij, temveč tudi resnosti'in stvarnosti svojih dobrih člankov, je posvetil svojo zadnjo številko republikanski in socijalistični Franciji-
O volitvah 11. maja pravi, da se je zanimal zanje ves svet Izgledalo je, da je vsa Evropa vezana na odločitev francoskega naroda. Ta odločitev je padla; imamo pravo, da obžalujemo njeno brutalnost, vendar Je nje jasnost nesporna.
Gotovo je, da je pri teh volitvah igrala veliko vlogo skrb za vsakdanje življenje. Priznati je pa treba obenem, da so bile te volitve tudi plebiscit za mir. V trenutku, ko skuša Nemčija v okrepitvi strank desnice lek za svojo bol in bolj gotovo sredstvo, da se umakne svoji dolžnosti, so francoski kmetje in delavci dokazali svojo miroljubnost in prepričanje, da se da ureditev živ-Ijenskih problemov njihove dežele doseči samo z mednar. sodelovanjem. S tem je bajka o francoskem imperijalizmu pokopana, čuditi se moramo samo, da je sploh mogla nastati.
Čudili se bomo pa tembolj, ker spremembi v sestavi vlade ne bo mogla odgovarjati v teku bodočih tednov sprememba francoske zunanje politike. Vkljub trditvam raznih prenapetežev ni bila nacionalistična politika v Franciji nikoli dedščina ene stranke. Pri sledečih si skupinah je bilo nesoglasje vedno le nesoglasje z ozirom na metodo. Res je, da pridejo ure, ko je metoda vse, ko je oblika bolj važna kot dno...
V sedanji uri ni nobenega dvoma o cilju, ki se mora doseči in g. Herriot gotovo ne motri repa racij skega vprašanja drugače kot g. Poincare" sam. Voditelji strank, Id so zmagale 11. maja, so izjavili v najjasnejših izrazih svojo voljo, da ne bodo opustili brez kompenzacij jamstev, ki Jih ima danes Francija v rokah. Odkar so Izvedenci povedali svoje mnenje, je pot že začrtana: g. Poincare je začel, malo obotavljajoč se. stopati po njej, njegov naslednik ima samo hoditi naprej.
Prijatelji ali sovražniki Francije v tujini bi storili najusodepolnejšo napako, če bi računali s spremenitvijo francoske politike: kakor včerajšnji kabinet, tako bo tudi današnji kabinet moral zahtevati garanti je.
Samo, ko jih bo zahteval, bo Imel to ogromno prednost, da si nihče ne bo upal mu podtikati zahrbtnih misli. Nič ni bolj pripomoglo k ustvarjenju bajke o francoskem imperijalizmu, kot način govorjenja gotovih pristašev politike prejšnjega ministrstva: to je bila dvoumnost, na kateri je trpel g. Poincare* ln ki
(Nemška invazija v Italijo.) Letošnja pomlad je v Italiji v znamenju invazije Nemcev. Nikdar, od časa Teodorika sem, pa do dni, ko je cvetela trozveza, ni Italija videla toliko Germanov. Pred v*?m jih je Rim naravnost nabito poln.
— Oue de Boches! Oue de Boches! vsklikaio francoski potniki, ki Čujejo po vsej ItaVji govoriti nemško.
V Vatikanu jih mrgoli, enako na rimskem foru, skratka: na vseh krajih, ki jih vodniki priporočajo potnikom. Vsi sloji so zastopani, a večina jih je iz srednjih, meščanskih slojev, ki se spoznajo že na veliko razdaljo: pelerine iz lodna, serije tirolskih klobukov s kričečim zelen'm trakom In gamsbartom.
In ženske? Helnrich Helne bi jih gotovo ne hotel opisati. Sestava barv in kroj oblek je tak, da Je v zabavo domačinom in tujcem, če človek gleda vse to. se ne čudi več, da Francozi vedno trdijo, da nimajo Nemci prav no-beneera okusa in da jim je neelegansa prirojena**
Vprašati se Je pa treba, kako so mogli ti ljudje, ki očividno ne pripadajo bogatim slojem, podvzetl tako drago potovanje v sedanjih razmerah. Kako si je tako veliko število moglo nuditi bivanje v Rimu?
Ko so vprašali enega teh germanskih turistov, pod kakimi pogoji obiskujejo njegovi rojaki Italijo, Je odgovoril:
— Imamo na razpolago vozne listke, s katerimi je plačana železnica in hoteli, za 500 zlatih mark.
Ta svota znaša nekaj več kot deset tisoč dinarjev v našem novcu. Menda je pa Imelo veliko število Nemcev ta denar in pa tudi čas, da so porabili to izredno priliko in si šli pogledat Večno mesto.
Razen srednjih nemških slojev je pa v Italiji tudi veliko število nemških vojnih dobičkarjev m verižnikov, ki jih Nemci nazivajo Schieber, Italijani pa pescecani (morske some). Ti razmetu-jejo denar, ne da bi ga šteli, naravnost s cinično razsipnostjo. Nič ni predrago zanje. Pri obedu ne pijejo vina »Castelli Romani«, tudi ne nemškega »seekta«, ampak pristnega šampanjca, ki Je silno drag. V enem prvih hotelov je moral posestnik opozoriti enega teh Tevtonov, naj zmanjša svoje napitnine, ker mu bo drugače skvaril uslužbence.
To očividno bogastvo in brezmlsel-no razsipanje denarja gledajo z velikim začudenjem predvsem Angleži ln Američani, ki se nahajajo v Italiji. Sprašujejo se, aH je tarnanje Nemcev o gladu ln revščini Iskreno, ko ravno srednji sloji Iz Relcha preplavljajo Italijo. Neki profesor iz Bostona, ki potuje s svojo hčerko, je pisal lz Firenze enemu svojih tovarišev na rimski univerzi:
— Povsod srečavamo samo Nemce. Po hotelih jih Je vse polno, tako da dobimo težko prostra In če pri tem pomislim, da po Ameriki nabirajo denar za gladne in uboge Nemce...
Gotovo ne predstavljajo ti turisti, čeprav prihajajo v ogromnem številu,
nemškega naroda. Treba je razlikovati. Toda dokazano je, da Nemci niso brez denarnih sredstev in da bi sami mogli pomagati svojim revnim in gladnim rojakom.
Italijani splošno pravijo sedaj: — Ko je Francija odločno zahtevala« da ji plača Nemčija vojno odškodnino, smo sprva mislili, da nima prava do nje in je brezsrčna. Sedaj pa v resnici vidimo, da Nemčija ne zasluži pomilovanja. —
Razen Nemcev je pa seveda tudi mnogo tujcev iz vsega sveta v Italiji, kakor vsako pomlad. Največje zanimanje med njimi je vzbudil v Rimu znameniti pariški zdravnik, dr. Voronov, ki se bavi s pomlajevanjem. Imel je predavanje o svojih teorijah in poskusih.
Julijska krajina.
1 — »Centralistična propaganda pri nas.« V zadnjem tržaškem »Malem Listu« čitamo naslednjo vest: »Naše ljudstvo na Primorskem je skozi in skozi za avtonomijo. Pet let smo se borili za avtonomijo iz gospodarskih in narodnih vzrokov. In še se bomo. Naše ljudstvo je odločno proti centralizmu, proti absolutizmu. Zato bo vsak poizkus propagande »a centralizem zavrnilo. Iz Ljubljane so začeli zadnje čase širiti k nam to kugo v posodi »Narodnega Dnevnika«. To je najbolj mizeren dnevnik v Ljubljani. Tam ga dobro poznajo. Ni čudo, ako prodajajo druge liste v 10 do 15 tisoč izvodih, tega pa gre le po — 800 izvodov Ker ne gre tam, pa pojdimo na Primorsko. Minule dni so ga prejeli skoro vsi gospodarji Vipavske doline. Enako ga bodo poslali tudi po Krasu, Istri, Notranjskem in po Goriškem. Goriško ljudstvo, ki noče absolutizmov in ne centralizmov, mu je odgovorilo s tem, da je napisalo že na prvi dobljeni list »ne sprejmem« in ga vrnilo po poŠti. Z Vipavskega so nas opozorili, naj pazimo, ali ni mogoče »Narodni Dnevnik« v zvezi z »Edinostjo«. Mi bomo to stvar zasledovali in nato poročali.« — Kakor znano, je »Mali List« glasilo bivšega poslanca Sčeka.
— Bela vrana. Zadnje tržaške »Novice« objavljajo dopis iz Rihemberka, v katerem se poroča, da ie odšel te dni iz Rihemberka orožniški marešal Cope-ro, ki da je bil zelo priljubljen in obče spoštovan. V svoji službi je bil zelo strog, a se je zaradi svoje poštenosti in nepristranosti tako priljubil, da vse obžaluje njegovo premestitev. Poznal nI ne prijatelja ne sovražnika, temveč samo zakon. Volilci, pravi dopisnik, ga bodo ohranili gotovo v najboljšem spominu, ker je v resnici pokazal, kako zna ceniti volilno svobodo. Vkljub fa-Šistovskemu pritisku so bile« volitve popolnoma svobodne, ker se Copero ni vdal fašistom, da bi dovolil preprečevanje volilne svobode. Če je kdo Imel kdaj kako prošnjo, mu je ustregel, če je le mogel. Ko se je vršila nekoč prireditev v prid Šolskemu društvu, Je bil navzoč in tudi sam prispeval za to dobrodelno slovensko ustanovo. Pomagal je društvom in posamnikom. Dopis zaključuje: Srečna občina, kamor se je preselil! Bog nam dai Še mnogo takih prijateljev! — Res bela vrana!
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani,
DRAMA. Začetek ob 8. url sveder.
Ponedeljek 26 maja: Ana Karealaa red F.
OPERA. Začetek ob pol 8. url zvečer.
Ponedeljek 26. maja: Pri treh mladenkah. Izv.
Torek 17 maja: Travi ata, gostovanje gdč. ftlsekove la Plzna Red A.
★   ★ ★
— Premijera v drami, V sredo SS. tm. bo v ljubljanski drami premijera lirah ne in zabavne francoske veseloigre »Paglavka«. V njej sodelujejo ga Nablot-ska, ga Juvanove, ga Vera Danilova, ga Setinska. g. Skrblnšek, g. Putjata, g. Petek Itd. Ga. Nablotaka, ki nastopi v naslovni vlogi, m g. Putjata, ki Igra slikarja Mamica Delanorja, sta Imela s to veseloigro izredno velike uspehe * Korševem gledališču v Moskvi, kjer sta nastopila v navedenih vlogah neštetokrat. Vsebina veseloigre je prijazna hi priljudna Sala, ki nam kale nekoliko prijetnega slikarja, tičočega t nevarnosti, da se zaplete v zakon s malo paglavko ln porodnico, katero Je učil slikarstva. Toda vse se srečno izteče te nam Je le dokaz, kako trdovratna Jo mladost, ki noče ln noče v nas umreti. Režiser Je g. Putjata.
— Premijera RemSeve drame Magda , sa katero so skulnje v polnem teku.
bo v ljubljanskem  dramskem gledališču Se pred koncem tekoče sezone. Naslovno vlogo  bo igrala  ga  Setlnska,  »Njega« g. Rogoz Id mizarja g. Lipah- Režijo vodi g. Lipah.
BRITANSKA SVETOVNA RAZSTAVA V WEMBLEYU.
Nje uradni naslov je Britlsh Empire Ezhibition, kar pravzaprav pomeni razstavo britanskega Imperija. Nje utls Jo težko popisati, človek kar strmi nad bogastvom britanskih, kolonij, ki Je tu raz-kofino razloženo. Obisk iz vseh dežel sveta, pred vsem lz krajev britanskega imperija, Je ogromen. Tako javljajo lz Jo-hannesburga v Južni Afriki, da bo imela ta razstava upliv na volitve, kajti nad 20.000 volllcev je odšlo nanjo.
Otvoritev 23. aprila se Je vršila Cisto po starem angleškem obredu. In noben narod ne zna velikih narodnih slavnosti bolj mogočno obhajati, kot ravno Angleži. Predstavljajte si veliki sivi cirkus v Wem-bleyu, ta novi kollzej iz betona, ki je največji stadij na svetu: vanj gre 125.000 gledalcev. En konec ogromnega Jajca Izginja v zUtu In škrlatu, tu Je Kraljeva tribuna. Opremljena je s transmisijskim! aparati, ki prenašajo kraljev glas v daljavo. Na drugi strani stadija, zelo daleč, pa Je velika bela pega: 3000 zbranih pevcev.
Kraljeva eskorta se približa. Jahaje ▼ koraku, od daleč se bliskajo šleml. okle pL uniforme. Sprevod gre po celi notranji črti stadija, tako da ga vsi lahko vidijo Iz bližine ln pozdravijo kralja. Krasni ce-remonijskl voz vleče Sest konjev, ki so skoraj čisto pokriti z zlatom In Skrlatom. Lakaji, jahači, spremstvo, vse to Izgleda kot sprevod is bajne dežele ali lz srednjega veka.
Naenkrat pa se vsi gledalci obrnejo proti neki tribuni. In od ust do ust se čuje:
— Mary Plckford! Douglas Falr« banka!
Da. obadva svetovno znana klno-Igralca. Narod pohabi na oficijelno ceremonijo, na molitev, ki je ravno končava londonski nadSkof, na kralja, na vse — popularnost kina gre nad vse ...
Obiskovalcev je bilo prve dni toliko, da se niso nastavljali samo pred gostilnami, da dobijo kaj Jesti, temveč tudi pred bolj diskretnimi lokal!, stala jih Je dolga vrsta moških in Žensk.. . oh, sho-eklng!
Našteti vsa, kar Je tu razloženo. Je nemogoče, za to je treba vzeti katalog v roke. Posamezni domlnljonl Imajo svoje zelo prostrane palače; pred canadsko se nahaja umetno Jezero. V tej palači Je kip angleškega prestolonaslednika, ki stoji poleg svojega konja — iz sirovega masla. To Je ne samo trlumf canadske mlekarske Industrije, temveč tudi, proslavljenje uda« nostl do vladarske hlSe, proslavljenje sirovega masla, pa tuđi simbol minljivosti ▼sega človeškega, kajti zadostuje sprememba temperature, da se uniči ta umotvor, ki je v hladnem zraku spravljen v steklu.
Mnogo stvari se Je spremenilo v T>»n-donu, a marsikaj Je tudi ostalo ptI starem, predvsem svoboda, ki Jo pušča poli-eija la občinstvo raznim navdušenim verskim pristašem na cesti, da propoveduje-Jo Javno. Tako je na pr. zadnjič enkrat ob devetih zvečer šel čuden sprevod po eni najbolj obljudenih londonskih ceest, po Lelcester steetu. Spredaj sta stopala dva duhovnika, za njima več kaplanov ln pol ducata ministrantov, ki so nosili prižgane svetilke. Oba clergvmana sta se menjala v propovedovanju. Glasno sta vpila na mimoidoče, naj mislijo na rešitev svojih duš. Nikomur ni padlo v glavo, da bi se smejal, ali pa da bi Jih nahrulfl. To je AnigTIJa. ki se ne spreminja.
Med drugimi čudeži razstave se nahaja tudi velika reliefna karta celega sveta, oceane predstavlja voda ln po tej vodi plavajo parnlkl. a vsi se vozijo la Anglije ln v Anglijo, ostala Evropa za Angleže ne šteje, saj je njih mornarica najmogočnejša na vsem svetu.
Zanimive so razne dlorame, katere na prav spreten način oživljajo avtomati: po njih se vozijo vlaki, tramvaji ln avtomobili, stroli delujejo, črede hite mimo. ladje plavajo ...
