Za tvojo reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CI VID ALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - a rt. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 43(1031) Čedad, četrtek, 9. novembra 2000 0432/731190 Kdaj se začne razprava o naši zaščiti? Stanje v zvezi z našim zaščitnim zakonom postaja počasi zaskrbljujoče. V torek niso načelniki senatnih skupin še določili datuma obravnave zakonskega predloga za zaščito slovenske manjšine. Ko pišemo ni niti še jasno, če se bo nadaljevalo delo v pristojni komisiji za ustavna vprašanja, ali če ga bo predsednik Senata Nicola Mancino vključil na dnevni red skupščine, kar bi omogočilo preseganje ob-s t r u k c i j e desnice, še vedno pa bi bilo odprto vprašanje sklepčnosti. Vsem pa je jasno, da čas ne dela nam v korist. Okrog 20. novembra se bo namreč začel Senat ukvarjati s proračunskim zakonom. V skladu s pravilnikom ni v tem času možna obravnava drugih zakonov in vprašanj. Predsednik Senata Nicola Mancino je v prejšnjih dneh sicer v pismu predse- Firmino Marinig dnikoma SKGZ in SSO Pavšiču in Pahorju zagotovil , da se zavzema za čimprejšnjo odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Njegovim zagotovilom, ki so bila jasno izražena tudi med nedavnim uradnim obiskom v Ljubljano seveda verjamemo. Stiska s časom postaja pa tako močna, da se vse bolj bojimo za naš zakon in njegovo usodo. Kar se tiče priznanja slovenske manjšine ne moremo mimo zadržanja Pokrajine Videm, ki je kot poročamo drugje, sprejela v ponedeljek nov statut, v katerem nismo Slovenci niti omenjeni. Vsi popravki le-ve-sredine, in v prvi vrsti Firmina Mariniča, ki je želel uveljavljati prisotnost slovenske in nemške manjšine ob furlanski, so bili zavrnjeni od sedanje večine Pola svoboščin in Severne lige. Bocciati dalla maggioranza tutti gli emendamenti del centro-sinistra Provincia: lo statuto ignora gli sloveni La Provincia di Udine da lunedì ha un nuovo statuto. Ci sono volute diverse ore di lavoro e ben quattro sedute del consiglio provinciale ma ciò che ne è emerso è un documento disancorato dalla realtà ed in netto contrasto con lo spirito del tempo, improntato ad una dimensione moderna ed europea di rispetto delle autonomie e delle specificità culturali. “Un documento tecnico, giuridico e burocratico ma senz’anima” l’ha definito il consigliere provinciale Gu-seppe Firmino Marinig, “molto più arretrato e tecnico di quello precedente”. Certamente questo è espres- Palazzo Belgrado sede della Provincia di Udine sione solo di una parte della realtà provinciale, della maggioranza Polo-Lega che la governa e che forte della sua “arroganza numerica e politica”, come l’ha definita Film Video Monitor petek, 10.11.2000 Čedad Ob 17.30 - Gostilna Ai tre re Selekcija programa VideoGONG Ob 19.30 - Gledališče Ristori Tarn za goro Ob 20.30 - Gledališče Ristori Predstavitev večera - Amami - Memphis & The Bitter End - Hop. Skip & Jump - Niso letele ptice/Non volavano uccelli Sì Kulturno druStvo Ivan Trinko Stazione Topdo Postaja Topolove Marinig, ha respinto tutte le proposte e gli emendamenti dell’opposizione, anche quelli di carattere culturale e linguistico. Lo Statuto della Provincia di Udine, che dovrebbe essere la Carta costituzionale dell’ente, fa riferimento all’identità culturale e linguistica del popolo friulano ma ignora in modo vistoso la presenza nel suo ambito delle minoranze linguistiche slovena e tedesca. Polo delle libertà, Lega Nord e Lista Pelizzo hanno votato lo statuto che ha avuto così 22 voti a favore, e 4 voti contrari dell’opposizione di centro-sinistra, (jn) segue a pagina 7 IfMHCtScokk^ 'SILVIO Tradicionalni koncert Svetega Martina v Bardu Na orglah ho igral mlad uveljavljen glasbenik Luca Ferrini Dopo l’unione tra i Comuni di Grimacco e Drenchia Canalaz: “Pochi in due ma è solo il primo passo” VOUTVE V ITAUJI A A ”IL GRANDE RUTIM0 V cerkvi v Bardu bo v nedeljo kot je že postala lepa tradicija, Koncert Sv. Martina, ki ga organizira domače kulturno društvo Center za kulturne raziskave v sodelovanju z župnijo. To je priložnost, da se izpostavijo čudovite orgle Pietra Nacchinija iz leta 1743, ki predstavljajo največjo dragocenost, ki jo premore domača skupnost. Tokrat bodo i-meli kot gosta mladega a že lepo u-veljavljenega glasbenika iz Tržiča Luko Ferrinija, ki se bo predstavil z zanimivim programom. Velja podčrtati, da koncert Svetega Martina ponuja lep kulturni užitek, kar je v naših goratih vaseh prava redkost. V Bardu jim to uspeva, ker se lahko opirajo na cerkev, ki je postala ne le koncertna dvorana a celo kulturni dom, edini prostor, kjer lahko odvija kaka kulturna dejavnost. Koncert v nedeljo 12. novembra se bo začel ob 15. uri. Grimacco inferiore Grimacco e Drenchia si sono unite, così come S. Leonardo e Stregna, lasciando però un po’ di amarezza e qualche polemica come strascico. Il sindaco di Grimacco Paolo Canalaz spiega però che la speranza è di arrivare ad un’unione tra tutti i Comuni delle Valli del Natisone. “Sarà - spiega - una cosa positiva, ancora di più quando tutti gli amministratori locali capiranno che le Valli devono unirsi per poter meglio difendere e tutelare la propria identità linguistica”. leggi a pagina 4 Aktualno E’ una sorta di vademecum dedicato a quella fetta di popolazione troppe volte considerata un peso, piuttosto che una risorsa. Sono gli anziani, gli ultrasessan-tacinquenni, ai quali il distretto sanitario di Cividale, che comprende 17 comuni tra cui quelli delle Valli del Natisone, dedica un libretto “Informa anziani”. Stampato in 10 mila copie, che verranno distribuite entro breve (gli ultra 65enni nel distretto risultavano essere, nel 1999, 9.382), l’opuscolo presenta, in modo semplice e chiaro, l’offerta dei servizi socio-assistenziali, sanitari, domiciliari ed istituzionali, oltre ai servizi del tempo libero. E’ insomma una sorta di guida per l’anziano, per le famiglie, ma anche per gli amministratori e gli operatori dei servizi domiciliari ed istituzionali presenti sul territorio. L’idea, come spiega la responsabile dei servizi sociali del distretto Gabriella Totolo, è nata all’interno degli ambiti dell’Azienda sanitaria del Medio Friuli. “Informa anziani”, li- Iniziativa del distretto socio-assistenziale di Cividale Un vademecum per gli anziani I cittadini con oltre 65 anni nel distretto di Cividale sono oltre 9 mila POPOLAZIONE => 65 anni CIVIDALE anni 65-69 2.718 anni 70-74 2.413 anni 75-79 2.175 anni 80-84 946 anni 85-89 770 anni 90-94 299 anni 95-99 52 anni 100-104 9 anni 105 e oltre - Totale 9.382 bretto presentato in forma punto di vista grafico, prechiara e godibile anche dal senta l’assistenza e la cura che possono essere date a casa della persona, i servizi che possono aiutare a vivere con maggiore sicurezza e serenità nel proprio domicilio, le iniziative per il tempo libero, le soluzioni per coloro che non possono più vivere nella propria casa, gli indirizzi di pubblica utilità ed un piccolo vocabolario sui termini più ricorrenti, il tutto corredato da nominativi di riferimento, indirizzi e numeri telefonici a cui rivolgersi in caso di bisogno. L’operazione ora andrà verificata direttamente dagli anziani e dalle famiglie. In programma, per il futuro, anche un aggiornamento dei dati, probabilmente tramite Internet, (m.o.) Bo že res, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot smo jo skuhali. Toda naša »zaščitna« juha stoji že tako dolgo in jo tako pogostoma pogrevamo, da bo kmalu izhlapela ali pa seje že skisala... To, kar se je minuli torek zgodilo v italijanskem senatu je naravnost škandalozno. Na pripravljalni seji v prvih jutranjih urah je predsednik ustavne komisije Massimo Villone opozoril na nujnost, da se »kalendarizira«, se pravi določi datum obravnave zakona v skupščini, saj je desnica s predložitvijo 1500 popravkov dejansko napovedala filibustering. Kaj takega smo si pravzaprav pričakovali. Senzacija bi bila, če bi tega ne storila... Kljub temu pa na- čelniki senatnih skupin opozorila niso vzeli v poštev. Dali so prednost federalizmu in celi kopici drugih manjših zakonov, ki pa imajo v predvolilni radunici posameznih strank ali senatorjev veliko težo. Ura medtem tiktaka in mi nestrpno obračamo strani na koledarju. Vse kaže, torej, da bo razprava o našem zaščitnem zakonu zdrknila na čas po novem letu, ko bo do razpusta zbornic v najboljšem primeru manjkalo pet tednov! Tveganje, da bomo tudi tokrat šli Slovenci žejni čez vodo, je zelo veliko. Kaj nam je storiti? Po mojem bi naredili usodno napako, če bi se sprijaznili z dejstvom in se tolažili, češ »saj smo si kaj takega pravzaprav pričakovali«. Nekateri bi se morda celo muzali, ker so bili pesimisti že od samega začetka. Jaz mislim, da moramo (tudi zaradi naše čiste vesti) nekaj narediti, vsi skupaj. Morda novo manifestacijo, tokrat v Rimu. Furlani so tako izborili okvirni zakon št. 482, ki je prav tako obtičal v senatu. Ce se kdo ne spominja, naj mu osvežimo spomin. Pod vodstvom videmskega nadškofa in rektorja krajevne univerze so Furlani, ob podpori drugih manjšin, šli v Rim in naredili veliko hrupa. Sprejeli so jih načelniki vseh skupin v senatu in, verjemite, toni pogovorov niso bili vedno uglajeni. Na koncu pa je bil rezultat na dlani, senat je pohitel in v nekaj minutah strl obstrukcijo desnice ter spravil okvirni zakon pod streho. Naučimo se tudi mi pri naših sosedih. Ce sedaj bi morali bombardirati sedeže strank z izjavami in brzojavkami, kakor pred leti. In jim od- krito povedati, kar marsikdo od nas misli v globini svoje duše, pa si doslej ni upal povedati na glas. Namreč, naj se levosredinske stranke kar obrišejo pod posom na našo »slepo« zvestobo in naše glasove, če tega zakona ne bodo pravočasno spravili pod streho. Ker smo sedaj razdraženi in naveličani sprenevedanja, pa naj gre za ezule ali popuščanje desnici. Govorice, da se del Oljke spet pogaja z neofašisti, baje o skupni resoluciji z restruiktivnim tolmačenjem nekaterih delov zakona, nas ne navdušujejo, predvsem pa ne obvezujejo. Oljka, ali kakor se pač ta zadeva sedaj imenuje, dobro ve, da na kocki niso samo poslanska in senatorska mesta, pač pa tudi krajevne uprave v treh četrtinah naše dežele, vključno z glavnimi mesti. Ali ve, da brez slovenskih glasov lahko vpiše v vseh glavnih mestih vnaprej šen poraz? Bilateralni odnosi in nova vlada Medtem ko v ljubljanskih političnih palačah potekajo zadnji dogovori glede sestave nove valde, se politični komentatorji lotevajo tudi vprašanja slovenske zunanje politike, ki bo eden od temeljnih kamnov slovenske politike v naslednjem obdobju. O odnosih Slovenije do sosedov, predvsem do Avstrije in Italije, smo brali razmišljanje v sobotni prilogi Dela izpod peresa Mojce Drčar-Murko, svojčas kandidatinje za šefico zunanjega ministrstva v Drnovškovi vladi. Murkova je uvodoma ugotovila, da je bila Ljubljana doslej preveč statična na diplomatskem področju. Nato dodaja, da “ko se je okoli leta 1993 izoblikovala dolgoročna politika Italije do Slovenije, je bilo jasno, da bo trdnost pogodbenega temelja med državama (pogodbe iz Osima) tisto merilo, ki bo pokazalo, ali je mogoče na načelu enakopravnosti in vzajemnosti sčasoma urediti s preteklostjo obremenjene spore, tako politične kot premoženjske. Sedem let pozneje ni bistveno drugače. Italijanska vlada, upnica po pogodbi iz Osima, ni sprejela denarja, ki ga je kot znesek pavšalne odškodnine optantom (ezulom) za njihovo zapuščeno premoženje pravilno v obrokih plačala Slovenija (40 milijonov dolarjev). Italija se v tem obdobju tudi ni - nemara s ciljem, da bi izpodbijala pogodbo -dotaknila dolžniške vsote, ki je bila položena na posebni bančni račun. Italijanski parlament še ni sprejel zakona, po katerem bi italijanskim upravičencem iz gornjega zne-szka izplačali individualne odškodnine za zapuščeno premoženje. S tem v zvezi, ugotavlja novinarka, Slovenija ni storila nič, da bi Italijo “prepričala”, naj denar uporabi in s tem odstranila problem z omizja bilateralnih odnosov. Ugovor, da je na drugi strani italijanska