štev. 4. PoSto,aa vMan> v golorloL Ljubljana, dne 26. januarja 1938. Leto XX. KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za Ino- Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in zemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem na] uprava je v Ljubljani v Kolodvorski uL št. 7. Telefon Inter. št. 32-59 se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. || _Bačnn pri poštni hranilnici št. 14.194. K/e /e feznel/ družbe Dejali smo že na tem mestu, da ima vsaka duhovna in sploh kulturna tvorba svoj poseben narodni nadih. Narodovo duševnost naj nam bo dovoljeno primerjati — čeprav se zavedamo, da primera ni popolna — s sadnim drevjem. Na vrtu raste lahko nebroj jablan, ki vse obrode jabolka, vendar se jabolko mimo jabolka močno razlikuje. Podobno vsi narodi ustvarjajo svoje kulturne sadove, ki so si sicer podobni, a vendar pri vsakem nosijo svoj poseben narodni nadih. Tako govorimo o francoski, italijanski, ruski, nemški, angleški umetnosti, vemo, da imajo vsi narodi svoje narodne pesmi, a se vendar srbska ne glede na jezik loči od vseh. Podobnih primerov iz duhovnega življenja narodov bi lahko našteli še mnogo. Na katero koli področje sežemo, povsod vidimo in spoznavamo bogato raznolikost, iz katere se nam zrcali narodova osebnost« Ta osebnostna narodna poteza je pri vsakemu narodu vidna naravno tudi v njegovem pojmovanju in ureditvi družabnega sestava. Značilen je sestav angleške družbe, svojsko je pojmovanje družabnih odnosov med Germani, drugačno pri latinskih narodih, čisto drugačno zopet pri slovanskih. 'Rodbinska xad.ru.ffa Temelj družbe je bil pri Slovanih že ob njihovem vstopu v zgodovino docela drugačen kakor pri vseh drugih evropskih narodih. Medtem ko je bila pri latinskih in germanskih rodovih izrazito razvita poteza imperializma na zunaj, a na znotraj prenos vse narodove moči na eno samo osebo ali vsaj na en sam stan, je pri Slovanih bila od nekdaj v veljavi demokracija, izražena v zadružni družabni obliki. Ta naša družabna lastnost je bila tako močno razvita, da imamo še danes kljub tolikerim stikom s tujimi narodi na našem jugu ohranjeno rodbinsko zadrugo. Že iz tega lahko sklepamo, da je družabna demokracija za slovansko duševnost nekaj bistvenega, nekaj takega, kar se brez sile in škode ne da ločiti od nje. Beseda o demokraciji pri nas torej ni fraza, temveč vrednota, brez katere slovanski družabni obraz ni popoln. Če torej kmetje nosimo v svojem programu med temeljnimi točkami demokracijo, ravnamo popolnoma v duhu in v skladu z zahtevami in potrebami slovanske in seveda tudi slovenske duševnosti. Vsaka druga oblika in tudi vsak poskus uveljavljenja kake druge družabne ureditve mora nujno naleteti na odpor in povzročiti v narodu trenja, ki mu ne morejo biti nikdar v korist, ampak ga v njegovem razvoju le ovirajo. Ker pa smo Slovenci z ostalimi slovanskimi narodi vred v prvi vrsti kmetski narod, je v sodobni narodni zavesti nastala zahteva po kmetski demokraciji, ki ni nič drugega kakor klic po družabni pravičnosti. Prazen strah Mnogi so pri nas, ki tega ne morejo razumeti in slutijo v zahtevi po kmetski demokraciji prikrito težnjo za hegemonijo, nadvlado kmetskega sloja nad ostalimi sloji in stanovi naše družbe. Ta strah je seveda popolnoma nepotreben in neutemeljen ter korenini deloma v nepoznavanju zgodovine, deloma pa v slabem in površnem pojmovanju demokracije sploh. Kakor pojem demokracije sam izključuje vsako nadvlado, tako pojem kmetske demokracije izključuje nadvlado