TJtls razstave na zunaj Je silno enostaven, skoraj gol. čisto angleški, nltjer ni okraskov, kipov, nanizanih zastav itd. kakor smo ml navajeni od raznih »vaie-sejmov«.
Glasbeni vestnik.
— Gostovanje celjske operete. Tud! v
umetniškem življenju se pojavljajo semter-tam epidemične bolezni. Pojavljajo sc m Izginjalo. Opereta dunajske starejše še bi. pa mlajše šole (Lehar) berlinske (FalO. po drugi strani francoske od Herveja, Offen-bacha do Leocqua, Planquetta Itd., angleške s Sullivanom, Jonesom Itd. Je bHa taka epidcrrrfcna bolezen, ki Je včasih nastop la s tako silo, da so se mnogi s strahom povpraševali, kaj se zgodi z ogroženo umetniško kulturo. Preteklost, pa tudi sedanjost le pokazala, da se te bolezni nI bati. kajti kakor Je prišla, tako tudi izgine. Na*a operna uprava se menda ravno vsled te Izkušnje nI zbala operetnega bacila fn Je pripustila Celjane na operni oder. V Celju Je baje danes geslo »opereta«. Izpodrinila Je
JcMciitovo milo z znamko Jelen"
Schichf
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schichtovim milom je zabava!
3137/e
BBBB^B^B^B^BBBi
Stev. i2i.
»SLOVENSKI NAROD«  dne 27 maja 1924.
Stran S
vse drugo: koncerte, dramo itd. Toda tudi tam pride Čez čas streznenje.    Ves celjski operetni ansambl Je menda diletantski (z dvema, tremi izjemami) in zato moramo soditi njegovo prizadevanje se z veselej-šega, recimo operetnega vidika. Končno besedo si pridržujem p© današnjih »Treh mladenkah«, ki so menda vendarle nekaj boljšega tako z ozirom na glasbeno kot na pripovedno snov. »Mamselle Nitouche«, ta poleg nekaterih Offenbachovih del (OrfeJ v podzemlju, Lepa Helena) in Planauethovih »Koraeviljskih zvonov« pri nas najbolj poznana opereta, Je šla Se dosti živahno in spretno preko odra. Glavni sodelavci n, pr. gdčaa, Pavlinčeva,  ga.  dr. Kalanova, g. Zorcnan, g. Janko, g. Pfeifer, g. ReS so dosegli pri sicer maloštevtilni publiki kar neverjetno Sumen uspeh. Da. zlasti naše di-jašrvo skoro z istim navdušenjem aplav-dira »Hudoženstvenikom«,  težki operi in lahkokrfli opereti. Ni to napačno! V svojem mladem ravnanju in preobilici sil kvitira s hvaležno vnemo vse, kar je količkaj dobrega. In »Mamselle Nitouche« pravzaprav ne spada med najslabši operetni »Sund sicer bi že davno zapadla pozabi. Režiral je večer g. Janko dovolj spretno, mali orkester pa je vodil g. Sancin, kateremu se fmalo Celjani sploh zahvaliti da se je si-oer glasbeno dokaj mrtvo mesto kolikor-tollko oživflo. Iz operete pridejo prav gotovo slej aH prej do opere, kajti z jedjo raste tudT apetit. Nedavno sem čital v našem gledališkem listu vprašanje, zakaj Cehi nimajo mnogo operet. Odgovor: za*to, ker imajo močno razvit jrlasbeni okus in posluh. No, mi smo še na boljšem. Menda operete sploh nimamo! S tujo opereto, zlasti de  nas  z  razkošno  kullserijo,  z bleščečimi kostumi In s prvovrstnim predavanjem ne mami. pa si prav gotoov ne pokvarimo oknsa in posluha.
—   Koncert pevskega zbora mariborskega ženskega učiteljišča.   Sobotni poset mariborskih učiteljfščnic - pevk in njihov koncert v fTTharmoničn;  dvorani je malo-dane naraste! do značaja dosrodka za Ljubljana Vsled pojemajoče glasbene sezone so btfi ravnokar odpovedani nekateri, že davno nameravan' koncerti. Po pravic! smo se bali. da se bo tudi prireditev mariborskih pevk vršila v prazni dvorani. Končno si publika od dijaških nastopv   ne obeta bogvekakega umetniškega užitka. Prav veselo me Je presenetila tedaj zvečer polna koncertna dvorana in navdušeno razigrano poslušalstvo, ki Je z intenzivnim interesom sledilo točki za točko k sreči nekoliko okrajšanega programa mladih pevk. Cel koncert je  dokazal,  da  itna mariborsko žensko učiteljišča v osebah ravnatelja Vog-larja  in  glasbene  učiteljice  E. Ropasove dva iskrena ljubitelja In propa^atorja vokalne glasbe In temeljite glasbene vzgoje bodočega učiteljiškega naraščaja. Ne vem, v kakšnem Časovnem obsegu se poučuje in goji perje na tej šoli; toda, če se to godi samo v predpisanih urah in ne da bi Dri tem trpel pouk  katerihkoli  drugih predmetov, tedaj zaslužijo vsi proizvajajoči z gdčno- C Ropasovo na čelu moje neomejeno priznanje. Iz lastne izkušnje predobro vem. koliko ie z največjim trudom mogoče pri dfjaškean pevskem  zboru doseči, vem tudi, za koliko se dvigne njegova samozavest po dobro uspelih koncertih, se razširi in poglobi njegovo obzorje po lepo končanih pevkskih potovanjih.    Naj ne bo te<m truda gdč. E. Ropasovj prav nilinr žal, kai-tl bo rodil obilen, zdrav sad. Dal bo naši mladini dobrih učiteljic petja, pripormocre! k razširjanju splošne glasbene vzgoje, ki je bfla v zadnjih desetletijh zelo zanemarjena, ter tudi dvicmil glasbeno prodtsccijo vsled večleffa števila temeljito glasbeno naobra-ženih poslušalcev in Izvajalcev. Prav odveč pa bi še bilo zopet m zopet poudarjati dalekosežni pomen  umetniške    vzgoje v domu fn šoli. Pevski zbor mariborskih uči-reJiJščnlc šteje okoli 7H vzorno discipliniranih pevk. Njihovi glasov! še nimajo sile fn sočnosti  odraslih ljudi, pa so zato vsled svoie mladostne fn jasne barve morda še simpatične J šl. Čutim pa, da bi lahko mlade pevke pokazale še bolj zaokroženo m krepke i šo oevsko linijo, da nj tu nekaj, na kar nal gdč. E. Ropasovo posebej opororim. T>i-^.gentmia kultivira nekoliko pretirano di-lamično stran pesmi, posamezno besedo in rmsča več ali mani v nemar naraven, me-•-»dični tok skladb  Na vsak način so neposredno si sledeči dinamični dvigi in padci -nelodijam v kvar. ker so pretirani, ker nc kažejo logičneca razvoja naraščaja In po-icTnanla. ker niso, kakor valovita, mehki TielodTčna črta. a razsekana pesem z rezki-Tli vogli. vsVIikL a takoj nato š epe t an le. Pevec se ne more radostno in svobodno razpeti, videč za vsako noto grozeč dina-"rrlčni znak. Ta dinamična raffrrranost le Tr»orda največja, a skoro tudi edfna napaka rega. stcer zelo čutkega In zdravega zbora. Pevke poj o vse pesmi na pamet, svobodno brez napora so absolutno zanesljive xr IntonacTjj izsrovarjajo točno morda premočno, ker vendar prt petju nI crlavna reč beseda. Ir! Je. rekel bi, sekundarnega pomena, ampak melodija. Seveda je tu težko začrtati Jasno mejo med tem in onim. Pevski zbor poje svoji mladosti primerne tekste In se ne straši tudi težjih" kompozicij, kakor n. pr. Pavčičevih »2ab« s klavirjem in harmonijem ter Griegove skladbe »Pred samostatiskimi vrati« s sopranskim in al-tovskim solo ter orkestrom. Spremljevanje na klavirju In harmoniju sta prav dobro podali gdč. SvaJgarJeva fn gdčna. Zacheri. Solistki, zlasi sopran (ah Je nekoliko šibek in plah) razmeroma dobri, orkester pa le g gladkim prilagodenjem k zboru preskrbelo naše orkestralno društva K pestrosti dosti dolgega programa pa je v visfld meri predvsem   pripomogla umetnica - vijolinrstka ga. Brandl - Pelikanova, katere izvajanja so kazala deloma eleganten, energičen, pol-nozaokrožen vijoHnsIc! ton, deloma izredno toploto in nežno milino m veliko virtuozno spretnost Občinstvo, Id ga Je bflo kar neobičajno mnogo. Je sledilo koncerta z veselim zanimaniem.    dijakinje tukajšnjega ženskega učiteljišča so pevkam poklonile lep -vrage. Ta glasbeni vačer bo ostal
borsktm deklicam gotovo v prjietnem dolgo trajajočem spominu našemu ljubljanskemu diiašrvu pa bo v živo in resno pobudo k posnemanja vrednemu koristnemu pevskemu delu.
Sokolstvo.
— Tombolski dobitki Sokola I. so razstavljeni pri tvrdkah: Elite Prešernova ulica, Gričar & Mejač Selenburgova uU MathJan Dunajska cesta, Četvorice in petorice pri Oleum Mestni trg in J. C. Maver Stritarjeva nI Glavni kakor manjši dobitki so res dragoceni ter praktično uporabljivi. Vsak kadar vidi nevestino opremo si Jo zaželi, zatoraj kupujte pridno tablice. Dobite Jih v vsaki trafiki.
PARIŠKA MODA
Kaj bo nosila
Bela Id krem krilo ter Dinasti iomper
od tvrdke
/ran f ukić, fiubijana, J»re8 Škofije 19
Nedeljski izletniki in deset zapovedi za turiste.
Znan turist nam piše: Pravk sem čital v nekem ljubljanskem dnevniku pritožbo Katarinčanov zoper vandalske, bolje rečeno barbarske čine, katere so zagrešili ljubljanski izletniki v Katarinskem pogorju. Odkrito Vam povem, cenjeni g. urednik, da se zbog takega obnašanja kar sramujem pred javnostjo in sam pred seboj, da sem turist, pač turist stare šole, zakaj Iz lastne izkušnje moram žal ne samo potrditi pritožbe Katarinčanov v celoti, marveč dodati še svoje zraven.
Vedenje novodobnih" ljubljanskih izletnikov v bližnji in daljni okolici — za katere pa ne velja ne beseda turist, tudi ne beseda tato* - turist, ampak imenovati se jih m-ire le divjake In druhal — je tako, da ne bo dolgo trajalo, pa bo turistlka prišla ob vse simpatije kmetskega prebivalstva. Začne se že zjutraj pri dohodu z vlakom na ljubljanskem kolodvoru s tem, da letajo po vozovih sem in tja, zasedajo oddelke za nekadilce s dearetamj in oddelke za ženske, se vedejo glasno in brezobzirno; stopnjuje se z vsakim korakom v prosti naravi ter konča z izstopom na Istem mestu v pijanem stanju.
Vedenje te druhali v naravi se ne da* popisati s par besedami, v to bi se potrebovalo celo knjigo, to se mora le videti. Mesto da bi se n. pr. posluževali pota ali steze, delajo bližnice po travnikih, njivah, po bosti; mesto da bi uživali nedeljski nebeški mir narave, gledali mirno lepo cvetoče rastline, poslušali petje ptičev itd., vpijejo na huronski način, se kličejo drug drugega, pojajo sem in tja, polegajo v najlepšo travo, puščajo za seboj sledove, obstoječe v mastnih papirnatih ostankfh. razb;th steklenicah, cb katere se živali, zlasti živina obreze in rani. begajo domače in divje živali; trgajo rastline, grmičje. plota, sadno cvetje, otepavajo sadna drevesa, spuščajo za zabavo kamenje (ali kakor pri Sv. Katarini) hlode v dolino; mečejo goreče vžigalice in cigarete okolu, povzročajo jjazdne požare itd.
A če pride lastnfk in hoče ugovarjati, zavzamejo fronto zoper njega, postajajo agresivni in kmalu bi moral še lastnik pred njimi bežati. In last not least, pri povratku v pijanem stanju zvečer v vagonu kvantajo. vpijejo, se d ere jo (petje se tako kričanje ne more imenovati) ter nadlegujejo poštene in trezne ljudi, tako da je pravzaprav ob nedeljah in praznikih vožnja Po železnici zvečer za mirnega človeka naravnost tortura. Sprevodnik tu pe more prav ničesar napraviti, ker bi njegov opomin sploh prav nič zalege! brez pomoči policije ali orož-nfstva.
Prav nič se ne bom Čudil, če bo odpor domačinov nekega dne bruhnil na dan v takih formah, ki bodo za take turiste i n ž a 1 z njimi vred tudi za prave turiste imele zelo neprijetne posledice. Kako to preprečiti!? Se je čas ohraniti si simpatije kmetskega ljudstva za turiste. Ni res, da bi bili domačini napram turistom a priori neprijazni, obratno, navadno so zelo prijazni, oziroma postrcžljivi, če jih prijazno ogovoriš; res pa je. da so postali po nekod že precej nezaupljivi, kar se razvidi zlasti iz tega, da je ono patriarhalično pozdravljanje, če si srečal na potu domačina, precej ponehalo. Toda kako si pridobiti zopet popolno zaupanje domačinov? Das* bi bila zoper tako odnosno pr os taško .barbarsko vedenje novodobne izletniške druhalj pravza-prva na mostu le leskovka — (srt veni a ver-bo!) — poleg občutne zaporne kazni, dvomim, da bi bilo s salo možno te ljudi izpre-obrniti. Menim, da bi bilo pri teh ljudeh morda vendar le zlepo kaj opraviti, ker mora priti duševno ozdravljenje le iz njih samih. Kdor nima v sebi čuta za dostojno vedenje, kdor misli, da sme sleči z mestno suknjo in z oblečen j era turfctovske obleke tudi mestnoolikanega človeka ter postati divjak, kdor nima smisla za spoštovanje roje lastnine in za obzirnosti napram drugim osebam, in naj bodo to le — »pomrl«, temu tudi leskovka in zapor ne pomagata.
A kako naj pride to duševno ozdravljenje? Skoraj da bi obupal nad njim. če pomislim, da mi ni treba hoditi tri ure daleč na Katarino, če hočem videti vandalsko vedenje turistov, marveč da zadostuje, Če se napotim pet minut daleč iz ljubljanskega mesta v nasade in gozd mestne podrumske graščine (Tivoli), kjer se mfi nudijo prav isti prizori Znano Je, da se mestni vrtnar trudi olepšati naše parke in zlasti tivolske nasade z nallepSiml cvetlicami, ki lih po sezoni izmenjava. Toda danes cvetlice vsa-& drago Jutro Kb pa najde vse paravana
in pohojene. Mestni travniki podrumske grajščine so ravno sedaj y najlepšem razvijanju, polni raznih nižinskih cvetlic Treba je stopiti le do pota, ki se odcepi od kolovoza nad takozvanim »pratrom« proti hotela »Bellevue«, da se vidi. kako manjši in večji otroci ob navzočnosti in z dopadaje-njera staršev oziroma poslov hodi]o po sredi travnika, — tuje lastnine! — trgajo cvetlice, katere potem mečejo v stran. Kdo še ni videl aH zapazil n. pr. lepa lila polja pod-turuske graščine, katera tvor! crocus ver-nus (pomladanski žafran)? A če bodo otroci boljših rodbin le nadalje tam tako divjali, bomo kmalu Jahto rekli: »Lila crocus polja so nekoč bilaJ« Kadar cvete crocus. vidiš lahko na vseh krajih tivolskega gozda cele kupe te najlepše pomladanske cvetlice, ki so Jo otroci z dopadaJenjem staršev najprvo natrgah' neusmiljeno ter jo potem, ko so se je naveličan*, proč vrgli
In siromašnejsi sloji, zlasti iz bližnje Rožne doline, kadar nimajo doma drv, pošiljajo enostavno svoje otroke v tivolski gozd nabirat in lomit suhljad. prt čemer seveda napravijo na drevju več škode, nego le suhljad sploh vredna.