poslanska zbornica minulega julija izglasovala zaščitni zakon za slovensko manjšino, je treba upoštevati, pravi Mojca Drčar-Murko, opozoriti pa je treba na neprimerljivost obeh vprašanj. Z globalnim zaščitnim zakonom italijanski parlament izpolnjuje multilateralne mednarodne pogodbene obveznosti in uresničuje načelno določilo italijanske ustave. Ni darilo državi Sloveniji in zato ne more biti nadomestilo za neuresničene obveznosti iz dvostranskega razmerja. Utvara je bila misel -dodaja novinarka - da prijateljske strankarske vezi lahko pomagajo rešiti državne probleme. Dolgoročni neuspeh utrditve dvostranskega pogodbenega temelja z Italijo je iz obdobja, ko je v Italiji na oblasti domnevno Sloveniji naklonjena leva sredina. Desnici ne bo težko nada-lajevati, če se bo povzpela na oblast. Svoje razmišljanje (del zapisa je vezan tudi na aktualnost odnosov Ljubljane z Dunajem) novinarka Dela zaključuje takole: “Zadržana vztrajnost je dobro izhodišče, a pod pogojem, da se zadržanost umakne aktivnosti, ko je treba dosledno braniti zelo pomembne dolgoročne pogodbene koristi”. Pravočasno pripravljanje pobud za pogajalske kompromise v premerih, ko je Slovenija sosednjim državam dolžna kaj zagotoviti ali omogočiti, pa bi verjetno preprečilo, da bi se odnosi po nepotrebnem zaostrovali. (r.p.) Giustizia, in calo l’arretrato Eppur si muove É uno degli aspetti deboli del sistema Slovenia, rispetto al quale anche il giudizio della Commissione europea sarà inevitabilmente critico, eppure le condizioni della giustizia migliorano costantemente. La nota dolente è rappresentata dai ritardi nell’amministrazione della giustizia, peraltro ben nota anche a noi in Italia. In Slovenia si comincia comunque a recuperare terreno. Nella prima metà del 2000 i tribunali sloveni hanno portato a termine il 6,9% delle questioni giudi- ziarie in più rispetto a quelle nuove presentatesi entro il 30 giugno. Il rapporto è di 314.000 posizioni giudiziarie concluse, rispetto alle 294.000 nuove aperte. L’arretrato è dunque Calato del 3,8%. Come hanno fatto? Con 32 programmi specifici nei diversi tribunali. Tra le misure prese anche un maggior carico di lavoro per i giudici. Arrivano gli euro Il Fondo europeo istituito per sostenere i paesi candidati ad entrare nell’UE nel settore dell’ambiente e dei trasporti ha deliberato per la Slovenia un contributo di poco meno di 14 milioni di euro, destinati alla costruzione di un depuratore a Celje (valore dell’opera 14,7 milioni di euro - contributo UE di 8,8 milioni) e per il sistema fognario della cittadina di Lendava (investimento di 11,65 milioni di euro, -contributo UE di 5,12 milioni di euro). Forze di pace Il 3 novembre è partito alla volta di Pristina in Kosovo un gruppo di 15 poliziotti che nell’ambito delle forze di pace dell’ONU contribuiranno ad assicurare l’ordine e la sicurezza. I poliziotti sloveni si aggiungeranno ai giudici e ad un esperto per lo sminamento che sotto l’egida delle Nazioni Unite già operano in Kossovo. Il nodo Edit Si sono mossi in questi giorni i primi passi importanti, destinati a definire nuovamente lo status dell’Edit di Fiume, la casa editrice in lingua italiana che si trova attualmente in mano statale croata. Il tentativo intrapreso è quello di riavvicinare l’importante realtà editoriale alle strutture della minoranza italiana. Il nodo cruciale del negoziato, che è stato appena avviato, sembra quello del riconoscimento all’Unione italiana dei diritti di fonda- zione dell’Edit e quindi di comproprietà dell’azienda che attualmente si trova in una situazione tutt’altro che florida finanziariamente. Asta a Brioni Una promozione turistica delle isole Brioni, con l’intento di attrarre l’attenzione di facoltosi stranieri: così viene definita dall’ente che gestisce il Parco naturale l’asta che dovrebbe tenersi a giorni e nel corso della quale verranno messi in vendita una Mercedes 600 ed un panfilo del 1960, costruito in legno pregiato e dono di Honecker, che furono di proprietà di Tito. ima Stojan Spetič jjr j novi mata j ur Q IV UltUiG Cetrtek> 9-novembra 2000 *3 Ljubljana, 30. oktobra ob 20. uri; Dom Ivana Cankarja, najveCjega slovenskega pisatelja; dvorana Antona Tomaža Linharta, prvega slovenskega dramatika; proslava v čast dneva Reformacije, najmlajšega državnega praznika države Slovenije (od leta 1992), ki ga praznujemo 31. oktobra. Praznik je posvečen izidu prve slovenske knjige, ki jo je spisal in natisnil veliki duh ideje slovenstva, protestantski duhovnik Primož Ttu-bar. S prvima tiskanima knjigama, katekizmom (Cateahismus) in abecednikom (Abecedarium), ki sta bili tudi prvi knjigi v slovenskem jeziku nasploh, je Trubar 1550 leta utemeljil slovenski knjižni jezik. V podnaslovu Abecedarija je zapisal: »Ene bukvice, is katerih se ti mladi inu preprosti Slouenci mogo lahku tar hitru brati inu in drugih fanatizmov sežigali. Proslava je izzvenela v preprostem, a veličastnem tonu, brez vsakršne patetike, prevelikih besednih in umetniških fraz. Med glasbene točke vrhunskih izvajalcev je bil vpleten kratek film o Tubingenu, nemškem mestu, kjer je Trubar preživel leta pregnanstva in snoval prvo slovensko knjigo. Med obiskovalci, ki so dodobra napolnili dvorano, so bili tudi visoki predstavniki slovenskega javnega in kulturnega življenja s predsednikom Kučanom na čelu. Vrhunec večera pa je bil nastop igralca Poldeta Bibiča v vlogi Trubarja. Idejni oče vsakoletnih proslav je protestantsko društvo Primož Trubar, ki združuje vidne intelektualce s predsednikom dr. Otom Nor-čičem-letošnjim slavnostnim govornikom. Razstava Magajne v Špetru še do 17. V Spetru, v Beneški galeriji, je še do 17. septembra na ogled fotografska razstava Maria Magjane z naslovom “S strani Matajurja 1948 - 1956”, ki so jo priredili ob 50.letnici Novega Matajurja in 45. letnici kulturnega društva Ivan Ttrinko. Razstava prikazuje Benečijo in njene ljudi v povojnih letih, v glavnem, na delu na polju. Gre za izredno galerijo portretov, ki je vzbudila zanimanje pri domačinih, saj so v tistih posnetkih marsikaterega prepoznali. Fotografije Marja Magjanje vzbujajo veliko zanimanje tudi pri strokovnjakih, saj se v njih lepo prepletata novinarski pristop fotoreporterja Primorskega dnevnika in občutljivost umetnika. Razstava je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10.00 do 12.00, ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah pa od 17.00 do 19.00. Sloveno: a Cividale Il circolo Ivan Trinko informa che riprendono i corsi di sloveno di approfondimento e conferma. La prima riunione con l’insegnante Larissa Borghese avrà luogo venerdì 17 novembre alle ore 19 nella sede del circolo in via IX agosto. In quella sede si concorderanno gli orari con i corsisti. pisati naučiti”. Trubarjeva dejanja in zamisli so prinesla prvo sodobno kulturno strnitev vseh Slovencev, potrditev slovenskega naroda, širitev pismenosti in zagotovitev nepretrganega zgodovinskega spomina slovenske zavesti in samozavesti. Slovensko protestantsko gibanje je v drugi polovici 16. stoletja izvedlo na Slovenskem prvo šolsko reformo z ustanovitvijo osnovnih šol in gimnazij v slovenskem jeziku. Ustvarili so temeljni pogoj za pouk branja, pisanja, verouka in petja v materinščini. Tako so nas pred več kot 500 leti postavili ob bok številčnejše močnejšim na- rodom kulturne Evrope, nam dali moč narodne zavesti, da lahko o svoji usodi odločamo v svojem jeziku. Paradoks kulturne Evrope leta 2000: Beneški Slovenci se še vedno borijo za zaščito svojega jezika in identitete!!! Oh, Evropa, spomni se včasih duha Protestantske reformacije, ki je poudarjala osebno vero in svobodo in s tem utirala pot demokratizaciji in oblikovanju moderne nacionalne zavesti in svobode. In še nekaj. Slovenski protestanti so začeli s tiskanjem slovenskih knjig, medtem, ko sojih nekateri, bodisi iz nacional-šovini-stičnih, ideoloških, verskih V Benečijo 5 štipendij iz sklada Sardoč Marian Bevk Kulturno pismo :j iz Ljubljane ^ V kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči je bila 2. novembra slovesna podelitev štipendij iz Sklada Dorče Sardoč za šolsko leto 2000-2001. Štipendijo je prejelo 11 učencev oziroma študentov, ki so se izkazali pri študju, od teh pet jih obiskuje dvojezično šolo v Spetru, pet je univerzitetnih študentov, ena štipendija je bila pa dodeljena podiplomski študiji. V primerjavi z lanskim letom je bilo več dobitnikov (pet štipendij več), višji je bil tudi skupni znesek štipendij (22,5 milijonov lir). Na slovesnosti je spregovoril predsednik upravnega sveta Sklada, Boris Peric, ki je predstavil lik pokojnega Sardoča in njegovo skrb za rast stopnje izobrazbe v okviru slovenske manjšinske skupnosti kot sredstvo za uveljavitev in preživetje. Pozdravil je tudi sovodenjski župan Igor Petejan. Nato je Igor Tuta predstavil knjigo “Cena za svobodo”. V zaključnem delu, da je bila slovesnost še popolna, so nastopile Sovo-denjska dekleta. Poglejmo sedaj, kdo je prejel štipendijo: Anna Maria Zuodar, ki obiskuje 2. razred Dvojezične šole v Spetru, je prejela štipendijo v znesku 1 milijon lir; Sara Canalaz, ki obiskuje 3. razred Dvojezične šole v Spetru, je prejela štipendijo v znesku 1 milijon lir; Kaja Canalaz, ki obiskuje 3. razred Dvojezične šole v Spetru, je prejela štipendijo v znesku 1 milijon lir; Manuela Klarič, ki obiskuje 4. razred Dvojezične šole v Spetru, je prejela štipendijo v znesku 1 milijon lir in tako tudi Valery De Vito, ki obiskuje 5. razred špetrske dvojezične šole. Spominska slika po podelitvi štipendij Sklada Dorče Sardoč v kulturnem domu v Sovodnjem La normalizzazione ì Capitolo II Faustino Nani I preti di S. Pietro Dopo la vicenda esemplare di Martino Duriavigh e della sua composita famiglia, completiamo la nostra descrizione di un periodo storico cruciale per la Sla-via, documentado l’azione dell’Inquisizione contro la tradizione locale con la scusa delle violazioni ai vari precetti ecclesiastici e della stregoneria. Al centro del primo obiettivo sta l’imposizione ad un’economia agro-pastorale dell’osservanza dell’astinenza del cosiddetto puro olio. Le conseguenze sarebbero state disastrose se non fosse intervenuta prima la resi- stenza sistematica delle popolazioni, poi un compermesso ragionevole che permetteva l’uso dei latticini e delle uova con l’esclusione della sola carne-grasso. Il fenomeno della stregoneria, pur presente in o-gni tempo come connettivo tradizionale di una popolazione ai margini del cosiddetto vivere civile, viene “bonificato” da un’azione violenta da parte delle istituzioni ufficiali che tendono ad omologare la cultura locale a quella ufficiale sotto la copertura della civiltà o dell’ortodossia. Quello che nella società capitalistica opererà il mercato, alle soglie della stes- sa, come predisposizione, ha operato il saccheggio culturale dell'Inquisizione. É nel sec. XVI che si attiva il colonialismo missionario, di pari passo con il colonialismo politico prima e l’imperialismo poi. Apparentemente questa azione è stata espressione della reazione feudale, ma non si spiegherebbe il tacito assenso, tutt’altro che subito, dei poteri politici se l’obiettivo non fosse stato proprio quello di predisporre, con l’omologazione culturale, le migliori condizioni per l’affermarsi degli stati nazionali, strumenti indispensabili all’avvio della rivoluzione industria- le e del dominio del mondo. Nel 1587 si è istruito un processo inquisitoriale a carico del vicario di S. Pietro degli Slavil, pre Giovanni Zunga da Gorizia ed il suo cappellano pre Andrea Cernoia di Spignon, perché, in un giovedì di quaresima, avevano consumato nell’osteria del paese, retta da Simone e sua moglie Usbetta detta Spella, «un brodo di formazo et dei raffioli composti con onto et formazo». La denuncia proviene da un commerciante «furiano» di Cividale, Francesco Modena, sollecitato, a suo dire, da un editto letto la domenica prima in chiesa, «dove disse che ogni uomo era obbligato a denontiare sotto pena di scomunica gli heretici et quelli che facevano contro li precetti della