kmetskega sloja nad drugimi stanovi. Vzoren primer nam v sodobnem političnem življenju nudi češkoslovaška, kjer so že skoraj dve desetletji na vladi agrarci. Ta slovanska republika je stanovsko dosti bolj členovita kakor Jugoslavija, poleg tega pa je tudi po svoji zemljepisni legi izpostavljena še večjim nevarnostim kakor mi. Kljub temu vidimo, da se pod vodstvom kmetsko mislečih ljudi lepo razvija, da uspeva in si z uspehom gladi pot v skupnost kulturnih narodov in držav. Če je to mogoče v državi, katere socialni sestav se že bolj približuje industrijskemu tipu, je v razmerah, kakršne vladajo pri nas, načelno uveljavljenje kmetske demokracije v javnem življenju naravnost pogoj za napredek in uspeh. Zahteve, ki jih stavi ta, so popolnoma naravne in nikogar ne prikrajšujejo v njegovih pravicah, pač pa bi njihovo dosledno uveljavljenje odpravilo marsikako gnilo rano, ki danes razjeda in slabi naše narodno telo. (Jedro naroda Kmetska miselnost se bori za priznanje, da je kmet po svoji številčni premoči in po življenjskem pomenu svojega dela steber, jedro naroda in države. On je tisti, ki prvenstveno skrbi za kruh vsem vejam naroda brez ozira na to, kateremu stanu pripadajo. Kmet je poleg tega najštevilnejši in najzanesljivejši nosilec vseh bremen, ki jih narodu narekuje družabna skupnost (državnih, banovinskih in občinskih davkov in drugih dajatev). Kmet je zopet tisti, ki v primeru nevarnosti za skupnost žrtvuje največ krvi. Ali si morete misliti našo vojsko brez kmetskih sinov? Listajte po mučeniško-častni zgodovini Jugoslavije, pa boste videli, koliko kmetske krvi je orosilo temelje, na katerih sloni naša državna zgradba in naša narodna svoboda! Ali ni torej samo naravno in pravično ter res v duhu demokracije, če kmetstvo zahteva tako ureditev družabnih odnosov v državno-poli-ticnern življenju, da se kmetstvu in njego- vemu življu prizna tisto prvenstvo, ki ga zasluži po svojem pomenu. S tem ni in ne bo prikrajšan noben stan. Kmetstvo se zaveda, da so mu razni stanovi v družabnem sestavu potrebni, čuti pa, da morajo biti vsi ti stanovi v službi kmetskega naroda, ki vendar zanje dela, trpi in skrbi. To pa ni niti senca hegemonije, ampak je le potrditev v zadružni miselnosti izražene kmetske demokracije. Kmetstvo smatra ves narod za eno samo družino, ki ji je ono življenjski vir. Kakor pa je — zlasti pri nas v Sloveniji — kmetska družina kaj pestro razčlenjena, pa vendar rodni dom skrbi za blagor vseh članov, tako je tudi v narodu, ki sprejme in prizna kmetsko demokracijo. Stanovsko razčlembo narekuje razvoj, kakor ga zahtevajo sproti življenjske potrebe. Kmetstvo zato priznava opravičenost vseh stanov in jim seveda potrjuje vse njih življenjske pravice. Ne smatra pa jih za sebi nasprotne in tuje, ampak za sestavni del sebe samega, za svoje lastne družinske člane. Zato rasteta iz takega pojmovanja dve nalogi: Nekmet-skim stanovom nastaja naloga, smatrati kmetski narod za svoje lastno izhodišče in žarišče ter z vidika tega pojmovanja uravnati vse svoje delo. Kdor tako gleda, bo v vsakem poklicu vestno vršil svoje dolžnosti, ker bo vedel, da dela prav za prav sebi in zase. Kakšne blagodejne sadove bi rodilo tako pojmovanje v vsem javnem življenju, v občini, banovini in državi, si vsakdo lahko naslika sam. Vir življenjske sile Za kmeta nastaja v takem pojmovanju naloga, ravnati z vsemi stanovi kakor s svojimi otroki. Tega se kmetstvo tudi dejansko zaveda in se po tem vedno ravna. Saj zlepa ni nikjer na svetu take