Zdi se mi skoraj, da bi bilo Sisifovo delo, Če bi kdo skušal tu napraviti reme-duro. vendar pa bi bilo umestno, če bi se v šolah že začelo mladino opozarjati na tako početje. Odrasle osebe, neizvzemši zgoraj omenjeni starši, ki posečajo z otroci nasade in gozd podrumske graščine — vzeli naj bi si pa k srcu in se ravnali po sledečih 10 zapovedih za izletnike in turiste:
1. ) Ne odloži pri izletu svoje vzgoje in naobrazbe; nespodobnost fn surovost nista isto, kar je veselje In moč.
2. ) Bodi povsod obziren napram drugim osebam, doma. na železnici, na potu, v gostilni, v kočah.
3. ) Ne delaj ničesar, kar bi te spravilo pri ljudeh v sramoto in bi ti Jemalo veljavo
ali čast
4. ) Spoštuj vedno tujo lastnino f Če ti
je nudila narava novo živil ensko moč in veselje, ne skušaj ju uveljaviti s tem. da vpi-ješ, hodiš po njfvah, travnJCh. gozdnih nasadih aH da lomiš siromašen plot Kaj bi ti rekel, če bi našel, vrnivši se, svoio izbo razde jamo?
5. ) Prizanašaj rastlinam, sadnemu in drugemu drevju! Jemlj! le toliko dopustnih cvetKc seboj, kolikor jih misliš obdržati za spomin! Ne vznemirjaj ne domačih in ne divjih živali! Pomisli, da so rastline m živali tudi boži a bitja, ki po svoie krase naravo, gorovje za tebe!
6. ) Ne onecaščaj kraja, kjer hodiš s tem. da mečeš oko4u mastne in druge papirje ali ostanke svojega provijanta; ne skakaj Čez plotove; ne puščaj pJotnin vratic odprtih, da uhaja živina, ne s kruni studencev; ne poškoduj markacij m ne razbijaj praznih steklenic. Pomisli, da se ob črepinjah lahko ljudje tn živali ranijo! Čuvaj vžigakce in ne meča proč gorečih cigaret ker zanetiš lahko na ta način požar In povzročiš največjo nesrečo.
7. } če smeš vporahljati, kar je obča ali zasebna last, vporabljaj to le z največjo obzirnostjo in na tak način, da ne napraviš škode.
8. ) Če te je pa skrajna sila privedla do tega, da si poškodoval tuje imetje, oprosti se tn poravnaj storjeno škodo!
o.) če posečaš gostilne alt koče, vedi se spodobno in ne pijancu}. Alkohol Je najslabši tovariš! Ne vračaj se v vinjenem stanju, ker s tem nadleguješ okolico ter ponižuješ samega sebe na nivo neumnega živinčeta.
10.) Ne hruli kmetskega ljudstva, domačinov in njih otrok! Bodi prijazen in uslužen: lepa beseda najde vedno lep odmev! Ne zasmehuj ne govorice, ne navad, ne zabav, ne vere avtohtonega prebivalstva. Pomisli, da je svet, po katerem hodiš njihov, a ne tvoj ter da si ti njih, česrokrat nepovabljen, nevšeč in le toleriran gost. a ne obratno.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 26. maja 1924. Pod Avstrijo in danes I
»šef nase posadke je Srb, šef naše carinarnice Je Srb, šef oddelka za narodno zdravje je Srb.. .«
Dr. Stanovnik na včeraj-•mjera shodu ▼ »Unionu«.
Ko so gospodovali nad nami še Habsburžani in so z Dunaja gradili nemški most preko Slovenije na Jadransko morje, so naši klerikalci z vsem navdušenjem tlačanili dunajskim nemškim mogotcem. Dasi so slovenski sinovi opravljali v uradniški hierarhiji pri državni upravi samo službo lakajev, ni našim klerikalcem nikdar prišlo na miseL da bi se proti temu pritoževali, nasprotno, z vsemi silami so podpirali avstrijsko vlado v njeni težnji, da spravi vsa prva, važnejša in uglednejša uradniška mesta med Slovenci v nemške roke.
Deželni predsednik na Kraniskem, da ne govorimo o štajerskem namestniku, je bil Nemec, predsednik deželnega sodišča Nemec,   finančni ravnatelj Nemec, državni pravdnik Nemec, *cf naučnega oddelka Nemec, skratka, na vseh vplivnih mestih so bili nastavljeni izključno Nemci. Niti črhnili niso klerikalni listi protj temu sistematičnemu Iz-tiskavanju našega življa   iz državne uprave, zdelo se jim je čisto prav in v redu, ako na domači grudi odjeda rodnim sinovom kruh tujec. Napredni" listi so bili edini, ki so vodili dosledno in vstrajno borbo proti ponemčevanju naših uradov. Namesto da bi jih bil klerikalni tisk v tem stremljenju podpiral, jim ie metal še celo polena pod noge ali pa je naravnost smešil težnjo naprednega slovenskega življa,   da se otrese tujegra uradništva. Za zgled navajamo slučaj rllsner. Napredno časopisje je organiziralo ostro kampanjo proti predsedniku ljubljanskega deželnega sodišča Elsnerju zaradi njegovih germanizator-skih tedenc.   Vsa slovenska javnost je odkrito simpatizirala   s to kampanjo, samo ne klerikalni listi. »Slovenec« se je celo izpozabil tako daleč, da je zagovarjal tega zagrizenega nasprotnika naših narodnih   teženj   in eksponenta nemškega »volksrata«. Seveda po naroČilu z Dunaja, kateremu Te »Slovenec« hlapce val za Judeževe   groše, kakor mu  je   to  dokazal dr. Susteršič. Isti »Slovenec« pa prinese jutri dr. Stanov-nikov govor in debelo podčrta njegovo ugotovitev, da   je   vojaški poveljnik Srb. načelnik carinarnice Srb in tudi šef zdravstvenega odseka — Srb, čeprav je ta v resnici Hrvat
Ne bo pa pri tam povedal, da je veliki župan Slovenec, da sta predsednika višjega in deželnega sodišča Slovenca, da je delegat ministrstva financ Slovenec, da je šef ministrstva zrn trgovino m indnstrfio Slovenec skratka, da so Slovenci vsi uradniki v Stavenfft, od rtajvKtega do najnlžnejga, s par Izjemam?, ki pa ne prihajajo v poštev!
»Slovencu« je bilo pod Avstrijo Prav, da so bili na vseh vodilnih mestih pri nas nalzagrizenejši Nemci, sedaj pa ie ogorčen zaradi tega, ker opravljajo med tisočimi naših uradnikov službo tudi dva, trije, ki sicer niso Slovenci, pač pa so sinovi enega in istega naroda jugoslovenskega.
Klerikalci pod Avstrijo so mirno trpeli, da so nemški pritepenci odjedali našim ljudem vse najboljše službe, da-
je, kakor da bi otrobe vezai. Nič drugega ni vedel povedati, kakor da je shod zelo veličasten, čeprav je bila dvorana skoraj prazna. Njegova izvajanja so končno izzvenela v vzklik: »Bomo vid*li, če ne bo pomagalo, bomo pa drugače naredili!« Končno Je bila sprejeta kratka resolucija, ki pravi, da Slovenija na »velikem protestnem shodu« v Ljubljani protestira proti uki-njenju kreditov za bolnice. Shod ie končal nad vse klavrno.
— »Slovenčeve* zanimivosti. V ne« deljski številki je serviral »Slovenec« svojim čitateljem cmok.   ki ga bodo težko pret^avili, dasi imajo sicer za nje* gove laži zelo zdrave in trpežne želod* ce.   Poroča namreč o resnični zgodbi nekje v jaroslavski guberniji. kjer se ie rodil  pravi  kosmati  in  rogati hudič. Tam daleč na severu sovjetske Rusije sta živela kmet in kmetica. Ker pa je bil mož komunist, ga je dobri Bog kaznoval s tem, da se mu je rodil mesto sina kosmati hudič. Komunisti so ustre« lili dotičnega župnika, hudiča pa so na> gačili in namočili v špirit. Tam ga lahko vsakdo vidi. Ogledalo si ga je rudi »Slo* venčevo« uredništvo, ki na podlagi tega ogleda opozarja svoje backe. *e nikar ne izneverijo materi katoliški cer* kvi, da jih ne zadene enako usoda. Hu« dič je pač hudič in če bi ne bilo tega kosmatega strašila, bi se tudi število klerikalinh pristašev kmalu skrčilo ta* ko, da bi ostali sami tigri. Čudimo se »Slovenčevi« nedoslednosti. Bog je vendar pravičen in ne pozna razlike med moskovskim in ljubljanskim komuni« stom. Kako to, da ne kaznuje tega ali onega rdečega zaveznika črne gospode v ljubljanskem občinskem svetu? Ali zadene božja jeza samo kmete? »Slo« ven če ve« zanimivosti so res zanimive. Z zanimivimi   resničnimi zgodbami iz sovjetske Rusije mu lahko postrežemo. Prihodnjič naj opiše, kako so komunisti odprli v neki cerkvi srebrno grobnico, v kateri so našli mesto dozdevnih relikvij   razne  predmete  ženske toalete. Navzoči župnik pa ni mogel pojasniti, kako in zakaj je dotični svetnik tako ne« zaslišano varal verno ljudstvo In po* biral milodare od bogaboječih poljubov, namenjenih njegovim nestrohnje* nim  zemeljskim  ostankom,  v obliki damskih nogavic in čeveljčkov. Zani« mivosti je v Rusiji mnogo m »Slovencua bi priporočali, da si poleg »hudiča« oflle«
bi jim za vselej prešle skomine po »pre- j da tedi »svetnike«, srečnih avstrijskih časih«! — OPOZARJAMO naše cenjene
*  *  * j naročnike izven Ljubljane, kateri Se
— Kraljica v Ljubljani Nj. Vel. j niso poravnali naročnine za marec tn kraljica Mariia ie prispela danes v Ljub- j april da se jim pošiljanje lista prekine liano, k-er si popoldne ogleda novousta- j v sredo dne 28. maja t. L Položnice ae
nes pa uprizarjajo divjo gonjo proti vladi zato, ker službuje med nami tudi par Srbov in Hrvatov.
Sram jih bilo te naše prodance, ki bi najraje videli, da bi bil v Ljubljani, kakor nekdaj, vojaški poveljnik nemški general, kakor rodni sin našega tro-imenskega naroda. Ako bi nam ne bil pri srcu in nad vse blagor naroda, bi tem propalicam privoščili, da b;. nad njihovirm hrbti zopet zažvižgal pasji b:č nemškega generala in njegovi udarci padali po njihovi koži tako dolgo, da j
novlieni »Dečji dom«.
— ?e!ezn?5kf   minister   na Golici.
Železniški minister g. dr. Svetislav P o p o v i ć ie v soboto prispel v Ljubljano in se takoj odpeljal na Gorenjsko. Včerai je s svojima sinovoma odšel na Golico, da si ogleda to znamenito goro, sedaj odeto z milijardami cvetočih nar-
prejeli že pred enim mesecem vsi.
— Komunisti... Prejeli smo ta-le popravek: Sklicuje se na 8 19. tiskovnega zakona, prosim, da priobčite po propisih navedenega zakona v Svojem listu naslednji uradni popravek k Svoji notici ^Komunisti se hočejo po-
. ,   „. .     . ,      .. lastiti elektrarne in vodovoda*. No-
cis V megovi družbi ie bila tudi sopro- * »t«       « „ ir_x_
*   *     . . ;   c~ x____        0^4 J tica je bila natisnjena v Vašem listu
ga prosvetnega ministra Svetozara Pri- i J m -    ^ .nOA _ .
Z -   -z.   1 - _   •   „^„i        .____,--«_ » s t. 117 z dne 22. maja 1924 med »Dnev-
beceviča. ki pa je ostala na Jeseničan.     .  . _ XT     •   . x_ ,
1      ■__^iLi   „ »o«nn. nirm vestmi«. Ni res, da je »črnordeča
kier ie počakala na ministrov  povra- « , • :
koalicija« (pod katerim   rmenom raz-
tek.
— Fijasko klerikalnega shoda radi bolnic Včeraj v nedeljo 25. t. m. je klerikalna stranka sklicala v Union protesten shod radi * reduciranj a bolnikov« po na.sih bolnicah, kakor je »du-hotivo« pisal »Slovenec«. Kot govornika sta bila najprej e napovedana klerikalna poslanca    -   tigra Sušnik in K r e m t a r. Shod ie bil kljub velikanski reklami zelo maloštevilno obiskan. Na shod je prišlo nekaj okoličanov in radovedne zev, v celem kakih 500 oseb. zborovanje ie otvoril prof. Remec, rekoč: ^ZgodTa sp je krivica. Zahtevamo, da se da Slovencem to, kar jim 1 sliši C?!). Pozabil je opravičiti odsot- j nost klerikalnih poslancev.     Šele po- j tem se je na to spomnil in povedal, da sta morala oditi v Beograd, kjer bosta tudi pr^t<*$t:raia radi bolnic. Kot prvi govornik je nastopil na to pod?rpan dr. Tvan Stanovnik.    Njegov govor je obstojal iz starih, že tolikokrat premierih fraz, ki jih dan na dan čitamo v »Slovencu«. Niti ene nove misli ni povedal, prežvekoval je samo stare demagoške klerikalne »šlagene«, ki jih je zabeTH s kopo ordinarnih psovk in podtikanj. Cvo nekaj značilnejših »šla-gerjev«   iz   Stanovnikovega registra: »Slovenski narod niso uničili niti Turki, niti Nemci m ga tudi ne bo uničil srbski
j umevate  veČino   sedanjega Ijubljan-i skega občinskega sveta) nastavila pri J mestnem vodovodu in elektrarni sko-i raj izključno samo komuniste. Resnica j je, da je bilo izza časa sedanjega ob-I činskega sveta pri elektrarni v službo sprejetih nanovo le 8 delavcev, pri vodovodu pa 4. Resnica je dalje, da tvorijo navedenci le majhen del celotnega osebja,    ki   šteje pri elektrarni poleg uradništva 49 oseb, pri vodovodu pa 19 oseb. Resnica je tudi. da je pri name-ščenju odločala samo   sposobnost za službo in je naposled resnica, da je vse navedene nove delavce sprejelo v službo ravnateljstvo mestne elektrarne in vodova brez ingerence od strani občinskega sveta in brez vplivanja po občinskih svetovalcih. Resnica je končno, da je sprejel v službo pri mestn? elektrarni enega strojnika pred krat-I kim mestni župan. A kolikor je znano. 1 ta strojnik ni komunist. — 23.Z5. 1924 — Zupan: Dr. Peric.
— KOLEGIJALNI VEČER DRUŠTVA ; »PRAVNIKA« v sredo dne S. t. m. ob pni I devetih zvečer na vt/u restavracije -»Zve* zda«.   G g. člani se vab t jo, da se sestankf mnogobrojno udeleže.