Santa Chiesa»2. Il Modena avrebbe richiamato i preti al rispetto della quaresima. «Mi risposero che havevano licenza et che non potevano far altrimenti, perché erano lontani dalla città et non havevano pesce». (1) ACAU, Inquisizione, Processo n. 164, 1587 die 19 septembris - 23 septembris 1587. (2) Imporre sotto pena di scomunica la denunzia degli e-retici o meglio di quelli che l’autorità della chiesa catalogava giorno dopo giorno come tali, comportava lo scatenamento del sospetto e della vendetta ad ogni livello, con la dissoluzione del tessuto sociale e familiare: nessuna autonomia poteva sottrarsi al parassitismo dell’onnivora verità. Già il tessuto sociale era sottoposto a tensioni violente, espresse in una litigiosità senza fine, specie in periodi di crisi, quali pestilenze, morie di animali, andamenti stagionali negativi ecc. Quello che sarà il dispendioso ed odioso servizio segreto nelle società moderne era allora la gratuita leva in massa della coscienza dei fedeli. A tanto scempio però parteciperà da protagonista l’elemento cit- tadino, mentre il popolo sarà coinvolto grazie alle facili suggestioni indotte da questi elementi esterni su odi e vendette sempre latenti. Il presunto ordine calava sul tessuto sociale in forma dirompente, stabilendosi dopo aver fatto il deserto. La sensibilità di coscienza infatti bisognava farsela venire e come tale era un di più che il popolo non poteva permettersi, visto che da quei “rimorsi” non aveva nulla da guadagnare in questa vita o da perdere nell’altra. La confessione privata, imposta dalle disposiztioni del Concilio Lateranense IV del 1215, era una disposizione che aveva come obiettivo il controllo sociale, imponendo al fedele di confessarsi e comunicarsi a Pasqua dal proprio parroco imponendo al fedele di consegnargli il “certificato” di adempiuto precetto da parte del confessore prescelto: il santino pasquale è il residuo superstite di tale prassi. Le visite arcidiaconali, fra le altre cose, richiedono proprio il nome degli inconfessi, multandoli di 8 soldi (A. Prosperi, Tribunali ecc. op. cit. p. 275) Aktualno Intervista al sindaco di Grimacco Canalaz dopo l’unione con Drenchia “E’ soltanto il primo passo, siamo per l’allargamento” Ma l’opposizione dice no Il sindaco Canalaz Unione a due? In mancanza di meglio, sì. Ma la vera unione ha da venire, e sarà tra tutti. E’ per adesso solo una speranza, quella del sindaco di Grimacco Lucio Paolo Canalaz, nella quale comunque dimostra di credere molto. Sarà, ha spiegato nel corso del consiglio comunale che ha sancito l’accordo con Drenchia, “u- na cosa positiva, ancora di più quando tutti gli amministratori locali capiranno che le Valli del Natisone devono unirsi per poter meglio difendere e tutelare la propria identità linguistica”. Ma questo è quanto potrà avvenire in futuro. Per ora... Come vede, sindaco, questa unione con Drenchia? “Sicuramente è troppo piccola, ma purtroppo Stre-gna non era convinta. Dovevamo partire così. Quando dovevamo stilare lo statuto Ob gledanju fotografske razstave Mariota Magajne v galeriji v Špetru, se mi je zastavilo vprašanja: kaj lahko pomeni za Benečijo nostalgija? Magajna je na svojih izletih in službenih potovanjih v prvih povojnih letih fotografiral Benečijo, njene ljudi in njihovo življenje. Tako se fe tudi za Benečijo ohranil precej bogat arhiv, ki nam v podobi govori o tamkajšnjem življenju. Ko je bil v najboljši formi, je Magajna znal združiti Un no deciso, quello della lista civica Gar-mak-Grimacco, all’unione con Drenchia. Non si è trattato solo di un voto negativo alla delibera del consiglio dello scor- so 27 ottobre. La lista infatti ha deciso di non fornire alcun proprio rappresentante per gli organi previsti dall’unio- il sindaco Garbaz ha chiesto di decidere prima quali servizi sarebbero stati uniti e come sarebbero stati dislocati i dipendenti. Ma in dieci giorni non c’era il tempo. A me è sembrata una scusa, Stregna è stata da sempre pripoved kronista in utrinek umetnika tako, da so nekatere njegove slike povest v črno-belem. To seveda ne velja za vse njegove posnetke, s katerimi je polnil Primorski dnevnik in druge časopise. Ko pa ni tekal iz ene prireditve na drugo in se je zaustavil ob prizoru, je znal s kamero ujeti nekaj več od golega dogodka, ki je potreboval didaskalijo. Za del njegovih slik o Benečiji velja, da je Magajni uspelo upodobiti nekaj “več" od gole kronike. sta è stata espressa da Anita Tomasetig, che ha esordito proprio quel giorno come consigliere al posto di Roberto Ruttar. “Affermare che questo tipo di unione -ha argomentato tra l’altro la Tomasetig - sia l’unica soluzione è non solo falso, ma dimostra che si preferisce non ragionare e presentare ai cittadini la soluzione come priva di alternative. Il nocciolo del problema è la contraria”. Insomma, siete stati costretti ad accordarvi con Drenchia. “Sì, anche se nello statuto c’è scritto che già dal prossimo anno l’unione si potrà allargare”. Ta “več” govori o trdem fizičnem delu, o trpljenju, o pomanjkanju hrane, o borbi s skopo naravo, ki je dajala kostanje, nekaj koruze, sadje in sploh pridelke, ki so s težavo nasitili družine. Z razliko od Krasa in Brd so bile podobe, ki jih je Magajna ujel v Benečiji, aktualne tja do Šestdesetih let. Da bi ušli lakoti, so mnogi, premnogi Benečani Sli s trebuhom za kruhom v tujino. Tudi tam jim je bilo hudo, kot nazorno pričajo dramski in drugi umetniški ali publicistični spisi Izidorja Predana. Zato se sprašujem: kolikšen pomen ima lahko za beneške ljudi nostalgija? Nedvomno obstaja, saj je o njej povedala ob otvoritvi Magajnove razstave nekaj prodornih besed Bruna Dorbolò. Vendar je ta nostalgija polna žalostnih slik pomanjkanja in izseljeva- costituzione di un nuovo ente autonomo chiamato Unione dei Comuni. Tale ente è paragonabile alla Comunità montana e, cosa da ribadire con determinazione, è un altro ente pubblico. Il consiglio comunale di Grimacco non potrà deliberare che il presidente dell’unione faccia una determinata cosa, come oggi non può farlo con la Comunità montana. Gli interessi del consiglio potranno essere in contrasto con quelli dell’assemblea dell’Unione e l’Unione potrà arrecare danno al Comune”. Il consigliere di opposi- Barnjak, v dreškem kamunu, v stari fotografiji iz 60. liet, kjer se videjo tudi njive an obdielano puolje zione ha quindi affermato che “una volta costituito l’ente, i Comuni dovranno mantenerlo, costi quel che costi, con la speranza che la Regione lo aiuti... Se si spenderà per il nuovo ente Ma quando Stregna si è ritirata, siete rimasti in tre. Perché non vi siete u-niti con Drenchia e S. Leonardo? “Il sindaco di S. Leonardo l’aveva chiesto, ma non me la sentivo di rompere la nja. Skratka, težko spregovori o “lepih starih časih", ki jih ni več. Vprašanje, ki sem si ga zastavil ob začetku razmišljanja, se mi zdi pomembno, ker v Trstu in Gorici proizvajamo in proslavljamo mnogo dogodkov, ki so prežeti s spominom in z nostalgijo. Zdi se nam, kot da je preteklost naše največje bogastvo, vredno mnogih proslav in spominov. To drži, vendar se sprašujem, če Benečani, ki so tudi del istega naroda, lahko imajo o lastni preteklosti iste spomine. Revščina, izseljeniško in nenazadnje krut politični pritisk na Slovence ustvarjajo spomin, ki upodablja več križev in trnjevih kron kot pa parad in zborovskih nastopov. Zelo preprosto: glede spomina se mi zdijo skoraj nujne razlike med Slovenci v Benečiji ter v Trstu in Gorici. Spomin si dovrà risparmiare sul vecchio, il Comune. Con gli stessi soldi paghiamo due consigli comunali (Grimacco e Drenchia), due giunte e due sindaci. Domani dovremo pagare due consigli e una assemblea, due giunte ed un direttivo, due sindaci ed un presidente”. Più avanti i rappresentanti della lista hanno motivato il loro voto contrario all’unione sostenendo che “gli obiettivi previsti dalla legge, che le Unione devono perseguire, sono ampia-menti condivisibili e dovrebbero essere, a nostro avviso, i punti di arrivo di ogni buona amministrazione che opera scelte oculate”. Ma “unire due Comuni ‘polvere’ per creare un’unione di Comuni ‘polvere’ con 731 abitanti, non è una decisione responsabile assunta in funzione del raggiungimento degli obiettivi di economicità, efficacia ed efficenza, ma pare addirittura in contrasto con lo spi- collaborazione tra Stregna e il suo comune, che esisteva già da tempo attraverso le convenzioni. Meglio aspettare”. L’opposizione in consiglio comunale vi ha criticato. pa je pomemben del skupne in torej tudi narodne in etnične zavesti. Če smo torej na Tržaški strani bolj nagnjeni k celebrativnim proslavam z moškim glasom, zastavami in ponosom, se mi zdi, da je spomin v Benečiji krut in obenem bolj nežen, manj bojevit, bolj odprt do drugega. Je to le vtis? Odgovorijo naj Benečani. Ob vprašanjih menim, da je nujno različna nostalgija, ki govori o trpljenju a tudi o epopejah in zmagah, kot nostalgija po življenju ljudi, ki je bilo upognjeno nad skopo zemljo in nad kostanji, ki so jeseni padali z dreves kot mana in hrana za trdo in neskončno zimo. To tudi takrat, ko so po Krasu že drveli z vespami in okušali prve blagodejne učinke sunkovite gospodarske rasti, ki je označevala Italijo (seveda ne vso). rito della legge”. Più a-vanti Fabio Bonini, rappresentante della stessa lista, intervenendo in sloveno ha sostenuto che “se guardiamo alla nostra realtà, l’unica unione che ha una qualche prospettiva è quella tra tutti i comuni delle Valli del Natisone - Južna Benečija”. Lo stesso Bonini, a proposito di un passo dello statuto dell’unione che riguarda la “diffusione ed incentivazione dell’uso del dialetto sloveno” ha infine affermato: “Preoccupa che si parli solo di dialetto sloveno, quando si sa bene che il dialetto senza lingua letteraria sparisce. Non è un buon indicatore, questo: i nazionalisti locali si sono sempre mascherati dietro il dialetto, sostenendolo a parole, salvo poi attaccare ferocemente e subdolamente chi lo valorizzava e lo valorizza”. “Sappiamo anche noi che l’unione è piccola, ma d’ora in poi cercheremo di lavorare per allargarla a tutti i comuni delle Valli. La Comunità montana chiuderà, i servizi come le pratiche edilizie e l’assistenza sociale da chi saranno gestiti? Quando si i-niziava a parlare di Europa unita erano tutti contrari, ora hanno cambiato idea perché l’unione è una necessità. La stessa cosa accadrà qui. Certo, io non posso garantire che l’unione funzionerà per ogni cosa, ma posso garantire che cercheremo di migliorare i servizi ai cittadini. Bisogna lavorare per la gente, gli amministratori cambiano, la gente rimane”. Nello statuto si parla di “diffusione e incentivazione del dialetto sloveno”. All’opposizione, che chiedeva di inserire anche la lingua slovena, cosa risponde? “Quando si parlava di u-nione a quattro, Drenchia e S. Leonardo avevano chiesto di mettere solo il dialetto, e non la lingua. Alla lingua siamo stati e siamo favorevoli, ma certe volte bisogna trattare, non si possono sempre imporre le cose”. Michele Obit 111 yM W .»j vmommià Nostalgija in beneški ljudje ne. La posizione della li- Aktualno Concerti alTestero per il gruppo folkloristico Spagna e Ucraina, Resia in trasferta novi matajur Četrtek, 9. novembra 2000 Immagine d'archivio del Gruppo folkloristico Val Resia Il Gruppo folkloristico Val Resia ha recentemente effettuato due importanti u-scite: una in Spagna, nello scorso mese di agosto, e una in Ucraina, dal 7 al 13 di ottobre. Per la manifestazione in Spagna, il gruppo è partito alla volta di Los Alcaza-res, in Murcia, il giorno dopo la “Smamamiša”, il 16 di agosto, ed è rientrato il 20, mentre una delegazione dello stesso, composta dalla presidente Catia Quaglia, dal segretario Sandro Quaglia e dal componente Severino Madotto, è rientrata il 26. La manifestazione spagnola, intitolata “XXIX Semana Internacional de la Huerta y el Mar”, ha visto la partecipazione anche di altri gruppi folkloristici provenienti da vari paesi tra cui, per l’Italia, il gruppo sbandieratori