povezanosti med kmetskim življem in nekmetskimi stanovi kakor vprav pri nas v Sloveniji. Samo spomnimo se nazaj, pomislimo na čase, ko je tepla našo zemljo šiba svetovne vojne! S kolikšno ljubeznijo in žrtvami je skrbel slovenski kmetski človek za vse stanove! In kdo obnavlja naša mesta, kdo skrbi za njih naraščaj in osveženje krvi, če ne kmet? Kar prelistajte rodovnike posameznih družin v mestih! Domala povsod boste ugotovili, da rod izvira s podeželja, ali pa si je vsaj s kmetov osvežil kri. Vsakdanjost navadno rada vidi le to, kar se odtrga z grude in pride v mesto kot proletarijat, pozablja pa na sveže delovne moči, ki jih družba dobiva s kmetov v trgovini, obrti, industriji, v vseh panogah narodnega gospodarstva in zlasti v vseh vejah onih poklicev, ki zahtevajo višjo šolsko izobrazbo. Koliko je tu zdravnikov, in-ženjerjev, odvetnikov in visokih uradnikov, ki so prišli neposredno s kmetov ter so se po- vzpeli na vodilna mesta samo zavoljo svojih izrednih sposobnosti in zdrave življenjske sile, ki so jo prinesli kot nenadomestljivo doto naravnost izpod kmetskega krova. če končno pogledamo, kdo je tvorec naše kulture, moramo priznati, da zopet v prvi vrsti kmet. On z davki in dajatvami skrbi za njeno gmotno plat, z zdravimi talenti svojih sinov pa za njeno duhovno rast. Od prvih svitov našega kulturnega življenja preko Valentina Vodnika, Franceta Prešerna in Franca Levstika pa prav v naše dni, ko smo doživeli slovensko duhovnost v delih Ivana Cankarja in pesmih Otona Župančiča, je vedno prevladoval v najvišjih vrhovih našega duhovnega, umetniškega in znanstvenega ustvarjanja — kmetski živelj. Zato je še danes resnična veličastna oda, ki jo je Simon Gregorčič zapel kmetski hiši: »Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otm6 grobov, vse Gospodarski, socijalni in politični obraz Evrope je spremenila francoska revolucija, ki je odpravila v bistvu fevdalne razmere. V teh razmerah je bila zakonodajna, upravna in sodna oblast v istih rokah. Zato so glasovi mož, politikov in filozofov, ki so pripravljali tla revoluciji, postavljali zahtevo, da naj bodo oblasti ločene tako, da zakonodajalec ne bo izvrševal zakonov in izvrševalec zakona, upravni uradnik ne sodil v zasebnih sporih, za katere naj se postavi posebna, sodna oblast. Tako delitev oblasti so sprejele vse evropske države. Razdalja med današnjo dobo in revolucijo pa je zatemnila ne samo slavo njenih žrtev, temveč še bolj vodilne misli, ki so jo spočele. Nekatere države že prav odkrito postavljajo sodstvo v službo vladajoče stranke. To so države, ki jim pravijo »totalitarne«, ki se po svojem sestavu približujejo stanju pred francoskim udarom. Žeja po pravici pa je živa prav tam najbolj, kjer se tepta pod različnimi gesli, ki slepe oči, vzbujajo strah, a so po svoji vsebini uprav krivična. Toda tudi državljan svobodne države ceni v neodvisnem in poštenem sodstvu najvišjo dobrino, ki mu jo današnja družba, organizirana v državo, more dati. Nobena vaga tako natančno ne kaže zdravja ali bolezni družbe kakor tista, katero upravlja sodnik, postavljen in zaprisežen od države, da bo sodil le po zakonih. Dobro pravosodstvo zahteva dvoje: najprej dobrih zakonov, potem pa dobrih sodnikov. Dobre zakone more dajati le, kdor pozna dejanske prilike, ima čut za pravičnost in zna to izraziti tako, da je vsakomur jasno, kaj hoče. Zakoni so žive besede, namenjene ne skritim učenjakom in tihim premišljevalcem, temveč množici naroda. Po zakonu se narodu daje ali jemlje, po