— Občni zbor Akademskega podpornega društva v Beogradu. Na univerzi je bil včeraj občni zbor akademskega podpornega društva. Predložene
centralizem. Otresli se bomo bratske- j So bile različne liste. Radikali so dobili
ga izkoriščanja. Centralistični bič se vihti nad našim narodom. Grajščaki sede lepo v Beogradu, a valpti v Ljubljani Preje so služili avstrijskemu centralizmu, sedaj pa beogradskemu. (Aludira! je na demokrate!) Sef naše posadke je — Srb, šef carinarne je — Srb, šef oddelka narodnega zdravja je — Srb!... Do tu in nič več naprej! Vse je pobasal beogradski centralizem v svojo malho! Ukinjen je bolnic pome-nja onemogočiti študij našim medicin-cem in na ta način ukiniti medicinsko fakulteto v Ljubljani. Režim je poslal naše vojake v Makedonijo! Ali naj pošljejo tja tudi naše bolnike ♦? Za njim je
govoril urednik Fran Smodej. Govoril i Ja.v«noxi£,
501 glas. komunisti 365, republikanci 257. Davidovlčeva demokratska lista 255, Pribičevičeva demokratska Ust? 110 in dve zemljoradniški listi po 50 oziroma 23 glasov.
— Iz državne službe. Premeščen -iz Logatca v Ljubljano davčni nora-tel j Ivan Švarc.
— Iz carinske službe. PremešC je iz Ljubljane k carinarnici v Dra\ grad carinski posrednik Josip Pitu m i c; mienovani so za carinskega pr srednika v Dravogradu LjudomU N a -bergoj, za carinskega posrednika na Jesenicah Anton S te k ar.   za carinskega posrednika v Mariboru Andrija
55
Stran 4.
»SLOVPNSKT  NAROD«   dne 27. maja
štev. 121
— Iz našega držsrllanstva no te-
»topill: privatni uradnik Ferdinand Nara t, rojen v Pobrežiu, mariborske oblasti; Ana Blašon, pristojna v Maribor, in Boleslav Bloudek, tehnik,
rojen v Kranju.
— Aeroplan g. Korošca. Gosp. Korošec, vodja SLS je prejsnj teden nenadoma od po« toval ▼ Solun in iz Soluna še bolj zagonetno odjadra t Ateno, odkoder ae je istim potom danes vrnil ▼ Beograd. Zanimivo bi bik) izvedeti na če ga v račun je g. Koroiec pote« val s posebnim ae rop a noro v Atene, ali mo* rebiti na račun nase države, na inicijativo »koruptne« Pasićeve vlada ali pa z ubogimi krajcarji Jugoelovenske tiskarne v Ljublja* ni. Pa ne, da je uspelo »koruptnemu« Palicu korumpirati nedolžnega Koroica?? To bi bila pa res korupcija najgrse vrste!
— Morda še ne ves, da }e »Slovenec« najboljši slovenski list, da piše samo v interesu ubogega sloveneksga ljudstva, da je že osivel v skrbi za ljudsko blagostanje h da bi sc z vsemi svojimi ožjimi somišljeniki najraje spremenil v nektar in ambrozijo, da napoji lačne ta nasiti Žejne, ker mu to naretouje krščanska ljubezen do bližnjega. Ce tega ne veS, prečrtaj v nedeljskem »Slovencu« pod »morda še ne veš 12. resnico, da Je dobil 26. mala 1533 ljubljanski škof naslov knez. To moraš vedeti, kajti sicer ne bo nič z večnim zveličaniem tvoje duše. Dobro si pa zapomni, da So cerkveni knezi pravi namestniki bosega, biča-nega fn križane ga Kristusa, da žive samo od tujih žuljev, da bi ne bilo brez tvoje nevednosti nobenega cerkvenega kneza in eminence fn da boš duhovni sužen] dotlej, dokler boš Črpal pamet iz »Slovenčevih« predalčkov,
— Ravnateljstvo bolnice za ženske bolezni v LJubljani se v imena svojih oskrbovalk in novorojenčkov najprisro-nejie zahvaljuje »Splošnemu len. društvu« v Ljubljani za darovano perilo. Doslej 5© bolnica prejela: 40 m sifona, 169 srajčk, 211 plenic, 25 pletenih jopic in 1 zavijalo, kar pomeni prav izdatno dejansko pomoč.
— Mestno kopališče ob Ljubljanici Zadnji čas se opaža, da se zbira na kopališču ob LJubljani mnogo občinstva In kopalcev, ne da bi jim bilo to dovoljeno. Občinstvo pohaja In se vozi s kolesi po travniku pred kopališčem ter dela s tem mestni občini občutno škodo. Tudi v kopališču samem ovira občinstvo popravljalna dela, moti delavstvo in dela škodo. Pred otvoritvijo Je poset kopališča bodisi peš, s kolesi aH čolni strogo zabranjen in se bo proti vsakemu, ki bi se torej prepovedi ne pokoril. kaze«skn postopalo.
— Posestniki mejaši ob Gruberjevem prekopu in Ljubljanici se opozarjajo, da se dne 27. maja tL ob S. dopoldne vrti na licu mesta uradna ugotovitev lastnine obrežja Gruberjevega prekopa in Ljubljanice. Pričetek obhoda in ogleda je ob S. zjutraj pri odcepu Gruberjevega prekopa na levem obrežju na Pmlah. Vabijo se torej k ogledu vsi intersentje z naročilom, naj vsak mej al t torek, dne 27. tm. dopoldne čaka na dotičnem obrežju, katerega užitke si lasti.
— Vprašanje odprave Strojarske steze. V našo sobotno tozadevno notico vrinila se je potom tiskovnega Ikra ta groba pomota. Pravilno bi se moral dotični stavek glasiti: Sklep je bil, da se steza ne opusti, ker je tedanji poveljnik prostovoljnega gasilnega društva Doberlet dejal, da rabi to stezo za napeljavo vodnih cevi Iz Ljubljanice v slučaju požara v Kolodvorski ulici. Dalje so Izostale besede: Ugovarjal je edini g. Tratnik, ki se je zavzel za svoje goste, katerim je ta steza tako prilična, z zelo drastičnim argumentom, kateremu se je vsa komisija krohota!a, kar najbrže velja tudi za argument drugega gostilničarja.
— Maturantom leta 1014. v Novem mestu! Da se domenimo o kraju in času sestanka ob priliki nafie desetlitnice, prosim, da mi javijo vsi sošolci, ki se nameravajo udeležiti sestanka, čimpreje svoja naslove, Jakob Gerčar, Ulica Stare pravde štev. 3, LJubljana.
— Register zakonov. Delegacija ministrstva financ v LJubljani namerava izdati sistematični register zakonov, na-redb, uredb itd. objavljenih v Uradnem liBtu, ki se nanašajo na stroke finančne uprave v času od 4. novembra 1918 do SL decembra 1923 s kratko navedbo vsebine. Naročila naj se naslovijo na predsed-stveno pisarno delegacije. Cena broširanega registra Din 10.
— 8mrtna kosa. V tukajšnji splošni bolnici je preminula danes hčerka znana nerodne rodbine Gorazdove, Zora Gora z d o v a. Pokojna je bila med prvimi Slovenkami, ki so se posvetile gimnazij, skim Študijam. Obiskovala je L državno gimnazijo z letnikom, ki je matnrlral 1. 1916. ze v prvih gimnazijskih razredih se je odlikovala kot nadarjena, marljiva ln vestna učenka, ki si je pridobila s svojim blagim, tihim značajem naklonjenost profesorjev in sošolcev. Taka je ostala vsa leta gimnazijskih studii Slabo zdravje ji je onemogočilo nadaljevanja studij. Usoda jo hotela, da ni uživala sadov svojega dela, V cveta let je izdihnila svojo blago dulo. Kdor jo je poznal, jo ohrani t najlepšem spominu. Bodi Ji lahka domača zemlja, težko prizadeti rodbini nais globoko soialje!
— Smrtna kesa, Umrla je ga. Marija Pristavec, vpokojenka tobačne tovarne. Njen pogreb bo danes v Ponedeljek 2& t m. ob 16. popoldne is Mfe žalosti, Sodar-ska steza 2, pri flori)anekJ cerkvi, na pokopališče k Sv. Križu. Bila je dobra mati bi skrbna gospodinja. N. v m. p.! I
— Iz raznih krajev drŽave.   V Beograda se je ustrelil kavarn ar Miroslav An tlč. Težko ranjenega so prepeljali v beogradsko bolnico.
— Poskusen samomor, Služkinja A. B. stanujoča t Ljubljani jo popila veejo količino lizola. Nezavestno so prepeljali v bolnico. Vsrok
V spodnjih hlačah ne promenadi. Na osljeiki promenadi se Je pojavil pred dnevi mizar Tomo Sutinger v samih spodnjih hlačah. Prklrtel je s komadom opeke v roki na promenado bi se mirno sprehajal Omraefl se mu jo um. Naravno Je, da je nastal na promenadi velik halo. Otroci so obkolili neznanca, nežni spol pa se jo sramežljivo obračal v stran. Policija ga je nato na lop ln miren način spravilia v bolnico.
— Prva žrtev kopanja. Utonil ▼ Ljubljanici. Kopalna sezona, U se je komaj začela, je že zahtevala svojo prvo Žrtev. Na takozvani »Splet«, tam, kjer se delita Ljubljanica in Grubarjev prekop, Je utonfl včeraj popoldne ob pol 15. 201etni Fran O ražen, čistilec oken prt Viktorju Tro pa carju na Mestnem trgu. Kopal ze le v družbi s tovarišem Josipom Vidmarjem In je nenadoma izginil pod vodo. Njegovega trupla kljub vsemu naporu niso mogli najti. Po dveurnem Iskanju je utopljenca potegnil Iz vode znani športnik g. Ivan Orlic Na lice mesta prispeli policijski zdravnik dr. Avra-movlč le ugotovil, da Je prijel Oražna krč v želodcu. Truplo utopljenca le bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojni Oražen Je bil rodom iz Stranske vasi občina Sv. Oregor. Bil Je vesel rn živahen mladenič ter je b?! član tukajšnje Orjune.
— Rlzlko dela. Delavca Karla Ratnika, zaposlenega t tovarni Ojsterc & Komp. jo zagrabil transmisijski jermen za desno roko in mu Jo dvakrat slomIL Kotnik jo bil prepeljan v bolnica
— K umoru v PlmlČah In v Krainjl. Kakor nam Jsvljajo, so orožniki v Krainjl prijeli nekega berača, ki je baje Identičen z morilcem vdove Severjeve. Prepeljan je bil v zapore ljubljanskega sodišča, kjer je bil včeraj zaslišan, — Tudi v preiskavi glede umora v Plrničah so nastali novi momenti. Aretirani sta bili dve osebi, ki sta osumljeni soudeležbe umora Marije ZevnJkove. Danes je odšla v Pirnlce sodna preiskovalna komisija. Podrobnosti o obeh slučajih priobčimo jutri.
— Policijska kronika. Ovadbo: tatvina 1, kaljenje nočnega miru 2, eestno-policijski red 7, prekoračenje polic, ure 2, pasji kontnmae 1, zglaševalnl predpisi 1, ples brez dovoljenja 1, razgrajanje 2, žaljenje straže 1. Aretacije^ Prijet je bil Pran Grad IBnJak, kt Je napravil v restavraciji ^.Zlatorog« 26 Din zapltka ln Je hotel po »francosko« oditi. France, ki Je reden gost policije. Je bfl oddan sodišču. Na kolodvoru Je bil prijet Josip Mlkie is Kočevja. Hotel se je bres voznega listka odpeljati ▼ Kamnik. Sedaj bo bres listka odpeljan ▼ »kurnlk«. — Dalje je bila aretirana Marija Jančar Iz Dobrnnj, ki je imela pri sebi konjsko odejo, za katero trdi, da Jo je našla, — Na Kongresnem trgu Je bil ustavljen brezposelni delavec Ivan Marinko. Zmaknil Je z voza posestnika Josipa Derglana ls Lanlša sedem vreč in Jih prodal. — Na Mestnem trgu je nastal včeraj v hiši It. 9 na hodniku požar. Vnel se Je saboj za pepeL Požar so zadušile v hill stanujoče stranke.
— Pri glavobolu In omotičnosti Bežite  takoj   po   staro   preizkušeni grenčlci
Franz-Josef .
— Kar V| potrebujete, to je Elzaflufd. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Pofzkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Cug. V. Feller. Stublca DonJa, Cl-zarrg št. 23*. Hrvatska.
— »Chlnoforln« kina železno vino, najboljše sredstvo proti s'abokrvnostl, boleznim v želodcu ln najboljše okrpečevalno sredstvo pri rekonvallscenci. Dobiva se v vsaki lekarni.
Kino »Ljubljanski dvor"
S6M 27.1 28. maja
od 11. Januarja! L uradne ure na carinarnicah od 8. do 12. dopoldne in od 15. do 18. Popoldne, ob sobotah pa od 8. do 12. dopoldne in od 15. db 17. popoldne. Ob praznikih so uradne ure od 9. do 1L dopoldne.
—c Mestno gledališče. Opereta »Pri treh mladenkah«, katera se Je vprlzoaHa v petek in soboto zvečer, Je v vseh ozirih uspela izborno. Odlikovali so se posebno gdčna. Lubejeva, članica mariborskega gledališča, kot gost v vlogi Hanerl, gdčna. Pavlinčeva, ga. dr. Kalanova, Janko ReS, Pfeifer, Baebler tn drugi Igralci so želi viharno priznanje In ovacije. Godbo je temperamentno vodil g. Sancta, ravnatelj Glasbene Matice. Režija Je bila v rokah g. J anketa. — Danes v torek 27. t m, se opereta ponavlja.
Samo dva dni!
26. in 27. maja
Senzacijonalna pustolovščina v 7 dej.
Harry Plel, Junak dneva, kjer se pojavi, pokazuje v tem. originalnih idej, frapantnih domislekov in presenečenj ter zdravega humorja polnem filmu, tako telesno gibčnost in jakost ter tako drzovitost in smelost, da Človeku — zlasti ob vprlzoritvl vratolomne avtomobilske dirke — kar sapa zastaja. Njegova partnerica v tem elegantnem filmu je znamenita berlinska operetna diva Emmy Sturm. 3621
IZ MARIBORA.