di Chieti ed il nostro gruppo folkloristico. Oltre alle manifestazioni danzanti, il gruppo è stato impegnato anche con uno stand che presentava i prodotti della valle di Resia e della regione Friuli-Venezia Giulia. L’accoglienza e l’ospitalità da parte degli organizzatori spagnoli è stata molto calorosa ed anche tra i vari gruppi ospiti ci sono state molte possibilità di scambio ed amicizia. Il gruppo resiano è stato poi quello che ha ricevuto, dalle autorità locali, il maggior riconoscimento per l’attività che porta a-vanti nella conservazione e valorizzazione delle tradizioni popolari ed è stato molto ben presentato anche nel bollettino della manifestazione appositamente predisposto. In Ucraina il viaggio ha avuto inizio alle 3 di mattina di sabato 7 ottobre e si è concluso il venerdì successivo, in serata. Il viaggio in pullman è durato 27 ore, percorrendo tutta l’Austria e l’Ungheria e, dopo una cinquantina di chilometri dal confine con l’Ucraina, si è concluso nella città di Irsha-va. Il gruppo era composto da una ventina di partecipanti tra cui anche diversi Nedijo za fjesto Sv. Martina koncert tu barški cjerkui Nedijo 12. novembra 2000, ob 15. uri, za tradicionalno fjesto od Sv. Martina u če biti tu barški cjerkui dan koncert za organo storjen od Pietra Nacchini ljeta 1743. U Ce piskati Luca Ferrini, ke u je poznan ua njeà znanost tu Sv. Pietroburgu, tu Prahi, tu “La Fenice” od Venecije, tu Malti, tu Ljubljani anu tu pouno druzih krajev. Nedijo, tele pouno poznani mož, u Ce priti orè u Bardo za nam storti speka poslušati note od na Strumenta, ke u ma nase veliko štorije, anu njea muzika na re rauna ta sarcu. ex-componenti, ripescati proprio per l’occasione, e Rino Chinese che ha partecipato in qualità di suonatore. L’accoglienza, anche in questo caso, nonostante la povertà e le ristrettezze economiche di quel popolo, è stata molto calorosa e tutti si sono prodigati nel dare a-gli ospiti il meglio. Il gruppo resiano si è così incontrato con il gruppo folkloristico locale e con esso ha organizzato alcune esibizioni. Durante il soggiorno, il gruppo ha avuto modo di visitare la scuola privata o-ve, tra le altre materie, viene insegnato anche l’italiano. Per questa scuola, bisognosa di tutto, il gruppo si era attivato, una decina di giorni prima della partenza, a raccogliere fondi e materiali che ha provveduto a consegnare durante la visita. L’emozione da parte del gruppo insegnante, nel ricevere il materiale scolastico ed i fondi raccolti, è stata veramente tanta e commovente. Andare in Ucraina, a detta dei partecipanti, è stato come fare un viaggio a ritroso nel tempo, quando anche a Resia, l’allevamento e l’agricoltura erano ancora praticati, quando si andava a fare il bucato al torrente e, la sera, per spostarsi era necessario il lumino perchè l’illuminazione pubblica non esisteva. La soddisfazione è stata comunque tanta, per l’ospitalità ricevuta e l’amicizia che è nata tra i due gruppi. Un’amicizia che è destinata a durare vi- sto che il gruppo di Resia si è impegnato a invitare quello di Irshava per la “Smar-namiša” del prossimo anno. Luigia Negro 5 Nella serata dei “corti” c’è anche “Tarn za goro” Domani a Cividale la rassegna Film Video Monitor Torna a Cividale, per il terzo anno consecutivo, la rassegna FilmVideo Monitor, una serata speciale dell’iniziativa che si è tenuta un paio di settimane fa a Gorizia grazie all’organizzazione del Kinoa-telje presieduto da Aleš Doktorič. L’appuntamento è per venerdì 10 novembre, a partire dalle 17.30 quando nella trattoria ”Ai tre re”, in stretta S. Valentino, verrà presentata una selezione di VideoGONG, la sezione di FilmVideo Monitor che ha raccolto i video indipendenti del programma transfrontaliero, video sloveni e italiani e anche una selezione speciale proveniente da Jugoslavia, Bosnia-Erzegovina e Croazia. Più tardi, a partire dalle 19.30, il programma dell’iniziativa si sposterà al teatro Ristori. Qui verrà proiettato il filmato “Tarn za goro”, registrazione dello spettacolo “Slovenci tam za goro” che si è tenuto a Lubiana nel 1986, un indimenticabile momento corale con la partecipazione di numerosi cori, gruppi folkloristici e teatrali Aleš Doktorič degli sloveni della nostra provincia. Seguirà la proiezione di “Amami”, film recentissimo di Guglielmo Zanette che ha per tema le leggende popolari friulane. E’ la prima opera di una serie finanziata dalla Regione Friuli-Venezia Giulia. Quindi si potrà assistere a “Memphis & thè Bitter End” di Johannes Gerhart, che a Gorizia ha ricevuto il premio VideoGONG, a “Hop, Skip & Jump” di Srdjan Vuletič, coproduzione bosniaco-slovena che ha ottenuto il premio dedicato al senatore Darko Bratina, infine a “Non volavano uccelli” di Nadja Velušček e Anja Medved, documentario dove si racconta la Gorizia della Prima guerra mondiale attraverso le testimonianze dei bambini di allora. La serata è organizzata, oltre che dal Kinoatelje, dal circolo culturale Ivan Trinko di Cividale e dalla “Stazione di Topolò - Postaja Topolove”. Il programma è stato curato da Igor Devetak, Aleš Doktorič, Moreno Miorelli, Lucia Trusgnach, Nadja Velušček, Marino Vertovec e Mateja Zorn. L’intervento Le “bufale” del comitato, las bananas di Trasaghis e il dialetto di Ussivizza A Carlo Podrecca, cividalese (1839-1916) Sulla stampa internazionale (Il Cividalese, Il Gazzettino, ecc.) imperversa, da qualche tempo, un “Comitato per la difesa e la valorizzazione della storia e della cultura locale” che la mena con la solita storia: in codeste Valli si userebbe una parlata o lingua di ceppo slavo che ha avuto sviluppo in un contesto culturale diverso da quello sloveno, iniziato circa mille e quattro-cento anni fa (vedi “Il Cividalese” n. 16, ottobre 2000). Osserviamo che: 1. il dialetto sloveno di Lubiana non si è evoluto in un contesto sloveno perchè la Slovenia è uno stato di formazione assai recente; 2. il dialetto di Alessandria (quella del Piemonte), o di Pavia (quella della Lombardia), o di Forlì hanno avuto sviluppo in un contesto culturale diverso da quello italiano, e cioè a partire da 2100 anni fa circa; 3. gli abitanti di Alessandria, Pavia, Forlì (vicino a Predappio) parlano dialetti molto diversi dall’italiano standard, molto più di quanto non sia il dialetto di Cosizza supe- riore (ma anche di Cosizza inferiore) dallo sloveno standard; 4. un abitante di Mantova (è ancora in Italia) sa l’italiano standard in quanto ha la scuola e la televisione in italiano standard, altrimenti non ci capirebbe un’acca; 5. andiamo all’estero: gli abitanti del Canton Ticino si sentono svizzeri, anzi più svizzeri degli svizzeri, svizzerissimi. Non hanno però la scuola o la tivù ufficiale nel locale dialetto lombardo (distante dall’italiano standard molto di più di quanto non sia lo spagnolo dall’italiano), ma in italiano standard. Mica sono scemi: vivono a contatto con gli italiani. Secondo il Comitato sopraddetto un abitante di Pulfero non capirebbe lo sloveno, insomma uno di Pulfero non si capisce con uno di Ca-poretto (è in Slovenia). Un anziano di Pulfero mi diceva che, quand’era in Belgio, aveva una morosa polacca che capiva con poca fatica; e un anziano di Cicigolis mi assicurava che riusciva a capire sia i cechi che gli slovacchi. Ora il Comitato predetto ci dica se dobbiamo introdurre, in codeste Valli, la lingua standard polacca, o quella ceca, o quella slovacca. Siccome, poi, i friulani si piccano di capire lo spagnolo, può trovare valida giustificazione sostituire l’italiano con lo spagnolo. Dirò di più: al mio paese (Trasaghis, ombelico del Friuli) si dice las bananas come in Castiglia e in Perù. E, se si vuole usare un’espressione poco urbana nei confronti di qualcuno, gli si dice che il fole ti trai: non sarà spagnolo, ma è comunque assai diverso da li mortacci tua. Il Comitato, infine, mi tolga una curiosità: nelle scuole della Val Venosta si insegna in tedesco standard e tutti i documenti ufficiali sono redatti in quella lingua. Come mai i valvenostani non fanno una piega? Eppure il loro dialetto tedesco si differenzia dal tedesco standard almeno quanto il lombardo si differenzia dal siciliano. Con un particolare: tale dialetto è lì da neanche tre secoli (altro che i mille e quattro-cento anni), chè fino al 1700 parlavano tutt’altra lingua. E ora vi do la buonasera con dobri večer, che è russo, e che coni-sponde al dobro vičer di Ussivizza. Ma mi sorge un dubbio: che il dialetto di Ussivizza sia un dialetto russo? Enos Costantini ‘j«*'- Licio je bil več let med voditelji Tržaškega mladinskega krožka, ki je imel sedež v Dijaškem domu Srečko Kosovel. Licio je doma iz Ažle, po šolanju se je vrnil v domačo Benečijo, več let je bil zaposlen pri nekem furlanskem podjetju, potem pa je v njem dozorel sklep, da se posveti izključno sadjarstvu. V bistvu se je navezal na družinsko tradicijo, saj se je s sadjarstvom uspešno bavil že njegov oče. Minilo je nekaj let in od začetnega enega hektarja goji Licio danes že sedem hektarjev sadovnjakov. “Za to sem se odločil, ker je sadjarstvo v naših krajih, kjub globalizaciji trgov in s tem povezanih težav, še vedno lahko uspešna panoga. Mi se moramo seveda obnašati drugače kot veliki proizvajalci, naš položaj moramo upoštevati tako pri izbiri sort, načinih gojenja, kakor tudi pri sistemih prodaje”. Licia Battaina je v kiosku mogoče dobiti praktično vsak dan, nekako od 14. ure do mraka, ob sobotah in nedeljah pa ves dan. V kiosku je možno kupiti sezonsko domače sadje, v tem času zlasti več vrst jabolk, hruške in kostanj, pa tudi domače povrtnine kot so repa ali čebula. Ob sezoni je tam mogoče dobiti tudi domače breskve iz Ronca. Vse je pridelano v beneških dolinah in zlasti jabolka prijetno zadišijo že od daleč. “Pri nas je možno dobiti več vrst jabolk, med temi golden, starkinson, grammy smith, fiorino in seuko. Pravzaprav proizvajamo kakih osemnajst vrst, da je izbira res velika. Glede na značilnosti Nadiških dolin smo naredili izbiro, ki gre v smer okolju prijaznega gojenja. Proti parazitom škropimo le v minimalni, najnujnejši meri, škropljenje pa traja največ do polovi- Battainovi v Ažli proizvajajo dva tisoč stotov sadja letno Sadjarstvo v Benečiji se počasi uveljavlja Za obiskovalce Nadiških dolin je vas Most (Ponte San Quirino) obvezen prehod iz ravnine v hriboviti svet Benečije. Tam na mostu čez Nadižo se lahko po kažipotih odločaš, ali boš šel ob Nadiži skozi Špeter in dalje do Podbonesca, ali boš zavil proti Sovodnji, Podutani ali Rečanski dolini. Katerakoli odločitev je dobra, Most pa je poleg križišča tudi kraj vstopa v špetrsko obrtniško in industrijsko cono. Tam vsako jesen preži na obiskovalca prijetna “zaseda”, ki jo predstavlja prodajna razstava sezonskih kmečkih pridelkov, od kostanja do medu, jabolk in raznih povrtnin. Gre za domače proizvode, ki že dalj časa slovijo po pristnosti in kakovosti, zaradi česar se ni čuditi, če vsako leto v jesenskem času, zlasti ob koncih tedna, obišče prodajno razstavo, ki jo prirejata združenje sadjarjev in Gorska skupnost nadiških dolin, po več tisoč ljudi. Ob cesti v Mostu ima svojo stalno “zasedo” tudi leseni prodajni kiosk Licia Battaina, gotovo največjega proizvajalca domačega sadja (zlasti jabolk) v Nadiških dolinah. Licio je tudi za mnoge Tržačane in Goričane od nekdaj star znanec in prijatelj, saj je v Trstu opravil slovensko višjo srednjo šolo. ce junija. Za primerjavo naj povem, da škropimo deset do štirinajstkrat v letu, medtem ko v ravninskih gojiščih škrpijo tudi štiridesetkrat. V Trentinu, ki je znan po svojih jabolkih, škropijo proti parazitom tudi preko šestdesetkrat”. Ob tem podatku se ni čuditi omamni aromi Bat-tainovega sadja. “Morda so na videz manj lepa, a pri okusu se tak način gojenja močno pozna”, ugotavlja Licio, “danes je tržišče tako, da ljudje kupujejo predvsem z očmi. Naša jabolka pa ne potrebujejo nobenih konzer- Licio Battaino pred svojim kioskom pri Mostu in sočna beneška jabolka vansov, loščil in lepotil”. Battainovi proizvajajo letno dvatisoč stotov sadja, kar