—m Premijera A. RemČeve tragedije Magda . V soboto zvečer je Narodno gledališče vprizorilo tolikanj pričakovano krstno predstavo tragedije »Magda«, novo delo g Alojzija Remca. Režija in scenarija Je bila v rokah ravnatelja Bratlne. Gledališče je bilo sicer dobro obiskanno, vendar pa ne tako, kakor se je pričakovalo osobito z ozlrom na to, da je pisatelj dospel osebno iz Ljubljana, da prisostvuje krstni predstavi svojega novega dela. Tragedija obdeluje v 12 prizorih razvoj tragičnih doživljajev zapeljanega dekleta. Ta glavna vloga je bila v najboljših rokah g. BukSekove. V gotovem ozlru je Se težjo vlogo kar sedmih raznih predsta-viteljev (medlclnee, detektiv, policijski komisar, trgovski agent, zavodnik, pesnik zdravnik) v enoinlstl osebi je prevzel g. ravnatelj Bratina sam, ker je tudi on sam kos taki težki nalogi. Razmeroma lažjo vlogo je imel g. Kovic kot mizarski pomočnik in prvi in sadnji iskreni prijatelj nesrečnega dekleta. TJtisi tragedije same pri prvi vprtzorttvi so presilnl, da bi mogli že o tej predstavi izraziti objektivno sodbo. Igrali so vsi prav dobro. Zato tudi temu primerno navdušenje, odobravanje, osobito ko se je pred odrom pokazal tudi g. pisatelj sam. Ponovno in ponovno Je moral pred zastor, od koder je odnesel krasen lavorjev venec
BER
maharadža
Orljentalska drama v 7 velikih dejanjih. V glavni vlogi priljubljeni 3635
Rudolf o Valentino
Znan iz «.„. „ARENA ŽIVLJENJA«. M$ jf] MM
Predstave ob 3., pol 5.v pol 8, In 9*
IZ CELJA,
— c Občinske volitve v celjski okoliški občini.   Agitacija za volitve je pri I strankah, ki so postavile kandidatne U- • ste, v polnem teku. V nedeljo dopoldne so imeH klerikalci volilni shod pri Be- ; lem volu, ki pa le bil kaj klavrno ob- \ iskan. Smolo Imajo nemškutarji s svojo j kandidatno listo. Kakor čujemo, Je doslej preklicalo svoje kandidature na tej listi že okrog 12 kandidatov. Kakor vse j kaže, bo lista do dneva volitev skopne- j la kakor pomladanski sneg. Vedno pri- i hajajo podpisovale! te liste ln prekli- > cujejo svoje podpise ter izjavljalo, da so jih nemškutarski agitatorji prevarili ; za podpise.  Kot nemškutarski agitator j nastopa med drugimi  tudi  neki Wut, gostilničar pri Jelenu na Kralja Petra cesti, v katerega gostilno zahajajo gotovo sami pristni »nemški« kmetje iz naše okolice. Take ljudi, ki so se naSega slovenskega denarja preobjedli, bi bilo treba energično poučiti, kaj je umestno In kaj ne. Priporočamo »Orjuni«, da si ogleda te ljudi, ki so si brusili pete za nemSkutarsko listo, da se z  njimi ob priliki primemo obračuna. j
—c Kopališča v mestnem vrtu so odprta, Minulo nedeljo so se Celjani že pridao poslužili savinjskih kopeli.
—c Smrtna kosa, Umrla jc gdčna. Ana Potzoer, kleparjeva hčerka, v 25. letu starosti,
—c Uradne are carinarnice v Celja. Oremfl trgovcev v Celju je s strani glavne carinarnice IT. reda v Celju prejel obvestilo, da bodo na podlagi čl. 264 Hnancijske-aa 1934-25 tsr razpisa C br. 451
je potreba, da Vam Vaš čevljar pribije na čevlje kajti s tem ne prihranite samo denar, ampak isčuvate noge in čevlje. 3822
— Običajni     Občni    zbor društva Gosposvetski Zvon   se vrši dne 8. junija
tL ob 20. uri v salonu pri »Lozarju« na sv. Jakoba trgu. Vabijo se vsi p. t. člani, da se ga udeleže. Odbor.
.....■■ i i t^m i m ■■■m--1-m—tm - ii a i ~r
Borzna poročila,
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 26. maja. Sprejeto ob 13. De vise: Curih 14.36—14.46, Pariz 4.46—4.50, London 353—356, Dunaj 0.1141 —0.1161, Milan 3.5876—3.6175, Newyork S0.875—81.875, Praga 2-393—2.42S. Valute: dolar 79.50—80.50.
Efekti: 7% Invest- posoj. 1921 675 —685, %*4% drž. renta sa ratna štetu 148 —144, Ljubljanska kreditna 235, Centralna banka 38—40, Hrv. eskomptna banka 130 —138, Kreditna banka, Zgb. 130—131, Hipotekama banka 66—67. Jugobanka 113— 120, Prastedioaa 915—920, Slavenska banka 116—120. Eksploatacija 120—125, Drava d. d- Osijek 860, Šećerana, Osijek 1136 —1150. Isis d- d. 59—60, Nihag 100—110, Gutman 850—875, Slavonija 103—104, Trboveljska 690—600, Union, paromlin 700, Vere* 170.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 26. maja. DanaSnja borza: Beograd 6.95 sr. tečaj, Praga 16.70 blago, Newyork 6.66 den- London 24.62 bi.. Paril 30.90 den., Milan 25.05 bi., Berlin 1.335 sr. teeaj. Amsterdam 211.60 den., Dunaj 0.00796 denar.
— Trst, 26. maja. Pred borza: Beograd 27.75—27.85, London 98.35—98.55. Pari« 122.25—123, Newyork 22.60—22.70, Curih 399—401, Dunaj 0.0317—0.0319, Praga 66.70 —66.7«.
Najnovejša poročila.
Viharna seja narodne skupščine.
Demonstracija opozicijonalnega bloka proti kraljevim ukazom.
Stališče džemijeta in Nemcev.
— Beograd, 6. maja. (Izv. Ob 11. dop.) Za današnjo sejo narodne skupščine je vla* dalo v vseh slojih prestolice največjo in naj» intenzivnejše zanimanje. Galerije so bile do zadnjega kotička zasedene. Mnogo prebival* stva in tudi navadnih seljakov iz okolice je moralo oditi izpred * orodne skupščine, ker niso mogli dobiti vstopnic. Vse je nervozno pričakovalo, kako izide vladina večina iz ostre parlamentarne borbe, ki so jo napove* dovali opozicijonalci Ti so bili začetkoma zlo samozavestni, vendsr je bilo danes do* poldne v kuloarjih opažati, da si opozicijo* nalci niso prav nič v soglasju. Vladala je potrtost, ker so uvideli, da ne more Ljuba Da i do vid spraviti zadostne večine nad vla# dino stranko.
Današnji seji so vsi politični krogi pri* pisovali največji pomen. To je razvi deti tudi iz dejstva, da je bila diplomatična loža po* polnoma zasedena. Navzoči so bili vsi dipk> matični zastopniki ln člani diplomatičnega zbora, med drugimi poslanik Združenih dr* žav Severne Amerike, sir Y o u n g, češko* slovaški poslanik Jan Soba. italijanski poslanik Bodrero, bolgarski poslanik ln drugi.
Sej? je bila določena po objavi skup« ščinskega predsedstva za deveto uro dopol* dne. Pet minut pred deseto so pričeli prihajati v zbornico poslanci vladine večine, radikali in samostojni demokratje. Zavzeli so svojo mesta v središču. Za njimi so prišli Nemci in džemijet,. ki so zasedli svoja običajna mesta. V dvorano so končno vkorakali od takozvanega »opozicijonalnega bloka« edinole srbski zemljoradnki. Ostale skupine bloka, Davidovićevi demokratje, klerikalci, muslimani tn radiče\>ci so stale lepo zunaj d\>orane ter so se sprehajali po skupščinskih kuloarjih, oziroma so sedeli v svojih kfubth, pričakujoč poziva voditeljev, da odidejo v zbornico. Najbolj značilno Je bilo dejstvo, da je blok na demonstrativen način dat du* Ska svojemu nerazpoloženju napram kroni s tem. da nt prisostvovat čitanju kra/fe\'fh ukazov o imenovanju nove Pa§ić*Pr{bičevtt ćeve vlade.
Skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič je točno ob rleserlh dopoldne otvoril 71. redni sestanek narodne skupščine. Po pre* čitanju zapisnika zadnje seje je zaprosil, ka» kor običajno, za besedo k zapisniku poslanec Voja Lazič (zemljorad.\ ki je zahteval, da se morajo sorejeti v zapisnik nekatere pripombe, obenem odločno protestirajoč proti temu. da skupščina že dva meseca ni plodonosno delovala, tako, da se niso mogli rešiti najnujnejši zakoni, kakor invalidski in drugL
Skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič je k temu pripomnil, da se posL Lazića protest sprejme v zapisnik.
Skupščinski tajnik rosi. Kobasica Je za tem začel čitati ukaze Nj. Vel. kralja Aleksandra o demisiji stare in imenovanju nove Pašić-Priblčevićeve poslovne vlade. — Značilno in zelo zanimivo je, da ves Čas čitanja ukazov ni bil niti eden član tako* zvanega opozicijonalnega bloka navzoč v zbornici, marveč so vsi čakali v kuloarjih in pred zborničnimi vrarmi. kdaj preneha Čitanje ukazov. Pri čitanju so bili od opozicije navzoči samo zemljoradnik!, dočim Nemcev in dčemijeta že več ne moremo prištevati v fronto opozicijonalnega bloka.
Ko je tajni kčital kraljeve ukaze in Imenoval kraljevo ime/ je ▼ zbornici raorel vzklik: »Živel Nf. Vel. kralJU Manifestaciji so se pridružili tudi Nemci in diemijet.
Takoj po prečitanju je vkorakal v dvorano opozicijonalni blok. Prvi demokratje z Ljubo Davidovićem na čelu.
Skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič je nato zbornici sporočil, da je umrl poslanec Bačkc dr. Fran Sudarević, zdravnik v Suborici, ki je še pred vojno vedno bfl neustrašen boritelj za pravice naroda. Dok* tor Fran Sudarević je umrl dne 14. aprila. Slava pokojniku! Zbornica Je vstala s sedežev ter vzklknlla: »Slava mu!«
Skupščinski tajnik posl. Kobasica Je za em začel čitati razne skupščini došle vloge in spise. Nato je predsednik naznanil, da pride kot namestnik nemškega poslanca P. He i n r ic h. a, ki je postal romunski držav-jan, posl. dr. E 1 m e r. Njegov mandat je izročil verifikacijskemu odboru v verifikacijo.
Skupščini so predložili zemljoradnik! nujen predlog glede pomožne akcije za prebi* valstvo, ki je trpelo no zadnjih velikih po« vodniih. Zemljoradnik! zahtevajo, da vlada dovoli znatno finančno in materiialno podporo vsem po povodnjih prizadetim krajem.
Posl. Voja L a z i ć (zemljoradnik) je kratko utemeljevat svoj nujni predlog.
Poljedelski rmn'ster Krsta Miletlč Je k termi predlogu kratko izjavil, da sra vlada sprejema in priznava njega nujnost. Ta izjava vlade je vzbudila v opozlcrlf neobičajno presenečenje. Nujnost predloga Je bila na*o priznana in pride ta predlog kot 2. točka dnevnega reda Jutrišnje seje.
Pravosodni minister je zahteval Izročitev več poslancev sodišču radi raznih prestopkov, tako posl. Vtedim'rj3 Pušenja-ka (kler.) in nosi. Ivana Puclja (SKS.).
Zelo živahna in mestoma burna debata Je nastala o demisiji skupščinskega predsednika Ljube Jovanovića. Zemljoradnika poslanca Voja Laziča in Miloš Moskovlje-vič sta zahtevala od skupščm. predsednika, da njima da točna pojasnila: a) aH je res podal demisijo na svoje mesto za časa ministrske krize in b) kako more opravičiti svoje postopanje za časa krize na dvoru in v skupščini.
— Beograd, 26. maja. (Izv. Ob 12.15.) Na vnrašanje zemljoradn'kov glede svoje demisije je odgovarjal mimo ln na podlagi poslovnika predsednik Ljuba Jovanovič, ugotavljajoč najpreje, da je res 30. marca t. 1. pedal ostavko na svoje mesto v predsedstvu narodne skupščine. Demisija pa bi
b:Ia r^avoveljavna samo te<£aj, če bi Jo vzela na znanje narodni skupščina in h; za ta razrešila svoje dV.žnosti. Predsedniške posle sta v tem času vršila dniiil podpredsednik Draznv.č, ker ]e bil prvi podpredsednik Bakič bolan. Prihajal Je na dvor vedno le na poziv in njesova dolžnost jc bila. da se le pozivu rudi odzval. Izjaviti rnoram, da sem odhajal na dvor vedno kot privatna oseba, nikdar nisem bil na dv-vu v funkcijah predsednika narodne skupščin«?. Poslanec Moskovljević je bil o tem napačno obveščen, če trdi, da sem šel na dvor kot predsednik narodne skupščine, čeprav mu Je bilo dobro znano, da sem demisijo-nlral kot skupščinski predsednik.
Poslanec Miloš Moskovljević (zem.) le skušal utemeljevati svoje vprašanje. Izjavljajoč, da se z odgovorom predsednika nikakor ne more zadovoljiti. Predlagal Je, da naj narodna skupščana obsodi postopanje Ljube Jovanovičn. Predloc Je propadel.
Ljuba Jovanovič le ponovno feoastatl-ral privatni značaj avdUcnc na dvoru, na-glasujoč obenem, da Je skušal vedno objektivno in nepristransko informirati krom o resničnem položaju v parlamentu.
Položaj skupščinskega predsednika .ie res težaven, ker mora vedno varovati ob Jektivnost in nepristranost napram vsern parlamentarnim skupinam, to Je tudi ved no varoval. S tepa stališča Je tr*»ba tudi ceniti njegovo postopanje. Svojo demisijo Je preklical dne 15. aprila, o čemur 5« bfl obvefičen tuđi posl. Moskovljević.
Med govorom skupščinskega rtreds.drl ka je nastal v zbornici velikanski vihar Najbolj glasni so bit! Da\idn\i(*e\'i demokratje in po klerikalci. Opozicija je noki zala zelo veliko živahnost in aktivnoM, toda rezultat tega aktivnega delovanja v zbornici le bil negativen.
Posl. Voja Lazič (zemljorad ) je ra tem
protestrral proti temu, da predsedstvo ni sklicalo seje narodne skupščine od 2. aprili dalje, čeprav so bila na dnevnem redu važna poročila, tako poročilo verifikacijskega odbora in invalidski zakon.
Ljuba Jovanovič je kratko konstatira!, da je predsedstvo skupščine vedno točno In vestno po^roopnlo po poslovniku. INTERPELACIJA O PAsJČEVEM SHODU V BJELINI.
PosL Voja Lazič (zemljorsd.) Je nsto vprašal predsednika glede političnega govora ministrskega predsednika oziroma predsednika narodnoradlkalne strank« Nikole PaSIĆa v Bjelini. Zahteval Je pojasnila, zakaj se Je vosll PaSlČ s ladjo ln na čigav račun.
Ljuba Jovanovič Je bil v imenu predsedstva primoran načelno lzJaTitl, da pred sedstvo nima nlkake cenzure nad govori posamnih poslancev. Cenzure nima niti nad govorom v sbornici. Ministrski pred sednlk PaBlC Je v Bjelini govoril kot poslanec, ne pa kot član vlade, ki Je bila tedaj v stanju demisijo. Vaak poslanec pa ima po parlamentarnem običaju pravico govoriti o političnem položaju po svojem prepričanju In vesti.
Povodom te izjave Je nastal v skup-ficlni velikanski vihar. Osobito Se. ko sta zemljoradnika Lazlč in Moskovljević sa htevala Se pojasnila, zakaj se je PaSlć peljal s privatno ladjo, oziroma, če Je vožnja s ladjo bila na državne stroške.
Prometni minister dr. Popovlć Je pojasnil zadevo glede privatne ladje povsem objektivno in natanko. Ladjo lahko pri sindikatu najame vsak in jo dobi na razpolago. Opozarja na svoječasno potovanje Ljube Davldovlča v Sabac z ostalimi demokratskimi poslanci, ln to v čaau, ko Jo bil g. Davidovlć aktiven ministrski predsednik Tedaj je potoval g. Davldovle v spremstvu dr. VelJo Veljkovlča. (Velikanski vihar v skupščini. Davidovićevi demokratje, protestirajo.)
Ko Je dal posl. Ljuba Davldović neka tera pojasnila ln ko Je Se enkrat govoril prometni minister dr. Sv. Popovlć Je predlagal skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič za JutriSnjo sejo tale dnevni red:
1. ) poročilo verifikacijskega odbora o odobrenju ostalih mandatov HRSS.