znaša polovico celotne beneške proizvodnje. Poleg jabolk imajo tudi hruške vrst kaiser, Williams in maxel bar-tlett, odvisno pač od sezone. Del prodaje gre na večje trge, dobro založeni kiosk v Mostu pa ob sobotah in nedeljah proda tudi do deset stotov dnevno. V tem času pa ljudje radi vprašujejo tudi po kostanju in lahko pri Li-ciu dobijo sladko, za pečenje idealno sorto “pur-činko”. Licio se kot kmetijski podjetnik srečuje tudi s težavami, vendar gleda na prihodnost z optimizmom: “Treba je delati z vizijo na daljši rok. Pri nas je bilo precej škode, odkar je upadel promet s Posočjem, ker bencin v Sloveniji ni več cenejši. Saj je jasno, kot se reče, kjer se osel uleže, vedno pusti nekaj dlake, Nadi-ške doline pa morajo znati predstaviti raznoliko ponudbo, da bodo ljudje prihajali. Občutek imam, da se na tem precej dela, le javna uprava bi morala goratim predelom bolj konkretno pomagati”. Licio Battaino ima konkretne načrte tudi za bližnjo prihodnost. Po novem letu bo namreč skupaj s sestro in nečakoma odprl nov kmečki turizem v Briščah, v občini Po-dbonesec. Tam bo v obnovljeni beneški domačiji na razpolago osemdeset mest za kosila in večerje, v enajstih sobah pa bodo nudili preko dvajset postelj za nočitev. Turistična kmetija bo obenem prodajni prostor za domače proizvode, med katerimi bosta tudi jabolčni sadjevec in kis. Ker bo obrat v ugodnem položaju, praktično ob državni cesti, ki vodi v Kobarid, je možno pričakovati dober obisk, že danes cenjeno Battainovo sadje pa bo imelo še možnost več, da najde pot do tistih, ki jim je še kaj do pristnega in kakovostnega pridelka, ki ni samo za oko, pač pa tudi za zdravje in v užitek. (D.U.) Za padle v slovenskih gorah v prvi svetovni vojni v soboto 11. novembra V soboto pohod spomina Prireditev prav na dan konca vojne bo ob 14. uri potekala pri Krnskem jezeru Prav na dan konca 1. svetovne vojne, v soboto 11. novembra, bodo ponovili spominski pohod. Lanskoletni pohod na Krn in spominska proslava pri Krnskem jezeru v počastitev Drežniška vas s Krnom spomina na vse padle in umrle vojake obeh vojskujočih se strani v prvi svetovni vojni v slovenskih gorah sta, tako kot leto pred tem, med pohodniki zelo uspela. Zato so se prireditelji odločili, da bo poznojesenska spominska prireditev “Krn - pohod spomina 1918” postala tradicionalna. Letos bo prireditev kot rečeno 11. novembra 2000, ob 14. uri pri Krnskem jezeru. Dom bo odprt. Pohod bo organiziran iz dveh smeri in sicer iz Bohi- nja, kjer bo zaradi pravočasnosti potrebno na pot od planinskega Doma pri Savici (Ukanc) ob 7.00 do 7.30 ure, in iz Lepene, odkoder je pot do koče slabi dve uri in od tam še 15 minut do Krnskega jezera. Ob lepem vremenu bo pohod možen in tudi delno varovan s člani GRS Tolmin, vendar neorganiziran s planine Kuhinja na vrh Krna, kjer se bodo planinci zbrali točno ob 11. uri in preko Krnske škrbine prišli na proslavo pri Krnskem je- zeru. V primeru slabega vremena bo organiziran pohod samo iz Lepene in proslava pri Domu pri Krnskih jezerih. Na dan pohoda bodo odprte Koče Klementa Juga v Lepeni, koča na planini Kuhinja, Dom na Komni, koča pod Bogatinom in Go-miščkovo zavetišče na Krnu. Srečanje ob Krnskem jezeru v spomin na padle se bo nadaljevalo v Domu s “planinskim martinovanjem”. Aktualno ~ Geologia, conferenze a Cividale novi matajur Četrtek, 9. novembra 2000 Divulgare la geologia e la paleontologia del Friuli-Venezia Giulia e dintorni è l’obiettivo di un ciclo di conferenze che il Gruppo Geofin ha organizzato a Cividale, in linea con il proprio orientamento a-ziendale. L’iniziativa, patrocinata dal Comune di Cividale, prevede quattro incontri, ad ingresso gratuito, che si terranno a Cividale presso la sala della Chiesa S.ta Maria di Corte (via Patriarcato) ogni sabato alle 18.00 a partire dall’ 11 novembre fino al 2 dicembre. “Questo ciclo di conferenze - dichiara il paleontologo Stefano Piccini, presidente di Geofin -, è impostato su argomenti scientifici legati ai temi della geologia e della paleontologia, i relatori sono titolati e terranno i rispettivi interventi con un linguaggio divulgativo e comprensibile al vasto pubblico. Dai dinosauri di casa nostra alle Rudiste, dalla geologia delle valli del Natisone alla storia geologica del nostro territorio, queste tematiche sono state pensate per raggiungere le più ampie fasce di pubblico, dai neofiti ai curiosi agli appassionati, dagli amanti della Natura ai collezionisti, agli studiosi”. L’iniziativa si inserisce in un più ampio programma di attività didattiche e divulgative a tema che saranno promosse da Geofin a partire dal 2001, tra cui gite a tema con escursioni guidate, viaggi a breve e lungo raggio in località tipiche in Italia e all’estero come ad esempio visite guidate ai siti fossiliferi e mineralogici in Italia, Germania, Wyoming (USA) o Marocco, visite a musei, e-sposizioni e parchi. Venerdì 11 novembre, alle 18.00 si terrà la prima conferenza sul tema “Dinosauri adriatici: i dinosauri di casa nostra”. Relatore è il dr. Fabio M. Dalla Vecchia, Curatore del Museo Paleontologico Cittadino di Monfalcone e consigliere della Società Paleontologica Italiana. Questi gli altri appunat-menti: sabato 18 novembre- “Alla scoperta delle Rudiste: i più singolari molluschi dei periodo Cretacico”. Relatore: dott. Dario Sartorio, geologo strati-grafo dell’ENI - Divisione AGIP, specialista in paleontologia e stratigrafia dei sistemi carbonatici. Sabato 25 novembre -“Dalle Alpi Carniche alle spiagge adriatiche: un territorio in costante mutamento. Storia degli ultimi 500.000 anni”. Relatore: Prof. Corrado Venturini, docente di Geologia, Dipartimento di Scienze della Terra dell’Università di Bologna Sabato 2 dicembre - “La geologia delle Valli del Natisone”. Relatore: prof. Giorgio Tunis, docente di Stratigrafia, Dipartimento di Scienze Geologiche Ambientali e Marine dell’Università di Trieste. DRUŠTVO * M o/o /k MedanA Prisrčno vabilo na Martinovanje v bližnja Brda Veselo Martinovanje na trgu v Medani “V odprte sode teče, teče med in že se peni rjava tekočina, po grozdju duh in drožja izparina napolnila je lindo, hram in klet”, je pisal pesnik Alojz Gradnik. In v bližnjih Brdih se pripravljajo na Martinovanje, ki je v vinorodnih krajih povezano z novim vinom. Pravzaprav se je praznovanje že začelo v soboto 4. novembra, ko so slovesno odprli v Medani teden odprtih kleti “To je Medana”, na katerem pričakujejo dosti gostov Se posebej prihodnji vikend, v soboto 11 in nedeljo 12. novembra. Sicer pa je ves teden vsebinsko bogat, saj se pobude kar vrstijo. V torek so odprli učno pot o trti in vinu, pri kateri sta sodelovali osnovna Sola Dobrova in Vinska klet Goriških Brd, ter razstavo mladih vin in kletarske opreme. V sredo so odprli Vinoteko Brda s predstavitvijo slovenskih pridelovalcev sirov, mesnih in drugih domačih dobrot. Eden od najzanimi-vejsih momentov letošnjega Martinovanja v Brdih bo jutri, petek 10. novembra z živo glasbo na trgu v Medani, ob 23. uri pa je predvidena blagoslovitev vina “Medana novo”. Še posebej zabavno bo v soboto 11. novembra, saj bo od 12. u-re dalje Martinovanje na trgu v Medani, ob 20. uri bo ples s zabavo in živo glasbo, ob 24. uri je napovedan krst novega vina, ki mu bo sledil ognjemet. Sabato seminario al teatro Ristori a Cividale «Le vie della pace» Sabato 11 novembre si terrà a Cividale, al teatro Ristori, con inizio alle ore 15, un seminario dal titolo “Le vie della pace”, promosso dal Centro di pastorale sociale e del lavoro dell’Arcidiocesi di Udine assieme al Circolo Adi “Paolino d’Aquileia - Friuli Orientale” ed il coordinamento nazionale dei giovani delle Adi. Alla presentazione di don Raddi ed ai saluti seguiranno le relazioni di Ettore Malnati, docente di teologia dogmatica su “La pa- ce nei documenti del magistero della Chiesa cattolica”, di sua eminenza Jovan, metropolita delle chiese ortodosse di Slovenia, Croazia ed Italia (“La chiesa serbo-ortodossa custode dell’identità del suo popolo”), del vicario della comunità luterana di Trieste, pastore Die-ter Kampen (“Vangelo e in-terculturalità”), dei docenti Giraudo e Albert Abou Ab-dallah e di Andrea Causin dei giovani delle Adi. Moderatore sarà mons. Marino Qual izza, interverrà anche mons. Battisti. 7 Invito a tavola nella Val Torre Mentre prosegue con successo la manifestazione enogastronomica Invito a pranzo nelle Valli del Natisone e si tirano le somme dell’analoga iniziativa appena conclusa “A tavola nella valle dell’orso” a Taipana che ha avuto un e-sito senz’altro positivo, ecco un’altra proposta “culinaria” che questa volta arriva dall’alta Val Torre e che ha preso il via sabato 4 novembre. I buongustai hanno un’ottima occasione per conoscere e gustare la cucina locale, molto particolare e gustosa. Questi i locali che aderiscono all’iniziativa, promossa dall’Amministrazione comunale di Lusevera e dalla Camera di commercio di Udine, nei giorni di venerdì, sabato e domenica fino al 3 dicembre: Albergo - trattoria “Ai ciclamini”, Pian dei ciclamini, Lusevera (tel. 0432 -787084), Trattoria “Alle sorgenti”, Musi (0432 -787096), Bar - trattoria “Al panorama”, Villanova delle Grotte (tel. 0432 -787025), Locanda “Al Torre” (ex Stefanutti), Ve-dronza (tel. 0432 787254), Bar - trattoria “Da Caterina”, Pradielis (tel. 0432 -787006), Osteria con cucina “La Zucule”, Villanova delle Grotte (tel. 0432 -787090), Bar - trattoria “Nuova coop”, Lusevera (0432 - 787029) e Bar -trattoria “Terminal Grotte”, di Villanova delle Grotte (0432 - 787020). Nuovo statuto in Provincia segue dalla prima Non aver voluto riconoscere nello statuto della provincia di Udine l’esistenza di comunità linguistiche diverse, anche in contrasto con la legge nazionale 482/1999 che tutela e valorizza le minoranze linguistiche storiche presenti in Italia, è la più evidente dimostrazione che questa maggioranza è centralista, illiberale e sotto certi aspetti reazionaria, ha sostenuto nella sua dura requisitoria il consigliere Marinig che attraverso gli emendamenti e nella dichiarazione di voto ha focalizzato l’attenzione proprio sugli aspetti della cultura e del rispetto delle autonomie. Insomrna in Provincia si è assistito ad uno scontro muro contro muro tra mag- gioranza ed opposizione che ha prodotto un documento per certi versi addirittura paradossale. Non solo non è stato fatto il minimo passo avanti rispetto a quello del 1992 e sinceramente ci si chiede che bisogno c’era di questo nuovo documento che lascia tutto come prima. Ma addirittura si è trascurata una legge, come la già citata 482 che attribuisce alla Provincia tutta una serie di competenze, in primo luogo quella della definizione dell’ambito territoriale entro il quale va applicata. E come se non bastasse la maggioranza che governa a Palazzo Belgrado ha bellamente ignorato le delibere che i diversi Comuni della fascia confinaria le hanno fatto pervenire dal mese di gennaio in poi ed in cui hanno sottolineato il carattere sloveno della popolazione residente. Non è difficile a questo punto prevedere che non solo associazioni culturali ed altre realtà organizzate della minoranza slovena, e si suppone tedesca, faranno sentire la propria protesta, ma anche le stesse amministrazioni comunali che nei propri statuti ed in numerosi altri documenti hanno manifestato la volontà di tutelare la lingua e la cultura slovena alzeranno la voce. Non intende cedere su questo terreno nemmeno l’opposizione di centro-sinistra che ha già preannunciato l’intenzione di fare i sui passi presso il Comitato di controllo ed altri enti ancora. (jn) Corso P. D’Aquileia, 12 - CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 Viale Venezia Giulia, 17 - CORMONS (GO) Tel. 0481/639387 - fax 0481/629507 www.immobiliareducale.it Proposte in vendita: TOGUANO (Torreano) nuova quadrifamiliare, appartamenti tricamere biservizi, giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centro, nuovi appartamenti bicamere in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, L. 170 milioni. CIVIDALE