2. ) Volitev odbora za proučavanje predloga posl. Voje Laziča in tov. glede odškodnine krajem, prizadetim po povod nji.
Ko Je bil prečitan ta dnevni red. Je najpreje zavladala v zbornici grobna tiBl na. Opozlcijonalni blok Je bil presenečen Zbornica Je nato soglasno sprejela ta dnevni red. Vlada Ima v skupičlnl zaslguranc večino, tako, da bo lahko prodrla v zbornici s svojimi predlogi.
Po sprejetju dnevnega reda Je skup Sčinski predsednik ob  11.30 dopoldne zaključil redno sejo ter določil prihodnjo za Jutri ob 9.30 dop.
Za JutriSnjo sejo vlada v parlamen tarnih in političnih krogih napeto sani manje. Na tej seji pride do glavnega udar ca med nacljonalnim in opozicijonalntm blokom. Zbornica Ima sprejeti: aH poroči lo večine verifikacijakega odbora ali pa poročilo manjšine.
Vedno bolj se Urijo vesti, o skoraj S nJem razpustu narodne skupščine, odnosno od odgoditvi skupfičine do 20. oktobra
Preklic.
Preklicu jem, kar sem govorila žaljivih besed o Mariji Sever.
Helena S t rekel j. Glince It. 116.
3612
Podpirajte obuoane slepe In darujte »Podpornemu društvu slepih«,
89
Q7
Stcv 121
.SLOVENSKI NAKOU"    ine '27   maja 1924
Stran 5.
Gospodarstvo.
OBČNI ZBOR ZVEZE TRGOVSKIH GREMIJEV NA BLEDU.
Včeraj, dne 25. rnaja t. L, se je vršil ob mnogoštevilnem odzivu trgovskih delegatov iz vseh krajev Slovenije, zlasti iz Štajerske, redni občni zbor Zveze trgovskih gremljev pod predsedstvom g. Ivana J e 1 a č i n a. Zborovanje je sijajno uspelo. Shoda se je udeležil veliki župan g. Sporn, dvorni svetnik g. dr. M a r n, zastopnika Zveze industrijcev gg., § u k 1 j e in dr. Golim, zastopnik Trgovske in obrtne zbornice g. dr. Ples s,   župan   blejski g. Tome, predsednik Slovenskega trgovskega društva »Merkur« g. dr. W i n d i-s c h e r .predsednik Trgovskega društva v Mariboru g. Šoštarlč in vsi gremijalni načelniki.   Po pozdravnem govoru g. J e 1 a č i n a so izpregovorili lepe pozdravne govore gg. veliki župan Sporn, dvomi svetnik dr. Mam, župan blejski I. Tome in S u k 1 j e, ki je ob velikem pritrjevanju zbora poudarjal solidarnost industrije m trgovine v velikih gospodarskih vprašanjih, dr. Fr. W i n d i s c h e r, dr. I. P1 e s s. Zbor je poslal   udanostni   pozdrav kralju in kraljici.   Podnačelnik Trgovske zveze g. Fran Z e b a 1 je ob živahnem pritrjevanju predlagal pozdravno čestitko trgovskemu ministru g. dr. Krizmanu. Id Je pokazal izredno razumevanje naših gospodarskih potreb.   Nato   so sledile razprave o dnevnem redu po obširnih stvarnih poročilih.   Zanimiva poročila Zveznega načelnika m tajnika j;. I. M(K h o r 1 č a ln blagajn, g. F. Verovška, ki poda a jo pregledno sliko o delu in uspehu Zveze, so bila s pritrjevanjem sprejeta. Blagajniku g. Verovšku je izrekel občni zbor zahvalo   za trudo-ljubno delo.   Prihodnje   leto bo imela Zveza trg. gremijev svoj občni zbor v Rogaški Slatini. Proračun za leto 1925 se na predlog g. Petovarja odobri in se pobira doklada po 10 Din za neprotokolirane in 20 Din za proto-kolirane člane gremijev. Gremij Celje je predložil več predlogov, tako glede nabave deviz, oprostitve vajencev, izplačila subvencije Trgovskemu listu, glede praznovanja državnih praznikov, glede Zvezinih sej   ln inkorporaciiskih pristojbin. Gremij Maribor je predložil razne predloge tako glede kreditov trgovcem pri Narodni banki, glede obrestne mere in poštnih paketov ob carinjenju, obrrnrga reda. Gremij Brežice je stavil predloge glede volitev v skupščino, gremij Kranj razne predloge, tako glede penzi skih prispevkov ter glede bolniškega in nezgodnega zavarovanja, gremij Kamnik glede krošn^arenja. — Občni zbor je soglasno m ob živahnem pr*rr?evantn sprejel predlog, ki je bil podan od štajerskih delegatov, da se takoj vpeljejo plačilni nalogi, katerih odprava pomenja težko Škodo za   SlovenPo ln za vse stanove.  Načelnik  g. Zeba! je predlagal akcijo glede deuaturiranega špirita, gfede točarinske takse in uvedbe sposobnostnega dokaza za vse stroke.
Po sklenjenem občnem zboru se je vršil skupni obed v Grandhotelu Toplice, pri katerem je bilo ob živahnem pritrjevanju izpregovorjenih dokaj lepih zdravic.
★  ★ ★
— Trgovski odnoisji med Rusijo In Italijo. Načelnik ruske trgovske misije Gorcakov Je podal zastopnikom tiska zanimiv pregled o razvoju trgovskih ođnoiajev
med Rusijo m Italijo. Zadaje Isto je
sija izvozil« t Italijo 200.000 ton Sita, 100 tisoč ton nafte, dalje rasnega lesa, magne-sita in drugih rudnin, kakor tudi razne ostale surovine Rusija Je Is Italije uvozila največ Južnega sadja, eitronove kisline, ivepla, rasne stroje, kolesa in avtomobile. Največ avtomobilov ln koles Je Rusije naročila ▼ Italiji. Samo na enem parnfkn Je prišlo v Odeso 6500 koles italijanske prevencije ln 65 avtomobilov. V Moskvi Je glavno zastopstvo za Italijanske avtomobile. Tam mora biti vedno v zalogi 25 avtov. Vsi predmeti so se uvažali oziroma izvažali na italijanskih parniklh, ker Rusija Se nuna svojega lastnega trgovskega brodov-Ja. To brodovje v kratkem izgrade. Parni-ke bodo zgradili v Italiji. Rusija daje tuli povsod pri raznih podjetjih prednost italijanskemu kapitalu.
—g Gremij trgovca? Celje opozarja svoje člane, zlasti one, ki se pečajo z uvozom, na dopolnilni razpis o izvirnih {spričevalih, ki se glasi sledeče: Ker se je v raznih slučajih pojavilo, da se po edini uvozniki poslužujejo nepravilnih izvirnih spričeval, je minister financ na predlog ca-earinskega sveta izdal sledeč odlok: »Carinarnice imajo v bodoče sprejeti samo taka Izvirna izpričevala, Id so od lastnika blaga lastnoročno potrjena, da pod zakonsko odgovornostjo jamčijo za pravilnst izvirnega izpričevala, katera se deklaraciji kot ugovori ene izvora blaga priloži. Za slučaj, ako se naknadno dokaže aH sumniči, d« je podneseno Izvirno izpričevalo bilo
nepravilno, bo carinarnica napram odgovorni stranki podvzela potrebne mere po odredbah krivičnega in carinskega zakona, to je obtožila se bo taka stranka pred sodiščem za falsifikat in na blagu nadplačala se bo naknadno pristojibna po maksimalni carinski tarifi.
_ Razgrintev voUftsJk imenikov. V
zmislu zakona z dne 23. avgusta 1877, dež. zak. št. 14, je razgrnjen v mestnem gospodarskem uradu v Času od 24. maja do 22. junija 1924 med običajnimi uradnimi urami volilni imenik za volitve v podružni odbor za obdelovanje Barja kat občin Trnovo, Karkrvško predmestje. Gradišče in Štepa-nja vas, ker Je vsem volilnim upravičencem na vpogled. V ta podružni odbor bo treba pri volltvi, ki bo pozneje razglašena, izvoliti 7 odbornikov in dva namestnika. Pritožbe proti volilnemu imeniku in reklamacije je vlagati pri mestnemu magistratu tekom osmih dni po razgrnitvi.
—g Dražba nekaterih mestnih jarkov. Trebljenje Jsrkov, ki spadajo v mestno okrožje ljubljansko, se odda potom aman J sevalne dražbe, ki se vrši dne L junija 1924 ob 3. url popoldne pri »Mokarju« na Ižanski cesti.
—g Dobava čopleev. Direkcija državnih železnic r LJubljani razpisuje dobavo 1000 komadov čoplčev. Pogoji se nahajajo v vpogled pn ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Oospo-svetska cesta, (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10.—12.
Tnrfetika in mii.
LJUBLJANA : ŠIŠKA 2:1 (1:1)
Ljubljena:    Miki avCiC-Pogs čar, Belt-tram-Pokorn. Lado, Pevalek I.-Zupančič I, Martinak, Milan. Doberlet, Vldmajer.
Slika: MIhelčič-Gruden, PreSern-Zem-ljak, Jeslh, Grilc-KlanČnik, TJčak, Pleš L Ples" II., Rozman.
Smela trditev SiSkarjev, da se najbolju nogomet Igra r SiSkl, se ni obnesla ln Slikarji, katerih moStvo je bilo sestavljeno večinoma iz Hermesa ter dveh Iliri Janov, so podlegli, aH častno. Tekma ni bila na pričakovani višini in maloštevilna publika ni prišla na svoj račun. Igra se je vršila sicer v precej ostrem in fair tempu, vendar ni zadovoljilo ne eno. ne drugo moštvo O Izraziti kombinaciji aH premišljeni Igri ni govora *er so Igrali Ljubljančani, kakor Siškarji, konfuzno In raztrgano. Vršila se Je ob lahni premoči LJubVančanov. ki so Že v četrti minuti dosegli vodstvo po prostem st.reln stre-ljanem od Lada. SfSkarH so pričali nato s protlnanani In v 21 minuti se Jim posreči izsiliti enajstmetrovko, s katero Je TJčak Izenačil. Zon*»t pritiska ŽVNihif—a in v 24. minu+i diktira sodnik nrotl *I5kf prvo enaistm^trovko. ker je brsnHec prntf-pravPno rruS'*! napadalca T/fnKHane. Mi-lan strelja Oster Šnt dr?! Mih^člč. Šiška si zopet nekoliko opomore, ri-nostira in Mlklavčlč Ima precej posla. V 33. minnti diktira sodnik dmgo enajstmetrovko. M1-helčlč oster T,adov šut parira. Partnerje 1:1 ostane do konca prvega polčasa.
V drugem balvtlmu Je Ljubljana o#en-zivna. Vrata SlSkarJev so stalno ogrožena, toda vratar Mihelčič Je na mestu. Napad LJubljane, v katerem sta Vidmajer in Doberlet zamenjala mesti, preveč kombinira pred goalom in premalo strelja. Med igralci ni pravega razumevanja. V 33. minuti strelja Martinak iz neposredne bližine na goal, branilec SlSke ubrani z roko in diktirano enajstmetrovko zabije Vldmajer ter s tem odloči zmago za Ljubljano. Boj je bil res težak.
Ako primerjamo obe moštvi, moramo priznati, da sta si bili skoraj enaki in edini plus. kl ga je imela Ljubljana, Je bila boljša krllska vrsta z Ladom na čelu. On je bU prava hrbtenica LJubljane, njegovo razdiran je Je bilo siiajno, ne toliko podajanje žoge napadu. Dobro ga Je podpiral Pokora, Pevaleku se pa pozna, da ni vajen kril-
skega posla. V napadu so ugajali igrale! vsak za sebe, z izjemo Milana, ki je bil silno počasen, skupne igre ni bilo. V obrambi Je bil Beltram boljši, Pogačar ima sicer oster start na žogo, njegovi osvobodilni udarci pa niso čisti. Mlklav-čič Je bil v dobri formi. Najboljši mož SiSkarjev Je bil njegov vis-a-vis Mihelčič, ki je poleg dveh enajstmetrovk ubranil nebroj strelov. Obramba Prešern-Oruden Je bila zelo požrtvovalna, d oči m Je bil Grilc najboljši krilec, Jesfh Igra nnfair. Napad Šiške je vodil Pleš I., ki se Je dobro razumel z TJČakom. Tudi obe krili nista zaostali. — Sodil Je g Vodišek objektivno In dobro. Tekma, ki Je bila zamišljena kot propagandna, bi zaslužila boljši poset.
ILIRIJA KOM«. : S. K. CELJE 7 :1 (2 : 0).
Včerajšnja tekma je bila veliko zanimivejša kot sobotna. Kombinirano moštvo Ilirije Je z lahkoto porazilo Celjane, katerih nogomet je pravzaprav še na zelo primitivni stopnji. Krilska vrsta in obramba Celja bi še zadoščala, napad pa igra brezmiselno. podajanje žoge je netočno, start in stoping slab Poraz je bil popolnoma zaslužen. V prvem polčasu so Celjani še nekaj časa vzdržali odprto gro, v drugem pa so bili skoraj popolnoma potis-nlenl v defenzivo. Mož, ki zasluži vso po-hva'o Je vratar, ki je ubranil, kar se je pač da1ow Dobro delo Je opravil tudi desni krilec, ki Js vedno na mestu. Napad Js zelo Šibek.
Pirila je nastopila v zelo spremenjeni, simpatični postavi. Po dolgem premoru je včeraj prvič nastopil zopet Bregar Pozna se mu, da Je star tehnik, njegov strel pripravi v strah najboljšega vratarja, le v skupni Igri je še nekoliko nesiguren. Na besnem krilu Je debftlral z največjim uspehom TTčak. Da Je TJčak počasen — ne velja, ker Je včeraj pokazal, da zna teči. Najhujši v napadu Je bil Doberlet, ki kaže, da postane najboljši napadalec iliri-Janske^a forwarda. Tudi Pevalek ni zaostajal. Tmponirajo njegovi premišljeni triki. Splibal na levem krilu je bil šibek, edino v centriranju se odlikuje. Krilska vrsta na čelu Ji Hus Je uničila vsako akcijo celjskega napada že v kali. V mladem  Makoratiju  je našla Ilirija dobrega
srednjega krilca. Tudi DeržaJ Je ugajal. Obramba ni delovala točno, vendar je zadovoljevala. Igra se je vršila prvi polčas popolnoma odprto ob nekoliki premoči Ilirije. Rezultat je bU 2:0 v prvem halvti-mu za Ilirijo. V drugem polčasu je bila Ilirija gospodar položaja. Lepo izpeljani kombiuacijski napadi so sledili na vrata gostov. Trio Ilirije je predvedel vzorno Igro in padal! so ostri streli na celjski goal. Končni rezultat je bil 7:1. Gostje so dosegli častni goal po predoru leve spojke. Za Ilirijo so scortall: Doberlet 3, Bregar 2, Pevalek 1, TJčak 1. Sodnik g. Betet-to dober. Obisk škandalozen!
SIJAJNI USPEH S. K. PRIMORJE NA ČEŠKEM.
Zmaga v najmočnejši mednarodni konkurenci.