loc. "al Gallo", nuovi bicamere e tricamere, biservizio, giardino proprietà, doppio garage. CIVIDALE zona centrale, trifamiliare in ristrutturazione, mansarda bicamere, garage e posto auto. CIVIDALE zona centrale, spazioso bicamere termoautonomo in ottime condizioni. CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOGUANO (Torreano) in ottimo contesto villette in bifamiliare di nuova costruzione, pagamento dilazionato, L. 320 milioni. S. LEONARDO terreno edificarle di circa 600 mq, buona posizione, L. 30 milioni. CIVIDALE Centro storico, nuovissima ristrutturazione, negozi e uffici di varie metrature. CIVIDALE Centro storico, cedesi avviata attività abbigliamento intimo, trattative rfeervate. CIVIDALESE lotti di terreno edificarli urbanizzati di varie metrature. PREPOTTO (Castelmonte), casa riattata su due piani con ampio scoperto. CORMONS zona centrale, recente ampio bicamere termoautonomo. CIVIDALE centralissimo avviatissimo bar-caffé, trattative riservate. CIVIDALE cedesi centralissimo bar-osteria, trattative riservate. Proposte in affitto: CIVIDALE centro ufficio 40 mq. primo piano. CIVIDALE centro nuovi negozi e uffici di varie superfìci. CORMONS zona centrale negozio-ufficio circa 100 mq., vetrinato. Cerchiamo per ns. clienti rustici anche da riattare nelle Valli del Natisone, Colli Orientali e Collio. Cierku Svetega Paula an vas Cernecje v srienjskem kamunu San Paolo accoglie il nuovo parroco Anche la parrocchia di San Paolo - Cernetig ha accolto calorosamente il nuovo parroco, don Rinaldo Gerussi, chiamato da Stolvizza e Chiusaforte a colmare il vuoto lasciato un anno fa da don Adolfo Dorbolò con la sua morte prematura. Dopo l’ingresso ufficiale a San Leonardo, don Rinaldo ha incontrato i parrocchiani di San Paolo mercoledì primo novembre. Il “Benvenuto don Rinaldo” dello striscione appeso nei pressi della chiesa a Cernetig anticipava quello che i parrocchiani gli hanno poi riservato stringendosi attorno a lui durante la celebrazione della santa messa. Erano veramente in molti quel primo novembre nella chiesa di San Paolo. Non hanno voluto mancare a questo appuntamento anche i paesani che non vivono più qui, e non soltanto perchè alla messa di benvenuto di don Rinaldo faceva seguito la funzione in cimitero per chi non c’è più. A nome dei parrocchiani e del consiglio parrocchiale ha dato il benvenuto al nuovo parroco Renata Qualizza. “Le nostre case sono aperte per accoglierla con gioia” ha detto tra l’altro Renata Qualizza “desiderosi di collaborare tutti insieme nel rispetto, nella tolleranza...”. Parole belle e commoventi... che però hanno lasciato tanta amarezza a molti presenti. Era questa un’occasione per far conoscere a don Rinaldo la nostra realtà, e della nostra realtà fanno parte anche una cultura, u-na lingua e delle tradizioni particolari. Peccato che durante tutta la santa messa non ci sia stato spazio, non diciamo per una parola nel nostro dialetto, per un “Oče naš”, ma neanche per un nostro canto. E dobbiamo ringraziare la maestra Alda (Alda, ci scuserai se in tanti ti chiamiamo ancora cosi!) che a fine messa ha chiesto se per favore si poteva fare anche un canto alla Madonna nella nostra lingua slovena, un canto che da sempre si è cantato e si canta ancora (in qualche chiesa soltanto, purtroppo): “Liepa si Roža Marija”. Ed alla fine, siamo riusciti a cantarla, ma solo u-na strofetta... Rispetto e tolleranza. Non c’è stato rispetto, non dico per chi desidera, giustamente, mantenere vivo il nostro dialetto sloveno e soffre a vederlo scom- parire, ma nemmeno per i nostri morti che di lì a poco saremmo andati a commemorare e ricordare in cimitero, quei morti, mamme, papà, nonni, che ci hanno tramandato quel “Liepa si, liepa si Roža Marija” e tanti altri nostri canti. Comunque... Benvenuto tra di noi, lepuo pozdravljen med nam don Rinaldo. Sarà nostro piacere incontrarla e collaborare con lei, nel rispetto e nella tolleranza, come si conviene non soltanto a dei bravi cristiani, ma a tutte le persone civili e democratiche, (d.l.) “Dober glas je šu... v Torino” “Sale e pepe” je zaslužila še puža “Dober glas gre v deveto vas”, so pravli naši de stari. An tele pregovor vaja za vsakega, ki diela lepuo an odgovorno, ki nuca roke an glavo, ki skarbi za zaslužak pa ne pozabi na sarce. Zatuo ki tisti, ki se na ustrašijo diela an dielajo z ljubeznijo, imajo ni-mar rezultate. An priznanja, zak “dielo guo-ri”, so nas učil. Tele misli, se zdi, so na parvem mestu tudi tiste kuharske Suole an kulture, ki se kliče “slovv food” an brani dobro an zdravo, tudi domačo hrano, pred amerikanizacijo z nje “plastičnimi” jedmi, ki se začenjajo šeriti povsi-erode an kjer je parva skarb hitro sniest an vsi le tiste stvari. V Torinu na Salonu okusa (Salone del gusto) je bla tele zadnje cajte problematika dobre an zdrave domače hrane na parvem planu. An počaso se tala kultura Sieri med ljudmi. Na tistem sejmu, ki se ga je ogledalo vič ku 130 taužent ljudi, so tisti od Slow food predstavili an njih vodič po italijanskih ošterijah (Osterie d’Italia) za lieto 2001. Od adnega konca do te drugega so pregledal vso Italijo, popraval 1.700 gostiln an ošterij an vebral te narbuojše, tiste, kjer so zvesti domačim kuharskim navadam. Med njimi jih je kakih stuo iz naše dežele. Med vsiemi pa so zbrali 192 gostiln, ki so posebno dobre kvalitete an jim napisal blizu pu-ža. Samuo dvie so iz videmske provinče, an adna od tistih je “Sale e pepe” Terese Covace-uszach an Franca Si-moncig iz Sriednjega. Čestitamo, komplimenti! novi mata j ur o (j četrtek, 9. novembra 2000 Kak tiedan nazaj so inaugurai še igrišče za balon Marsinci tarduo darže za njih vas Kronaka Gor na varhu “te oženjeni", dol zdol pa tistih šele lejdih V Marsine, ku po drugod, nie vič puno ljudi, pa tisti, ki so, so pru kura-žni an imajo nimar kako pametno iniciativo. Duo bi viervu, de seda imajo tudi “campo di calcio”? Je težkuo vier-vat, kene? Pa ga imajo. Prestor ga je dau Marco Oballa -Čukov. Je ’na liepa planja an kar so ga lepuo napravli, so mu dal ’no ime, “campo sportivo Jezera od dolenjega Marsina, Pocere an Gorenjega Marsina” an so ga tudi inaugurai. Zgodilo se je v saboto 23. setemberja. Paršu je tudi šindak Piergiorgio Domeniš, ki je tudi odriezu trak kupe z gaspodarjam sveta. Paršu je gaspuod nunac, an okuole an okuole vasnjani an parjatelji. Za ga “kolaudat” so cabal na balon dvie škuadre: te oženjeni pruot tistim, ki so šele lejdih. Uduobli so “strici”. Poskarbiel so tudi nagradit, premjat te narbuojše nogometaše, kalčjatorje. Te narbuj pridan je biu Sandrino Iuretig. Šenke so jih dal adna banka an druge butige. Na koncu je biu velik senjam, manjkala je samuo fanfara, so nam jal. Ja, pa za take reči, ki se rodjo po naših vaseh, bi bluo zaries pametno poklicat an fanfaro an počasit tele naše ljudi, ki tarkaj skarbjo za de tudi po naših vaseh v briegu bo lepuo teklo življenje napri. Nie mu manjkat tradicionalni, uradni moment s šindakam, Škarji an trakam “San vaš Mattia an vas imam puno rad” “Ciao nono Mario! Al si vidu kako lepo sorprežo san ti naredu! San Sele minen pa že vien, kakuo se obnašat za de boš veseu, an ta par tebè tudi nona Giuliana. Kuo sta bli veseli kar san se rodiu, bluo je 26. junija lietos. “Se je rodiu muoj navuod Mattia!” si veselo pravu vasnjanam v Mašerah an vsiem parjateljam, ki si srečavu. An seda, kar tata Maurizio, ki je tuoj sin, an mama Clara, ki je pa toja neviesta, me parpeje-jo iz Mojmaga, kjer živmo, v Mašero, kjer sta pa ti an nona, an še bižnoni Letizia an Arturo (TuriC po domaCe), je vsaki krat senjam v hiši. Nono, san ti teu poviedat, de te imam puno puno rad, puno rad imam tudi nono Giuliano, bižnone an “tetò” Rosanno an se pru tro-štan, de tudi ona poskarbi, za de mi šenka adnega kužina, de se bomo kupe tolil.” Otročič, ki je takuo “napisu” nonu an noni, je Mattia Golop an je sin od Maurizia Amejovega iz Mašere an Clare Mauro, ki je pa iz špietarskega kamuna. 7 - 8 - 10... Ne, ne! Niesan za-Ceu dajat numerje. Na 7., 8. an 10. otuberja jest, moja tetà Maria an moja draga nona Eni smo dopunli, vsi trije kupe, 110 liet! Vam na po-viem, ki dost jih imajo tetà an no- na, saj viesta, de od lieta od žen se na nikdar prave. Pa mene, tiste reci me na brigajo... Jest van povien, de na 7. otuberja sam popihnu gor na mojo parvo kandelco. Za telo veliko, posebno parložnost so se okuo-le mene zbrali strici an tetè, kužini, none an so mi nardil pru velik senjam. Tarkaj klepetan, de san se mu pozabit van poviedat, duo san! San Giulio Gioele Periovizza tle s Sauodnje, mama je Giovanna Pier-nova, tata je pa Mario. Al sta vidli, ki dost me je?! Kar san se rodiu, san biu minen minen, sedà me je ’no brieme za me var-vat! Dragi Giulio, smo pru veseli za liep senjan, ki sta ga imiel v vaši veliki an liepi družini. Vse narbu-ojše želmo tebe, te bi ti lepuo rasu. Vse narbuojše želmo tudi toji teti Mariji an noni Eni. Animatrici Caritas: Le animatrici della Caritas fora-niaie ringraziano tutti quelli che hanno aderito all’iniziativa della vendita dei dolci presso la mostra mercato di Ponte San Quirino, sia preparando un dolce, sia dedicando del tempo alla vendita degli stessi. Il risultato della vendita è di 6.474.000 lire. 4.200.000 saranno utilizzati per sostenere l’opera di suor Anna Maria Ortelli, a Minas Novas (Brasile) rinnovando 7 adozioni a distanza. 1.000.000 sarà inviate, tramite l’ufficio missionario diocesano a fratei Dario Laurencig. La popolazione in cui (ratei Dario opera in Kenya, vive un momento molto difficile a causa della siccità, è doveroso mandargli un aiuto. Se qualcuno volesse arricchire que- sta cifra con un’offerta anche piccola, può rivolgersi alle referenti Caritas o al parroco don Zuanella. Nella cassa della Caritas rimangono L. 1.200.000 per le emergenze lcoali. Un grazie particolare ai ragazzi che hanno aiutato alla pesca di beneficenza a favore del’associazio-ne “Vicini di casa”, il cui ricavato è la notevole cifra di L. 10 milioni. An miedih je poklicu adnega bunika za mu sporočit rezultate od analiži od karve. - Mi je žau vam poviedat, gaspuod Karleto, de vaše analiži niso niC prave: imate oteklino na jetrah, boliezan od Parkinson an od Ahlzeme-ir, an božja oblast vas bo saldu buj pogostu paijemala! - Oh Cast bod Bogu, kajšno lepo novico ste mi dau, gaspuod doktor, ist sem se pa bau, de imam kajšno hudo boliezan! ’Na stara Zena je šla h miedihu. - Dobar dan gospa, ka’ vam je? - Bi mi korla pilula “antikonCecjonal”! PreCudvan miedih jo j’ debelo pogledu an po-prašu: - Na zamierte gospa, dost liet imate? - Osemdeset! - Pa ki bote dielala s tistim pilulam? - Mi pomagajo spat brez obedne skarbi! - Pa kuo more bit, de tiste pilule vam storejo spat v mieru? - Zatuo, ki par mene živi adna moja navuo-da, ki ima osamnajst liet, an priet ku grem spat, jih ji zmarvam tu “kokakolo”, kadar gre plesat! ! ! *** Adna mat, nomalo zaskarbjena, je poklicala nje mlado hci an jo poprašala: - Katina, a si Sigurna ušafat vse, kar želi adna mlada an liepa Čeča ku ti, Ce oženeš tistega bogatega doktorja? Na stuoj se pozabit, de ima petansedamdeset liet! - Ja, ma ima tudi ’no njega veliko kliniko, ’no Rolls Royce, an ču-dovitni jacht an adnega zlo liepega an mladega autista! ! ! *** - Halo, pronto, Ton-ca, že dva tiedna te na videm. Kuo ti gre? - Sem tle doma par nogah. -Kuo je tiste? - Dva tiedna od tega sem se biu udaru tu nogo an muoj miedih mi je biu obeču, de tu dva tiedna mi store hodit! - Al je pa ratalo takuo? - Sigurno! Za ga plačat sem muoru prodat avto!!! Veseu rojstni dan, Gloria an nona Marta Draga mama an nona ^arta, seda se moreš Zihar n°malo odpočit, saj si diesala celo življenje! An za varvat vaše te male navuo-de, ti zvestuo parskoCe na P°uiuoč toja navuoda buj Velika, Giulia, ki ima že 17 liet. Senkala vam jo je vaša ci Mariucci. Potlè se ji je Parlozla Gloria, zad za njo Je paršu Mattia (3 lieta), P°tlè se Massimo (’no lieto an Pu) an, zadnji v družini, Pa Pietro (osam miescu). An seda je cajt, ko se sPet ušafamo vsi kupe, saj '•Parno za praznovat dva j.