Z ozirom na svoj mednaroden sloves, na državna ter slovenska prvenstva v lahko* aotletiki ter na olimpijska tekača Perparja in Valitriča, je S. K. Priomrje prejelo od Moravske Slavije, vodilnega kluba Brna in Moravske laskavo povabilo, da se udeleži mednarodnega stafetnega teka skozi Brno dne 25. maja in nato sledečega mednarod* nega lahkoatletičnega meetinga. Med najav* Ijeno mednarodno konkurenco se je poleg Moravske Slavije. ki šteje v reprezenta* tivne češke lahke atlete, nahajal Se SC Char* Iothenburg iz Berlina, prvak Nemčije ter WAC. prvak Avstrije. Stafetni tek skozi mesto se je tekel na 7krat 300 m progi. Po« kal so darovale brnske »Lidovv Novine«. Zmagovalec mora za pokal,ki prehaja šele po trikratni zmagi v definitivno posest zmagu* jočega kluba, položiti 5000 čK. Jugosloven* ski atleti so torej stali pred častno, pa sila ostro mednarodno konkurenco. Včeraj zve* čer pa je vodstvo S K. Primorje prejelo lapi* damo brzojavko »Z m a g a 1 i«. Zmaga bo odjeknila v vsem jugoslovenskem športnem svetu pa bo tudi znova povišala sloves klu* ba, ki se je v Ljubljani kljub najostrejšemu domačemu zapostavljanju povzpel na naj* višjo mednarodno višino in ki na medna* rodnih športnih igriščih razširja spoštovanje pred jugoslovenskim plemenom. O nastopu prinesemo podrobno poročlo, čim se lahki atleti S. K. Primorje vrnejo z Brna.
*   * ★
— Slavlja : Primorje 1:8 (0:4). Na Igrišču Dunajska cesta se je včeraj vršila prvenstvena tekma Slavija: Primorje, ki se je zarršila z visoko zmago primor-janskega moštva, že v tekmi proti Slo-vam Je Primorje pokazalo uspehe svoje notranje reorganizacije. Moštvo se Je pomladilo, poedlncl so se razvrstili na pra-vilnejša mesta, razven tega se vrše tudi rednejši kondicijski treningi. Napadalna trojica čamernik-Birsa-Erman s Pretnarjem na desnem krilu je dobilo nepričakovano silo, prodorno kombinacijo in smo-trenost. Organično zvezo med napadom In obrambo bo posredoval talentirani Vln-điš. V obrambi bo nastopal štožir. S včerajšnjo tekmo proti energični, požrtvovalni in sunkoviti Slaviji, mlajši kopiji šišenskega Hermesa, je preurejeno prlmor-jansko moštvo položilo svojo prvo Izkušnjo. Igra se je začela v živahnem tempu in vztrajala do kraja zelo zanimivo. Goli so padali iz lepih prodornih kombinacij. Lep je bil tudi Slavijin gol, ki ga Je streljalo desno krilo iz velike daljave. Visoka žoga je vratarju Jančlgaju zdrknila iz rok v gol. Pri Blavijl se je odlikovala obramba s krilci, ki so dobro pokrivali nasprotnike. Tekmo je vodil g. Druker nepristransko in točno. Občinstvo se moti, da ne po-seča prvenstvenih tekem domačih sil, ki nađkriljujejo često glede športnega užitka marsikatero mednarodno prireditev. Tekma se jo začela s primorjanskimi napadi, ki so se pa najprvo odbijali na dobri obrambi, deloma na razpoloženem vratarju Petelnu. V 12* prenese Birsa žogo z glavo preko branilcev, steče in zabije neubranljivo Slavija odgovori z napadom. Igra se znova prnese na Slavijino polovico, kjer dosežeta čamernik in Erman po
Pretnarjevih   centrih ta kombinaciji
tranje trojice nadaljne tri goale. V začetku drugega polčasa se skorc v nepretrgani kombinaciji s sredine igrišča povišana 5. Slavija napada vstrajno. Sanse zastreli desno krilo v out. Na kraju Primorje v igri doseže nadaljna dva gola (1 enajstmetrovka).
— Hermes : Primorje. V četrtek 29. maja. na praznik Vnobohoda se vrši na igrišču SK Primorja, Dunajska cesta točno ob pol 16. prijateljska tekma Hermes: Primorje. Hermes se Je v zadnjem času povzpel do izredno visoko form>->. Tudi njegovi domači ter mednarodni rezultati so ga dvignili med prve nogometne klube Slovenije. Proti SC Fiume je dosegel zmago 0:6, v zadnji prvenstveni tekmi pa je porazil favorita Jadrana 2:0, in si s tem za-slgural drugo mesto ljubljanskoga prvoga razreda tik za Ilirijo, kar pomonl po kvaliteti drugo mesto Slovenije. V soboto je igral s pojačano Ilirijo 1:2. Primorje, ki se vrača na staro višino, bo trčilo torej v četrtek na prav močnega nasprotnik.?. Tekma se utegne radi tega Igrati z oboh strani zelo energično, s požrtvovalnostjo in z velikim elanom, kar obeta eno najIerSih domačih tekem pomladanske sezone. — Vstopnice v predprodaji od srede daljo v Severjevi  trafiki,  Selenburgova ulica.
— Sturm (Gradec) : Ilirija. Danog 26. tm. ob IS. uri so vrši na športnem prostoru Ilirije mednarodna nogom, tekma med graškim prvakom Sturmom in našo Ilirijo. Sturm postavi proti Diriji svoje kompletno T. moštvo z avstr. Internacijo, nalcem Haistom kot srednjim napadalcem. Moštvo se lahko uvrsti kvalitativno v isti razred kot dunajske vodilne klube, izven Dunaja pa predstavlja sigurno daleko najboljše avstrijsko moštvo. V prvenstveni konkurenci Staj. nogom, saveza nosi več let prvenstvo. Tudi letos se nahaja na prvem mestu s 23 točkami In razmerjem golov 72:4. — Pred prodaja vstopnio se vrši v trgov. J. Goreč: znižano karte za dijake, redno članstvo in vojake se izdajajo samo v predprodaji, karte za mladino a Dino do 14 !*>t samo pri blagajni na igrišču.
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Dunaj, 26. maja. (Izv.) Včeraj so se nadaljevale nogometne tekme za pokal. Amateurji:Waeker 2:0. Slovan je po trdem boju premagal Waffa. Rezultat 5:2. WAC:Sportklub 1:0. Rapid: Viktorija Žižkov (Praga) 2:1. Bila je zelo ostra borba. Hakoah: Makabi 3:1. Pri igri Slovana je bilo 20.000 gledalcev.
— Gradec, 26. maja (Izv.) Dunajska Ostmark:GAC 1:1 v soboto in včeraj 5:2. Celovški Sportverein: AAC 2:3.
Edera Pola : Sturm  (Gradec) 3:1.
DOMAČE   NOGOMETNE TEKME.
Beograd, 36. junija  (Izv.) V soboto je igrala dunajska Admira proti Beogradskomu   športnemu   klubu. Rezultat 5:4.  Včeraj  Admira:Jugoslavija  6:2. Jugoslavija brez Petkoviča in Jovanoviča.
— Zagreb, 26. maja (Izv.) V soboto madžarski TJTE : Gradjanski 2:0, Včeraj TJte : Concordija 1:3.
OLIMPIJADA  V PARIZU.
Pariz 25. maja. V novozgrajt nem stadionu Colombes so se vršile včeraj prve olimpijske nogometne tekme, katerih rezultati so sledeči: Italija : Španija 1:0! Rezultat je presenetil, ker se je računalo z zmago Špancev. Spanci so Igrali zelo surovo.
Švica je zmagala nad Litvansko v razmerju 2:0 in Amerika nad Estonsko z 1:0. Amerikanci so bili zelo šibki. Tekmam je prisostvovalo 35.000 gledalcev, češkoslovaška : Turška 5:2. čehoslovak« so zelo nadkrijevali Turke.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Fr. Z.z
Gospod Janez in njenovi hajduki
Prijatelj Tomo je bil daleč okoli služboval in pozna ljudstvo in razmere do skra nih naših mej in vse gostilne. .Marsikaj je doživel in ve marsikaj povedati, pa je povedal tudi to-le stvai. Toda mu dosti lepše teče beseda kakor meni; včasi pravi »tif taf«, vČaM <=e priduši. včasi pa z jezikom gre v 'ob In prekine pripovedovanje — to
činkuje nepopisno.   Vsak nima tega
'ara!
Precej let je bil služil tudi nekod a našem jugu, trta tam rodi in figa n oljka in ovca in prebiva v ondotnih :rajih vrlo zanimiv narod.
Ta narod je sedaj že druoaCcn, one dni je bil jako skromen: kadar je okopa! svoje trte, mu ni bilo do tega, da bi bil delal še kaj drugega.
Vendar se je zavedal svojega rodu; mrzil je, kar je bilo tuje, in kdor je tuj prišel skozi one kraje, je lahko to izkusil na svoji koži. Oblast v mestu je imela sila opravila: zdaj so temu popotnemu tujcu bili vzeti voli m voz in roba na vozu, zdaj so onemu pobrali denar tn uro in tobak.
Komisije so se vozile okoli in vohale za storilci — o takih prilikah se je razo del a še druga vrlina onega naroda: vkupe so držali kakor prašiči, kadar pride volk! Drug Je pričal za drugega, ves trud oblasti je bil zastonj in je oblast naredila križ čežnje, češ, vsi vkupe so roparji in krivoprisežniki, le dokazati jim tega ne moreš. Komisije so pa le nesle in je bila oblast zadovoljna.
Tačas Je bil sa škofa x Tista blag
mož, pa ga je bolela izgubljena ta čreda in je ugibal, kaj bi storil. Stari župnik je bil ušel od ondot pol nag. hlače so mu bili izmaknili s telesa — pet let je bil živel med njimi, pa Še so ga šteli za tujca! Nikdo drug ni več maral tjakaj, vsak se je branil z rokami in nogami.
Pa se je spomnil blagi škof svojega Janeza Petrača, tam v tolminskih hribih nekod je pasel duše in hodil na lov; hrust je bil kakor Goli jat in ko sta se bila nekoč srečala z medvedom, je medved zmajal glavo, nekaj je zamrmral in se je umaknil s pota.
Tega Janeza Petrača je škof poklical pred se in mu je dejal: Tako je in tako, nikdo drugi noče, bodi mož, pa ti pojdi tjakaj!
Janezu Petraču je bilo žal tolminskih hribov in gozdov in je molčal in se pomišlja!.
Blagi škof je rekel: »Drugi se boje! TI si junak, ti se jih vendar ne bojiš?«
Pa je odgovoril Janez Petrač: »Pri-mojduši, ne bojim se jih pa ne!« — Ne vem, če se je vrli gospod Janez Petrač resnično pridušil, mogoče je to besedo zgolj zaradi blagoglasja pritaknil prijatelj Tomo, ki je stvar pripovedoval. Pa se mi zdi, da se krepka ta beseda na tem mestu poda, naj pa ostane!
In še je dal blagi škof Janezu Petraču denarja, da nabavi za župnišče najpotrebnejše bališče, kajti so bili oni ljudje tam vse odnesli do zadnjega stola, do zadnjega lonca, kuharico pa so bili nagnali domov. —
No in tako sa je zgodilo, da je gospod Janez nekega večera pripeljal s parom volov sebe in svojo revščino na novo mesto svojega pastirovanja. Spre-
jel ga ni nihče, nihče ga ni pozdravil, le izza oken in izza vogalov so gledali za njim. Niti ni bilo nikogar, da bi mu pomagal skladati ono mizerijo z voza in si je moral gospod Janez najpotrebnejše sam znositi v župnišče.
Drugo je pustil na vozu in je voz in vola priporočil čez noč v varstvo ljubemu Bogu. Iz previdnosti pa je vendar voloma navezal vrvico na roge, drugi konec vrvice si je zadrgnil na roko in je legel spat.
Res, sredi noči ga nekaj zbudi — kaj je? — vrv ga čuka za roko! Previdno vstane, se splazi k oknu: Glej jih!
— se mu že suče hajduški ta narod okoli tistega bornega bališča, kar ga je bilo še ostalo na vozu, in vola sta nemirna. Pa je imel g. Janez lepo staro pištolo na dva ognja, tif taf! je izstrelil oba kar tja v zrak, pa se je narod hitro izgubil v noč. Vola sta se zopet pomirila in je gospod Janez potem spal do jutra — niso ga več motili.
Po vsej fari se je raznesel glas: Novi gospod je streljal! To se jim je zdelo sila domače in se ga niso več ogibali kakor tujca, pričeli so se mu odkrivati in par jih je pristopilo, da so mu spravili pohištvo z voza v hišo. Sam župan pa se je ponudil, da je vola in voz peljal nazaj, hkratu je nesel kuharici sporo-Čilo, da lahko zopet pride.
Tako si je gospod Janez s pištolo odprl pot v srca svojih ovčic in se je tega tudi zavedal: vedno Jo Je imel blizu pri rokah, in kadar Je bral mašo
— primojduši — pištola mu Je ležala na kelihu!
Zdi se mi, kadar prijatelj Tomo taksno pove, da je resnica malo drugačna, pa se pridufl.
Gospod Janez pa se je lotil lepe in težke svoje naloge, toda ni svojih namenov nikomur razložil, nič ni zmerjal, nič ni grozil. Le gledal je, bistro je gledal, v srca je bodel tisti njegov pogled.
Onim ljudem je bilo hajdukovanje še v krvi iz prejšnjih stoletij, ko je bil vsak hajduk junak, pa se hajdukovanju niso mogli kar tako odreči. Bilo jim je tudi potrebno za življenje, ker niso bili vajeni rednega, vztrajnega dela. In se je godilo slej ko prej, da je bil tujec po samotni poti skozi gozd oplenjen ali da je v daljnejši okolici komu izginila goved s paše ali iz hleva. Zgodilo se je celo, da je poleg blaga izginil človek.
Slej ko prej je iskala oblast in so se vozile komisije, slej ko prej niso mogle dognati drugega, nego da so imeli neznani storilci s sajami zamazana lica.
Pa kadar je oblasti pošla sapa in modrost in je ustavila preiskavo in vrgla akte v kraj, tačas je redno dobila pisemce brez podpisa, notri je stalo zapisano: »Tukaj in tukaj kopij i te!« ali pa: »V tej in toj hiši iščite!« Pa se je zopet pripeljala komisija in je kopala in je našla blago in je preiskala hišo in je naletela na sledove. Enkrat so celo Izgrobli kostnjak, zakopan je bil v kleti, in je bil potem gospodar one hiše na državne stroške pokopan, poprej pa obešen — ni ga bilo škoda! Vsi drugi so se tedaj oddahnili, da jih ni zadela enaka usoda.
Zvedeli so pa ljudje o onih pismih brez podpisa in so ugibali, kdo jih pošilja pravici.
Eden je četjustal da jih pošilja gospod Janez; v spovednici da zmika što-k> raz rame, pa ko nima stole na sebi, da ga nc veže več spovadna molčeč-
nost ... Gospod Janez je dobil na uho to čeljustanje, pa ni rekel ne tako, ne tako, le klofuto je pritisnil na ono čeljust, tifete! — da se je čeljust kar iz-pahnila in potem, tafete! še eno z druge plati, da se je čeljust zopet uravnala.
Drugi so branili gospoda Janeza in so slutili izdajico v svoji sredini. Dejali so: »Gospod Janez drži z nami!«. In je bilo res, da je gospod Janez držal z njimi, to se je javno razodelo, ko so se puntali zoper davek in so orožniki skoro vso faro gnali v zapore. Takrat jih' je branil gospod Janez tako živo, da so zaprli še njega in so bili vsi vkupe v preiskavi in vsi vkupe oproščeni. Ne, v gospoda Janeza so zaupali!
Ni jim pa dišalo, da je vsaka stvar, ki so jo junaško uganili, koj prišla na dan in da so bili zanjo zaprti in Še morali povrniti škodo. »Nak,« so dejali, »tako neumni nismo!« in so se polagoma lotili drugega hasnovitej šega opravila.
Tako se je zgodilo, da je hajdušrvo v onih krajih izumiralo n izumrlo.
Vse to je bila zasluga gospoda Janeza in kolikor toliko tudi ljubega Boga; in je prijatelj Tomo povedal, da ni bilo oblasti v mestu nič kaj po volji, da so jim prenehale mastne komisije in "da so jim vzeli kar pet uradnikov — kajti tako se je bilo gospodi pri oblasti skrčilo delo! In ker gospoda ni mogla do živega ljubemu Bogu, se je spravila nad gospoda Janeza tn ga je črnila pri vladi in višjem duhovsfvu. Drugače bi bil postal kanonik v mestu, tako pa ni!
Pa mu ni bilo žal, ostal je, kjer je bit tn je dejal, da ima rajši te svoje hajduke, ki jih je žc vajen, nego on« k mestu, ijj
stran 6.
»SLOVENSKI NARODc dne 27. maja 1924
štev. 121.
Obnovite
naročnino
DAHA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
13555
Vedno velika izbira vpletk (kit1). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las Z ,L' Oreal Hene", tudi v modnih barvah,
M. PODKRAJSEK,
frizer za dame in gospode, 5v. Petra cesfa 32
Zlatan 3513
Alojzij Fuchs
Ljubljana, Selenburgova 6
priporoča svojo veliko izbiro
zlatih
ln srebrnih predmetov
za
birmanska darila
OSOIOIOIOIOIO
Važno za turiste!
Pristni tiroiski lodni za obleke in pelerine. Solidno in trpežno blago. 3614
A. & E. Shaberne,
Ljubljana, Mestni trg 10 OZOSOIOIOIOBO
Nove nakupne in prodajne možnosti
Vam nudi 2440
irsš «$ mm v MM
od 23. avgusta do 2. septembra 1924.
3591
Hidrotehntčni oddelek v Bos. Brodu potrebuje dobrega risarja, kateri se bo namestil kot honorarni uradnik. Samo sposobne sile nai se prijavijo na .Hidrotehnički odeljak v Bos. Brodu s spnložcnimi dokumenti in navedco honorarja.
H. O. Br. 92 24. — Šel hidrotehn. oddelka: dr. :nž. Avram Verber s. r.
BRACA
C5LAV
mm m\m
£4£a
iscvsem zrela
■
skladišča
in bluz
pri tvrd ki 3609
F. & Mm Rozman^ LJubljana
Židovska  ulica  štev. 4. Cene nizke! Cesie nizke I
1
Marinka (Minira
[REK >**»
Hllaerfeva ulica S.
Popravljam in uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON BOG 1592
Ljubljana, Selenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46
JKlalinovec
SV" pristni, naravni, 1 kg 21 dinarjev — nudi lekarna dr. G. Piccoli,
v Ljubljani. 3445
Pisalni sliBiililS
mehanična delavnica
(popravltalnica) L. BARAGA, LJubljana, Selenburgova ulica 6-1.
Martin Žuran
sobni slSkar 3591 Ljubljana, Mestni trg 12
se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadaioča dela. Iavr site v točna. Cene zmerne
Dalmatinski
la Portland
vn
HIHLIOGLHSI
Cena malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din S —
* Učenca
za sobo*, črkoslikarstvo in pleskarstvo — sprejme Ivan Košak, BIeiweisova cesta 15, Ljubljana. 3622
Sprejme se več izurjenih
pomočnikov
za prirezovanje gornjih delov za čevlje. — Franc Kralj, Florianska ulica 24 (na dvorišču). 3602
Gozdar
z večletno prakso v drž. gozdni upravi išče pri* merno zasebno gozdarsko službeno mesto kot revir* ni gozdar. — Naslov po= ve uprava »Slovenskega Naroda«. 3485
Fotografski
pomočnik,
ki bi v prostem času po» nčeval v fotografski stro« ki — se išče proti dobre* rru plačilu. — Ponudbe pod »Erncmann'35°5« na upravo »SI Naroda«.
Mlad trgovski
pomočnik,
vešč špecerijske in deli* kat^sne stroke — išče slnžbe v m^stu ali na de* želi. — Ponudbo pod »Pomočnik- n.i prdruž* nico »Slovenskega Naro* da« v Celju. 3608
Deset otroških
vozičkov
prav poceni naprodaj. — Ljubljana, Zvonarska uli= ca št. 1. 3468
Naprodaj
v Matični knjigarni: Kom: pletni »Dunajski Zven«, krasno ohranjen Dom in svet, vsi letniki, Ljubljani ski Zvon. vsi letniki, Brehms Tierteben (kra* šotna izdaja), Štrekelj Slovenske narodne pesmi. Knezova knjižnica (vsi zvezki, orig. vezani), ter druge redke knjige. 3605
I     Ku<vm I
Pozor!      Pozor!
Plačujem po visokih ce* nab stare obleke, čevlje in pohištvo. — Dopisnica zadostuje. — Pridem na dom. — Martin Drame, Ljubljana. Sv. Jakoba na* brežje 29. 3615
svetovne znamke
jaieiif (M
nudi po najnižji dnevni ceni
tvornico „SPLIT"
d. d. za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova cesta 12.
Pravkar so izšli CLAUDE FARRERJEVI
CIVILIZIRANO
w
K X X
X
X X
X
v prevodu Mirana Jarca, tisk in založba „Narodne tiskarne" v Ljubljani. Knjiga je zbudila v Franciji in po vsem svetu velikansko pozornost, ker je prvi evropski književni roman, ki je na umetniški način razgalil življenje Evropejcev in ljudstva tonkinske kolonije v Vzhodni Aziji. Pisatelj opisuje zablode tamošnega prebivalstva s pretresujočo resničnostjo. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah. Cena broš. 20 Din.
x
x
X X
X X X X
Vrtne stole
o r o d a j a najceneje — Rozmane & Komp., Liuh liana. Mirie 4. 3051
Krasna spalnica,
nova. kompletna, iz češ* njevega lesa — se ceno nroda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 3436
Omara za led,
dobro ohranjena, napro* daj. Sv. Petra cesta št. 2. II   nadstropje (TomažičV
3555
S sklepom skupščine delničarjev od 11. maja 1924 sta se zedinili
JaHa krta lile Poten* Trgovačko itrioiadn Društvo Beograd
in bosta nadaljevali skupno delo pod novo firmo
Popolnoma vplačani kapital znaša Din 120 milj.
Banka sprejemaš
Hranilne vloge proti najboljšim obrestim; bavi se s kupovanjem in prodajo deviz in tujih valut; kupovanjem in prodajo vrednostnih papirjev; eskontuje menice in vrši vse bančne posle najkulantneje; obavlja komi-
sijonelne blagovne posle.
Podružnice banke se nahajajo v sledečih mestih i
Bled Erceg-Novi Kotor Prevalje Zagreb
Cavtat Jelša Kranj Split Ljubljana
Celje Korčula Metković Šibenik Sarajevo
Dubrovnik Maribor
Afilirani zavodi so:
V OSIJEKU: Slavonska Agrarna Štedionica, Murska Sobota^
V MURSKI SOBOTI: Hranilnica.
Za Severno Ameriko ■
Frank Sakser State Bank, 82 Cortland Street lfew-Yorkt M. T.
ZA ČILE (Južno Ameriko): Baneo Togo slavo da Chile (Jugoslavenska banka v Cili), Valparaiso (centrala), Antofogasta in Punta Arenas.
Dokler se ne preseli v svojo novo palačo, vogal Kralja Milana in Miloša Velikega ulica, bodo poslovni lokali Jadransko-Podunavske banke začasno v Kralja Milana ulici štev. 43 in Knez Mihajla ulici štev. 12. 3511
Motorno kolo,
moderno, 5 HP. 3 brzine, nroda -— Autotovama I. Rosa, Ljubljana, Poljan* ska cesta. 3604
POZOR!        POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodai po polovični ?li zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! — Resljeva cesta št. 30, I. nadstr., desno. 3618
Bukovo oglje
Ta kakovosti, kupuje stalno družba »Carbona* na* v Kočevju ter plaču« je i^to vedno po najviš* jih dnevnih cenah. Imenovana družba išče tudi v posameznih produkcij« skih kraiih bukovega oglja stalne zanesljive nakupovalce in zastopni« ke proti proviziji. — Po* nndbe na naslov: Družba »Carhonariaor. Kočevie.
3544
^■saaassssznnr^
I   Stanovanj |
Dve TAemeblovani sobi isce
dcložirana družina. — Ponudbe pod ^Deloža 3571" na upravo »Slov. Naroda«.
Tščc se stanovanje
s hrano za devetletnega dečka za šolsko leto 1925. Vpoštevaio se rodbine le brez lastnih otrok — slo* venske ali nemške narod* nosti. — Ceni. ponudbe pod »Št, 6/3506« na upra* vo »SIo-». Naroda«.
Zakonski  par  (1 otrok)
išče sobo
(meblovana ali nemcblo* vano) in kuhinjo. Plača mesečno 2000 do 5200 K. — N-slov: Z. Studentov* ska 3 II. 3619
I Dopisovanje |
Zapuščena
devojka,
ki se je oglasila dne 25. t m. in iš:c prijatelja v tolažbi, naj se blagovoli javiti pod »O. d/3616« na upravo »SL Naroda«.
Mladenič,
ki sameva v daljni tujini, si želi dopisovanja v svrho i/meniavan ia mi= sli. — Ponudbe s sliko pod »Ameriški samotar 34°9« na upravo »Sloven« skega Naroda«.
I m
remicmne
i
Proda se eno-nadstropna hiša
na Glincah št. 230. — Po* izve se pri: Cuzaku, Poljanska cesta 42. 3620
Mala parcela
(vogalna) z 2e obstoje* čim vodnjakom v Rožni dolini -— se ugodno pro* da. — Poizve se: Rožna dolina 25o.     - 3567
Lepa mala hišica
''pritlična^ z vrtom, se ceno pro la radi družin* skih razmer: stanovanje takoj na razpolago. — Naslov pove uprava »SI, Naroda«. 3570
i5B555»iSSE5J
Tovarna cementa  Zi danimo si:
Z ozirom na stalno dobavo Vašega cementa v preteklem letu sporočamo, da smo bili s kvaliteto povsem zadovoljni, tako, da je ista povsem prikladna za masivnejša. kakor tudi za finejša dela. izdelana opeka je pokazala vsa svojstva, ki jih mora imeti dober cement.
Z odličnim spoštovanjem
BOGDAN OBLAK
tova rva cementnih izdelkav
3613
v Logatcu.
Odda se takoj ena, ozir. dve lepo meblovani
mesečni sobi
v bližini opere. — Ponud* be pod »Mesečna soba junij ^3611« na upravo »51. Naroda«.
Sobico,
snažno — isce miren go* spod. — Ponudbe pod »Takoj '3607<r na upravo »Slov. Naroda«.
I
Izleti
I
Kolesarice !
Katera kolesarica bi se zanimala za skupen kole« sarski izlet v Rohinj? — Dan se še določi spora* zumno. — Prijave pod »Bohinj 3575« na upravo »Slov. Naroda« _
izleti:
Za binkoštne prazni* kc nameravan daljši iz* let v krasno Štajersko v družbi dveh prijateljev. Ali bi se nam hotele pri* družiti tri gospodične? Vožnja do gotove točke z avtom, ostalo pes pičlo uro. — Priglasi na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Avto'3576«.
»
8azno
Birmanska darila
v veliki fini izbiri po nizkih cenah. — Jos. Še* lovin * Čuden. Ljubljana, Mestni trg 13. 3309
Klavirje,
harmonije, godala, stru* ne in potrebščine, na drobno in debelo. — M Mušič, Ljubljana, Selen* burgova ulica 6 9892
Vožnje.
Grem vozit dnevno z močnim osličkom: najra* je v kakšno tiskarno. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 3610
Ratluk
(PATJIVK) in zajamčeno pristni med »Čebelarske* ga društva« ima v zalogi slaščičarna H. Treo, Se* lenburgova ulica, Ljublja* lenburgova ulica 1, Ljub* liana. 3335
Trgovina
mešanega blaga na pro* metnem kraju išče za po* večanje trgovine družab« nika ali družabnico s ka* pitalom 100 do 150 tisoč dinarjev. Za sigurnost se jamči. — Ponudbe jc po« s'ati pod »Dobra bodoč* nost/3617« na upravo >»SI. Naroda«.
Pletenine
vseh vrst in predtiskari ja ročnih del, najmodernej* ši vzorci. Cene nizke. — L. Turk, Pred Škofijo 1, 1 nadstropje (v prei* šnjem poslopju Kreditne banke) P3S
Večja  partija  ceni h
damskih in dekliških slamnikov
do>la. Prazne oblike od Din 30.— naprej. Oglejte si izložbo. — Minka Hor* vat. Stari trg 21. 3483
Oglejte si
najboljša kolesa
i valne stroje za
: □
rodbinsko in obrtno rft* bo: so edino najcenejši pri Jos. šelovin*Čudcn. Ljub* liana. Mestni trg 13. 3308
Pozor turisti, lovci in športniki!
Najceneje in najsolidneje obleke  po meri vam na* nravi — Ante P r e z c 1 j. krojač. Gosposvctska v sta št. lo. 3624
Žlice, vilice,
kuhinjske in žepne nože, jedilno orodje. pfnec. škarje, žepna ogledala, ustnike za cigarete, pipe* mornarice, merila (poSe* ti), »liri j a«, »Jadran"- ei* stil«». lešeilo. mast ln apretura za usnje, olie 7.1 šivalne stroje, črnilo in Ci:mi-arahiknm — na de* belo pri tvrdki — OsVftld Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 3541
SADJARJI IN VINOGRADNIKI — POZOR' Akn si Se niste nabavili
Ia modre galice,
ki jc OS—09 %. garanti* rana. nemške kakovosti, znamke Johannisthal. v egaliziranih sodih po 100, 250 in 300 kg za ceno Din 9.40 franko Ljublja* na, plačljivo takoj — storite to t ako i! — Ved* no je na zalogi pri tvrdki Stanko Florjančič, Ljub* Ijana, Sv. Petra cesfa 15,
3492
Hotel »Riviera« Selce (Primorje)
z veliko teraso na morju tik kopališča. Poznana prvorazredna zagrebška kuhinja (Pension). I. raz* redna oskrba 65 Din. II. razredna oskrba 50 Din za osebo dnevno. Cene sobi 20 do 25 Din za ose* bo dnevno. Privatnih le; pih sob je dovolj na raz* polago. Točim izborna domača in tuja vina: dnevno sveže pivo, kakor tudi druga mrzla pijača. Prvorazredna postre/ha. — Priporoča se lastnik Pero Strinovič. 3447
-   Se vedno =
3323
10 do 20% popusta
A. Um nasl.
K. SOSS, Ljubljana Mestni trg štev. 19.
Prager Presse
za Jugoslavijo.
Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t, d. držav
Male Antante.
		- >■ J ' • ".			
		■m ■ ;	-.                       '  . rit		
Globoko potrti naznanjamo, da je preminula naša preljuba
ZORA
Pogreb bo v sredo ob 4. popoldne iz splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
3626
Ljubljana, dne 26. maja 1924.
Žalujoča rodbina Gorazdova.
Lastoiaa in tisk »Narodne tiskarne«.
auu
GH1
640954