°jstna dneva, kompleana. •Po začel včera, srieda 8. Jj°veniberja, kar Gloria je °Punla štier lieta. An do-tl.as> Cetartak 9. novembe-rJa. draga mama Marta, je Pa tuoj. Al lahko povemo, ae dopuneš 77 liet? Zihar, Gloria, Massimo an Mattia (ta spried) an še Pietro an Giulia: so otroc Vukuove družine iz Sevcà saj se pru dobro daržiš an šele “garaš” od zjutra do nuoC. Te zahvalmo za vse, kar si za nas nardila. Buo- hloni za vse an Buoh te var àn za napri: Mariucci z Giulio, Sergio z Maro an Glorio an Massimam, an še Gi- anni z Danielo s te malimi Mattiam an Petram. Marta, vse narbuojše vam želmo tudi mi. Puno veselih kompleanu želmo Glori an vsiem otro-CiCam Vukuove družine iz Seucà. — Krona Tri prazniki par Piernovih novi mata jur Četrtek, 9. novembra 2000 Giulio, Maria an Eni so imiel rojstni dan yy Četrtek, 9. novembra 2000 drugih bukvi za te male “Sonce sieje” Naš kostanj purčinac muore imiet 300 liet Nasi stari kostanji! Jest vam pravim od našega kostanja purčinca, ki je narbuj velik an narbuj star od vsieh naših. Muore imiet 300 liet! Tle po dolinah sam videu kostanje, ki imajo 400 liet, an še 600 liet. Pomislimo, dost liet od tuod je biu vciepjen, dost liet je biu nimar na tistem mestu, dost reči je videu, dost družin je videu tam tode an dost burji je naredu, dost otroCiCu je videu norčavat pod njim, an šele je živ, daje burje, an šele stoji gor na tistim presto-ru! Od žarne do drevà Kostanj zraste od njegà burje. Burja pade z drevà, se sama vsieje v zemjò, podà majhan rast an driev zraste gor poCaso poCaso velik an vesok. Tisti, ki Cejò vsadit kostanj na nie-kim mestu, gredo v host gledat adan mlad kostanj, de je zaries liep, gladak an ravan. Ga presadijo, kjer je zadost mesta an no malo ravnice. Glih v sred tele ravnice je vsajen naš liep velik kostanj! Mi imamo vse sorte kostanju: objake, purčin-ke an rance. Druge sorte kostanja so Cufce, takuo jim diemo, par nas jih nie dost. Mi imamo senožet, kjer imamo kostanj ranca. Ranac ima te parvi burje. ■ Imamo kostanj purCinac. Imamo druga dva kostanja buj nizko, ki sta obja-ka. So lepi kostanji, vsi zdravi an veliki. Stric uči cepit kostanj Stric mi je pravu, kuo se vciepe kostanj: “De pridejo dobrè burje, kostanj ga muoremo vcepit. Vciepim kostanj, Nelle scorse settimane abbiamo pubblicato in dialetto sloveno alcune descrizioni molto dettagliate del lavoro contadino nelle sue diverse fasi e degli attrezzi usati. Si è trattato di due ricerche, belle e approfondite, di Davide Tomasetig, allora alunno della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone e presentate al concorso dialettale “Moja vas” che il Centro studi NediZa organizza da oltre 25 anni. Molti di questi lavori sono stati pubblicati sul giornalino “Var-tac” o in diverse pubblicazioni. La bibliografia dei testi in dialetto sloveno, ricca soprattutto di testi rivolti ai più giovani, è ormai molto ampia e di buona qualità. Chi fosse interessato può rivolgersi al Centro scolastico bilingue di S. Pietro dove è possibile prendere visione dei testi ed avere tutte le informazioni necessarie (0432-727490). Questa volta presentiamo un brano dell’antologia “Sonce sieje”, volume II, sempre in dialetto sloveno, pubblicato dal “NediZa” due an-nifa. kar je debeu kajšnih pet centimetru. Ga Cern vcepit na pišCielo? Vidiš tist kostanj mlad? V pomlad mu odriežem varhè an vedajò Beneške križanke Rešitev prejšnje številke ORE S C A m ■ €> . r< mMm » m Ilustracija Luise Tomasetig von novi varhi. Le v tistem cajtu odriežem tudi varh purCinca, mu vedajo mlaje, mladike, ki zrastejo le v tistem cajtu. Kar se bo maju, mu odriežem varh z brituco okuole, ošmulim no malo, ga vepuznem von an takuo nardim tudi na drugem kraju an nastaknem notar varh purCinca. Vzamem celo pišCielo oluba, ložim notar pišCielo, ki ima popò: od tistega popa zaCne poganjat kostanj purCinac.” Potlè: “Takole pa vciepim kostanj na klin: presieCem varh na dva al na štier kraje, denem notar dvie al štier mlaje, ki imajo vic ku kajšan pop. Varhè pur-činke jih vtaknem notar an jih zavežem, de se na posušijo. Denem olube na varh, kjer je bluo prerie-zano, de na zagnije. Denem zemjò, ilovco, še mah na varh, še dva traka oluba, za daržat kupe mah an zemjò. Takuo ciepim tudi druge drevi za sadje, hruške an jabuke.” Kostanj raste Stric mi prave: “Pogled tist kostanj: pomislimo mi na tist driev, ki je biu debeu tri-štier centimtre, s tankim, zelenim olubam. Sada je kostanj debeu 120 centimetru, al pa še buj velik, do 160-1’80 centimetru! Na olube telih starih kostanju se šele pozna, kje je duj an kje je vciepjen: od tistega mesta gor pruot je vciepjen an dol za krajam je duj.” Kostanj raste na sred planje, je obalast, ima griče okù an okù, je takuo daržan, takuo ga imajo radi, sam Buog vie! Mislim, de so še molili, de tistega na triešne striela, de ga na vederba. Vidimo kostanje usahnjene gor po host: jih je striela zajela. Sonce sieje, testi di Giovanni Coren e Mjuta Povasnica, illustrazioni di Luisa Tomasetig, a cura del Centro Studi NediZa, cooperativa Lipa, San Pietro al Natisone 1998. Kotič dan l jazek - s Matej Šekli Nominativo plurala 1 Isi vijàC Cemò vi'dèt, da kaku te moške, te Zènske anu te sri-dnje biside ni se rivawajo, ko ni so tu-w nominativu plurala. 1. Te moške biside a) Ta-na tawli so trìji kjiiCavi. Tu-w hlivè so trìji konjovilkonjowji. Tu-w hruški so trìji Càrwji. Te moške biside Čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (kjiiC0, kònj00, Càrw00) ni se rivawajo tu-w nominativu plurala po tri poti. Te parvi grupo an ma ta-na kunce največ -avi (kjiiCavi anu anjulavi, arbulavi, gòlu-bavi, grihavi, jèravi, midihavi, trakavi, ukavi, ...), an mòre mét pa -i (kolòrji, wtiCaci, pasici, skakji, de-lawci) anu -ji (pdrstjii, dèdji, pasji, mrazji, zecji). Biside na ik-, an- anu in- ni se rivawajo na -avi alibòj na -i (trawnikavi/trawniki, pàrstanavi/pàrstani, librina-villìbrini). Biside od toga sogont grupa ni majo ta-na kunce največ -ji (Càrwji, hliwji, hlodji, lasji), ni mòrajo mèt pa -ji alibòj -avi (glas/i/glasavi, plaz/i/plazavi, rob/i/ro-bavz, zobji/zobavi). Ise dwa grupa ni majo ačento ta-na kòranu od biside. Te trétnji grupo od tih moških bisid invèci an ma ačento ta-na kunce od biside anu an se rivawa na -ovi alibòj na -owji (konjovilkonjowji). b) Tu-w wrèc’i so trìji kilinavi jabulk. Ta-par kurite so trìji tubavi za wòdo. Te moške na -o (kilò) alibòj na -o (tubo) ni se rivawajo tu-w nominativu plurala na -avi anu ni majo aCento ta-na kòranu od biside (kilinavi, tubavi). Biside na -o (kilò, litro, metro) ni pardiwajo -in- ta-prid konac od biside (kilinavi, litrinavi, metrinavi), kòj bisida treno nè (trenavi). 2. Te ženske biside na -a alibòj na -a Ta-na dwore so tri Upe. Tu-w hlivè so tri' koze. Tana fotografiji so trì gore. Te Zènske biside na -a ziz aCenton ta-na kòranu (lipa, gòra) ni majo tu-w nominativu plurala ta-na kunce -e (lipe, gòre). Pa te Zènske biside na -à ziz aCenton ta-na kunce (kozà) ni se rivawajo na -e (koze). 3. Te Zenske biside na -0 Tu-w isìmo librinu so trìracjuni. Ta-po njivi hòdijo trì miši, trìkòkuSi. Te Zènske biside CenCe nine vokale ta-na kunce (-0) (racjun0, meS0, kòkuS0) ni majo tu-w nominativu plurala ta-na kunce -i anu aCento ta-na kòranu (racjuni, miši, kokuši). 4. Te sridnje biside Ta-na tawli so trijabulka/jabulke. Tu-w armarunu so tri rašata/rašate/rašatowji. Tu-w isèj čanibi so tri ukinalukine/oknòwji. Tu-w hlivè so trijanjaca/janjace. Tu-w frigu so tri jajca/jajce. Te sridnje biside na -u anu na -è ziz aCenton ta-na koranu (jabulku; janjacè) ni se rivawajo tu-w nominativu plurala na -a alibòj na -e anu ni majo ačento riidi ta-na koranu (jabulka/jabulke; janjaca/janjace). Te sridnje biside na -ò anu na -è ziz aCenton ta-na kunce (rašato, oknò; jajcè) ni se pridiwajo po dvi poti. Te parvi grupo an se rivawa na -a, na -e alibòj na -owji anu aCento an ostaja riidi ta-na kunce (rašata/rašate/ra-šatowji). Te sagont grupo invèci an ma ta-na kunce -a, -e alibòj SCè -owji anu aCento ta-na koranu (ukina/ukine/oknòwji; jajca/jajce). Za parac’at isò somò doparali li'brin »Grammatica pratica resiana: Il sostantivo« od profasòrja Hana Steenwijka. (U) a m se Zelena gospa je v mlaki doma, večkrat zakvaka še rajši reglja. *** Včasih večja, včasih mala, knjige nosi in pisala, tudi zvezke, najmanj tri, a se nič ne nauči. Je sladica, ni potica. Ko rojstni dan slaviš, jo s svečkami dobiš. *★* Zelenela sem nekoč, suha starčku sem v pomoč. V stenah naložena, v morju raztopljena, snežno bela spet in spet zboljša vsakodnevno jed. Vojan Tihomir Arhar i1’" ‘BDj|Ed ‘buoi ‘t:qjoi r>js[o$ ‘nqtrt Četrtek, 9. novembra 2000 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Union Nogaredo 1-1 Castions - Valnatisone 1-2 3. Categoria Moimacco - Savognese 1-0 Audace - Fortissimi 0-1 Juniores Com. Lestizza - Valnatisone 1-2 Allievi Gaglianese - Valnatisoqe 3-5 Giovanissimi Serenissima - Valnatisone 2-4 Pulcini Audace - Stella Azzurra rinv. Amatori Warriors - Reai Filpa 1-1 Valli Natisone - Team Calligaro 0-0 Gunners - Poi. Valnatisone 2-1 Xavier - Ost. ai Colovrat rinv. Calcetto Merenderos - Al baffo rinv. Paradiso dei golosi - Gemona rinv. Autoudine - Bronx Team 8-6 Bronx Team - Pizz. da Raffaele rinv. Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Maranese 3. Categoria Assosasngiorgina - Audace Savognese - Cormor JUNIORES Valnatisone - Pagnacco Allievi Valnatisone - Com. Tavagnacco Giovanissimi Valnatisone - Fortissimi Esordienti Fortissimi - Valnatisone Pulcini Audace - Buonacquisto Amatori Anni '80 - Reai Filpa Valli Natisone - Montenars Campegiio - Poi. Valnatisone Bottega del mobile - Osteria al Colovrat Calcetto Lega Punto - Merenderos Paradiso dei golosi - Pizz. da Raffaele Classifiche 1. Categoria Flumignano 18; Reanese, Lumignacco 17; Gonars, Santamaria 15; Majanese 13; Valnatisone, Ancona 12; Tarcentina 11; Tre stelle 9; Maranese, Riviera 8; U-nion Nogaredo, Azzurra Premariacco 6; Castions 4; Venzone 2. 3. Categoria Corno 15; Nimis 14; Savorgnanese 10; Savognese, Chiavris 9; Gaglianese, Lib. Atl. Rizzi, Stella Azzurra 8; Serenissima, Assosangiorgina 7; Fortissimi 5; Cormor Moimacco 4; Audace 1. JUNIORES S. Gottardo, Pagnacco 9; Com. Lestizza 7; Com. Faedis, Chiavris 6; Buonacquisto”, Centrosedia 5; Valnatisone”, Cussignac-co 4; Com. Tavagnacco 1; ButtrioO. Allievi Pagnacco 15; Union 91/A, Manzanese 12; Valnatisone, Torreanese 10; Gaglianese 9; Azzurra”, Bearzi 7; Fortissimi, Reanese 6; Libero Atl. Rizzzi 4; Centro-sedia 3; Chiavris”, Com. Tavagnacco 0. Giovanissimi Buttrio 15; Valnatisone, Com. Tavagnacco, Serenissima, Chiavris* 9; Moimacco 7; Gaglianese* 6; Fortissimi” 4; Buonacquisto”, Com. Faedis 3; Marti-gnacco 0. Cussignacco/B fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 8, Al sole 2, Anni '80, S. Daniele, Bar Corrado, Edil Tomat 5; Effe tre, Mereto di Capitolo, Termokey 4; Coop Premariacco 3; Tissano, Fagagna, War- riors, Coopca Tolmezzo 0. Amatori (1. Categoria) Osteria della salute, Elettrica Passon 8; Valli del Natisone, Team Calligaro, Rojalese, Treppo 5; Montenars 4; Racchiuso 3; Amaro, L’Arcobaleno, Dream team 2; Turkey pub 1. Amatori (2. Categoria) Birr. da Marco 8; Torean 7; Carioca 6; Poi. Valnatisone, Gunners, Campegiio 5; S. Lorenzo 4; Pizzeria Rispoli 3; Colu-gna 2; Pizzeria da Raffaele, Agli amici, Moimacco 0. Amatori (3. Categoria La bottega del mobile 8; Osteria al Colovrat 7; Ravosa 6; Bar Manhattan 5; Linea golosa 4; Piaino, Grions 3; Xavier, Beivars 2; Moulin rouge, da Lodia 0. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno La squadra del presidente Cantoni perde di misura contro il Moimacco, alla prima vittoria stagionale La Savognese manca la rimonta E’ il quarto successo consecutivo Crisetig forza tre, Giovanissimi ok SERENISSIMA 2 VALNATISONE 4 Valnatisone: Alessandro Sessa, Francesco Cendou (15’ st. Gabriele Dorbolò), Lorenzo Cli-naz, Francesco Busolini, Manuel Berdussin, Michele Dus (1’ st. Luca Marcuzzi), Davide Beu-zer, Claudio Dorbolò, Simone Crisetig, Samuele Alessandro (9’ st. Mattia Iuretig), Valentino Alessandro. Lovaria, 5 novembre - I Giovanissimi della Valnatisone, allenati da Renzo Chiarandini, hanno conquistato il quarto successo consecutivo. La gara odierna con la Serenissima di Pradama-no è stata interessante e ben giocata da entrambe le squadre che non si sono risparmiate per aggiudicarsi l’intera posta in palio. La Valnatisone si è dimostrata più quadrata e cinica in fase conclusiva. Dopo avere subito al 12’ la rete dei padroni di casa, in un minuto e mezzo i valligiani hanno invertito il risultato facendo centro due volte con Simone Crisetig. Il centrocampista ospite dopo 30 secondi su passaggio smarcante di Valentino Alessandro ha riportato il risultato in parità mandando la sfera alle spalle del portiere. Al 14’ il raddoppio, su azione conseguente a calcio d’angolo, ha permesso a Crisetig di calciare a colpo sicuro Francesco Busolini nell’angolino basso, fuori della portata del portiere avversario. Al 26’ Francesco Cendou s’involava sulla fascia destra, arrivava sul fondo e lasciava partire un traversone che trovava libero al centro area, puntuale alla battuta a rete, Valentino Alessandro. Al 1’ della ripresa lo stesso giocatore mancava d’altruismo calciando verso la porta avversaria da una posizione defilata, invece di passare la sfera a centro area al gemello Samuele, che si trovava in posizione i-deale per battere a rete indisturbato. Fallita l’opportunità, dal possibile 4-1 è arrivava, al 3’, la seconda rete della squadra locale. A mettere le cose a posto al 9’ era l’arbitro che concedeva alla Valnatisone un calcio di rigore per atterramento in piena area subito da Simone Crisetig. Lo stesso giocatore si incaricava di battere la massima punizione, siglando la sua personale tripletta e allontanando le speranze di rimonta dei padroni di casa. (Paolo Caffi) Quattro punti in due partite per la Valnatisone - Riscatto degli Allievi Il Reai Filpa fermato dai Warriors - Rinvìi per il maltempo nel calcetto La Valnatisone mercoledì 1 novembre ha pareggiato la gara di recupero giocata con l’Union Nogaredo e domenica 5 a Seve-gliano si è imposta sul Castions delle Mura. I valligiani, nel recupero, hanno subito su rigore il vantaggio degli ospiti riuscendo a rimontare con la rete messa a segno da Bassetto. Nella successiva trasferta gli azzurri hanno chiuso sul doppio vantaggio il primo tempo grazie ai gol di Brando-lin e Pisciotta, lasciando nel finale ai padroni di casa la rete della bandiera. Una giornata tutta da dimenticare per la Savognese che ha “regalato” la prima vittoria stagionale al Moimacco. I padroni di casa hanno segnato al 10’ del primo tempo difendendo il vantaggio fino alla fine. L’Audace, per poter scendere regolarmente in campo, ha dovuto prima risolvere il solito problema A*»- N j Walter Rucchin - Audace che si ripete puntualmente quando la pioggia è abbondante: quello di ripulire il terreno di gioco dal materiale e dal fango trasportato da un’autentico torrente formatosi nella serata di venerdì. I dirigenti hanno terminato il loro intervento un’ora prima dell’inizio della gara con i Fortissimi. La vittoria di misura è andata agli ospiti. Da segnalare in settimana i nuovi arrivi all’Audace di Walter Rucchin, Rubin e Trinco. Gli Juniores della Val- natisone guidati da Giancarlo Armellini, con le reti di Miano e Daniele Ba-stiancig (su rigore), hanno dato il primo dispiacere interno al Lestizza sul campo di Galleriano. Dopo il tonfo con l’Azzurra gli Allievi della Valnatisone si sono riscattati alla grande espugnando il campo di Gagliano. Nel derby in casa degli amaranto i ragazzi allenati da Bel-lida hanno chiuso il primo tempo in parità grazie al gol di Vidic. Nella ripresa gli azzurri sono andati in gol altre quattro volte con Mattia Cendou, Gabriele Iussig (due) e Miano. Riposo forzato per i Pulcini dell’Audace a causa dell’impraticabilità del terreno di gioco Non è bastato il gol di Tomizza al Rea! Filpa di Pulfero per ritornare vittorioso dal macht domenicale con i Warriors. In prima categoria anco- ra un pareggio senza reti per la Valli del Natisone che non è riuscita a scardinare l’attenta difesa buiese del Team Calligaro. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ha perso a Povoletto con i Gunners. I ducali di Boer hanno siglato la rete della bandiera con Giovanni Dominici ed hanno poi sfiorato il pareggio centrando una traversa. L’Osteria al Colovrat di Drenchia è stata costretta al rinvio per il campo impraticabile. Domenica mattina per i valligiani è in programma lo scontro al vertice sul campo di Rizzi, con la Bottega del mobile. Lunga serie di rinvìi nei campionati di calcetto dovuta al maltempo. Nell’unica gara andata in porto l’Autoudine ha superato il Bronx Team. Le reti dei sanpietrini sono state realizzate da Michele Guion (autore di una quaterna), Causerò e Moreale. (p.c.) Bella esperienza per i tre piloti dell’“Alberone” Alla Coppa delle regioni di karting, che ha avuto luogo lo scorso fine settimana a Teramo, ha partecipato anche il Friuli-Venezia Giulia schierando, come le altre regioni, dodici piloti. Fra questi anche tre piloti dell’“AJbe-rone karting club” di Clenia: Andrea Venturini, Luca Polato e Massimo Macuz. A conclusione delle due gare sono salite sul podio Lombardia, Abruzzo e Veneto. La nostra regione non ha brillato (si è classificata al 14° posto), ma Luca Polato ha fatto due ottime gare. Macuz per motivi tecnici è stato costretto al ritiro mentre Venturini, nella seconda gara, ha avuto la sfortuna di imbattersi in un “ingorgo”. Per tutti e tre è stata comunque una bella esperienza, soprattutto per Andrea che, così giovane, ha già avuto la possibilità di gareggiare con i migliori piloti della specialità. Tiro a segno, Cividale ha la meglio su Idrija Nell’ incontro bilaterale che si è tenuto in Slovenia Nuova vittoria per i tiratori del Tiro a segno di Cividale ospitati di recente dai colleghi di Idrija, in Slovenia. Nella foto atleti e dirigenti della due compagini davanti alla sede della Strelska družina Četrtek, 9. novembra 2000 SOVODNJE Ceplešišče Senjam za postrojem cierku V nediejo 5. novemberja popudan so imiel v Čeple-SiSču pru liep, domači senjam. Organizal so ga vasnjani iz CepleSišča an Polave za se vsi kupe veselit potlè, ki so postrojil njih cierku. Za prid do tegà jim je pomagala Gorska skupnost Ne-diskih dolin, ki jim je dala Stier milione, na pomuoC so jim parskočile tudi nekatere banke, pa trieba je zahvalit posebno vasnjane, ki so zbral sude med sabo. Domači senjam se je za-čeu s sveto mašo par kateri je pieu zbor, koro iz Coitale - Reana del Rojale, potlè v prestorih Suole je bluo za pit an za jest. Za de bo senjam Se lie-uš, so vasnjani poklical gor tudi že “stare” parjatelje iz Manzana kupe z njih ga-spuodam, ki že vič cajta imajo na fit Suolo v Čeple-SiSču. Takuo je biu tudi senjam parjateljstva med dvi-emam farah, CepleSišče an Manzan. SVET LENART Štipendije za šuolarje An lietos, takuo ki se gaja že vič liet, je komitat, ki so ga diel na nuoge za počastit spomin Renza Marseu, je nagradiu, pre-mju pridne študente naših dolin an taz Tavorjane. Pridnim študentom so Senkal 500.000 lir vsakemu. Njih imena so: Tanja Vogrig iz Hlocja, Annalisa Vogrig iz Hlaste, Coren Matteo iz Gorenjega Bar-nasa an Katia Macorig taz Tavorjane. GRMEK Podlak Zapustu nas je Toni Buculaju Miemo je za venčno za-spau Antonio Crisetig - Toni Buculaju po domače. Toni je učaku vesoko starost, saj miesca maja je biu dopunu 92 liet. Toni je biu v Spitale, pa v četartak so ga parpejal damu an v nediejo zjutra je umaru. Mlad puob je biu prižo-nier v Nemčiji. Kako lieto potlè, ki se je varnu damu je Su pa dielat v Belgijo. Kar se je varnu damu je kupe z ženo, ki je bla Gilda Tinajova iz Preserij (Srie-dnje) daržu pa kimetijo. Imiela sta tri otroke: Ettore, Diana an Ligeo. Potlè, ki je umarla njih Zena an mama Gilda, so na duome ostal tata an dva pu-oba. Diela nie manjkalo, saj imajo tudi velik hliev. Po-gostu jih je hodila gledat tudi hči Diana an nje družina an pru Diana an nje mož Adriano sta Toniju šenkala dva navuoda, Tonino an Katia an oni so ga pa nardil štierkrat bižnona. Od njega velike rojstne družine je biu ostu sam on, zadnja sestra, Vittoria, ki je Ziviela v Belgiji v kraju Tamines, je umarla lan po-liete. Seda je umaru še on. Venčni mier bo počivu na Liesah, kjer je biu njega pogreb v pandiejak 6. novemberja. SREDNJE Melina Umarla je Pia Mugherli V čedajskem Spitale je umarla Pia Mugherli, udu-ova Bordon. Učakala je 87 liet. Pia je Ziviela v Melini potlè, ki je bla sla za nevi-esto v Kovačuovo družino, nje mož je biu Giacomo iz tele družine. Na telim svietu je zapustila sinuove, nevieste, zete, brata, sestre, kunjade, navuode an pranavuode. Za ji dat zadnji pozdrav so se zbral v cierkvi par Cjubci, venčni mier pa bo počivala go par svetim Pavle (Cernečje), kjer so jo podkopal v sriedo, parvi dan novemberja. ^SPETER^ Klenje Žalostna novica Po dugem tarplienju nas je zapustu Marcello Mari-nig - Uekove družine po domače. Imeu je 76 liet. Marcello je biu puno cajta bolan, zadnje miesce jih je preživeu na pastiej. Varvala gaje an mu pomagala prenest veliko tarplie-nje žena Teresina, ki je Cjukuova iz Dolienjanega, gledal so ga tudi otroc Paolo, ki živi z njega družino blizu mame an tata, Giorgio, ki je tu Spietre, an hči Anna, ki z nje družino živi v Palmanovi. Z njega smartjo je Marcello pustu v veliki žalost nje, sestro, kunjade an vso drugo Zlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Klenji v torak 7. novemberja popudan. — Kron Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Čedad, v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Čedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Čedad 731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka.................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.1. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir PoStni tekoti račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo -DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2ro raCun SDK Sežana Sl 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT Včlanjen v USPI Associato aH'USPI VENDESI a San Leonardo casa spa- ziosa su due piani. Telefonare allo 0432/723154 Signora si offre per assistenza anziani. Telefonare di domenica, possibilmente ore pasti, allo 0432/727430 CERCO casa in affitto nelle Valli del Natisone, possibilmente fondoval-le ed isolata. Telefonare allo 0329/2157501. Eventualmente lasciare messaggio. Je bluo 29. otuberja an tisti dan so v Puhovi družini iz Trinka praznoval rojstni dan mame Matilde”, ki je do-punla 90 liet. Bi biu muoru bit veseu dan za vso družino an parjatelje, pravi senjam, pa taz Kanade je paršla žalostna novica. V kraju Toronto je glih tisti dan umarla hči od Matilde, Adriana Trinco poročena Drescig. Adriana je bla premlada za umriet, saj je imiela samuo 59 liet. Je imiela samuo 19 liet, Stierdeset liet od tegà, kar je bla Sla v Kanado. Tam je ziviela z nje lepo družino. Potlè ji je mož Mario Lenčcju, le iz Dreke umaru. Z veliko kuražo je prenesla žalost an kako lieto potlè seje oženila z bratram od Maria, Renza. Adriana, čeglih je Ziviela takuo deleč tle od duoma, se je vsako lieto vračala za objet an pozdravit nje te drage, posebno mamo Matildo an na fotografiji jo videmo pru zadnji krat, ki je bla tle, poliete lanskega lieta. Adriana stoji blizu okna an se kupe z nje parjatelji veselo smeje. Na te pravi roki je pa nje brat Giordano. Z nje smartjo je v veliki žalost pustila mamo, moža Renza, hčere Marino, Sonio an Nadio, sestro Gino an brata Giordana an vso drugo žlahto. Adriana vemo, ki dost si ljubila toje rojstne kraje, za-tuo te pozdravjamo z besiedami, ki so pru naše: zbuogam an v mieru počivi. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 11. DO 17. OTUBERJA Skrutove tel. 723008 Podboniesac tel. 726150 Pnemaijag tel. 729012 Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se mone klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Zbuogam Adriana an v mieru počivi