zakonu se nad njim vlada, po njem se mu sodi. Zato mora biti zakon jasen, priprost, ne krivenčast in zavit. Dober zakon že kar vnaprej pobija nagibe za obračanje smisla, za iskanje nečesa, kar v njem ni in kar ni hotel, da bi bilo. Zakon, čigar namene razvozlaš s težavo in umetnostjo, nosi kal slabosti v sebi, četudi ima dober smoter in je pošteno mišljen; zakaj enostavnost je večna lastnost vsake resnice In prepredena zamotanost lastnost neresnice. Dolžnost države je skrbeti za dobre postave. Državna politika je samo tedaj v taki službi, če dopušča predstavnikom vseh razredov in gospodarskih skupin enakopravno udeležbo pri snovanju zakonov, ne da bi s silo ali drugače težišče zakonodaje iztrgavala mati kmetska je zib&la, iz kmetskih so izšli domdv!« Če in ker pa je položaj tak, je pri nas zahteva po resnični kmetski demokraciji naravna nujnost. Slab mora biti, kdor se ji upira, kajti pametnega in poštenega razloga ne more nihče navesti proti njej. Niti trditev, da kmet ni zrel, ne drži. Nasprotno, kmet je po svojih največjih sinovih dokazal mnogo večjo in bolj zdravo zrelost kakor vsi oni gospodje, ki bi mu radi jerobovali. Ne kmetska nezrelost, ampak gniloba in pokvarjenost tistih, ki trepetajo v strahu za svojo krivično pridobljeno premoč, to je edina ovira za razmah kmetske demokracije. Kmetstvo se tega zaveda in se z vsemi zakonitimi sredstvi bori in se bo borilo za dosego svojih ciljev, ki v končni obliki pomenijo blagor naroda in države v kulturni skupnosti vsega človeštva. dejanskim nasilcem in ga prenašala na skupine, katerim po pravici ne pripada. Toda to stvar narod pri stalnem pomanjkanju politične vzgoje spremlja le od daleč, z majhnim zanimanjem in ob redkih prilikah. To, kar narod stalno ogleduje, preizkuša in presoja, je uporaba zakona. Nekam v tradiciji je, da ne čutimo mnogo zamere, če gre upravno oblastvo mimo zakona, čeprav je Zola, glasnik vesti človeštva, zapisal, da je krivica, storjena enemu samemu, storjena vsem in da so vsi dolžni, sopomagati v obrambi. Biti dober sodnik, je težko. Salamonov zemlja ne poraja in če bi jih tudi dajala, zanje velikokrat ni mesta. Ko je zakon često le načelen in povprečen sporazum mnogih skupin o kakšnem vprašanju, more v posameznem primeru in za posameznike biti težka krivica in sodnik jo mora proglasiti za pravico. Vsak sodnik mora stremeti za tem, da je dober. Stremeti mora ne samo po približni pravičnosti, popolnost naj bo njegov cilj. Nekatere pogoje za dobrega sodnika ustvarja država, mnoge ustvarja sodnik sam. Država mu mora določiti, kaj mora najmanj vedeti. Država mu daje plačo za delo, zakaj dela zato, da more živeti. Ako sodnika slabo nagradi, ga izpostavlja videzu odvisnega človeka. Onemogoča mu nadaljnjo izobrazbo, ki je vse [»olj potrebna in vse bolj vir zanesljivega sojenja; ne dopušča mu razširjenja obzorja in priklepa ga k neprestanemu razmišljanju, kako in v čem najpotrebnejšem naj se še omeji, komu naj bo uslužen, komu ne, pa koga naj se boji, Vse to je prva stopnja k odvisnosti, in zadnja od neodvisnosti. Ako vsak sodnik primerno prejema, ne bo gledal, da bo za krivično ceno povzdignjen nad tovariša. Zakaj tako tekmovanje je često najusodnejši korak navzdol. Zahteva hvaležnost napram onim, ki so pripomogli, vzbuja jezo in zavest onih, ki so trpeli. Vzbuja pa tudi začudenje tam, kjer tako ali drugačno početje nima podobnega učinka. Ne samo začudenje. Vzbuja strah, ali to v najskrajnejših odtenkih ne bo s svojimi posledicami poseglo v sam tabernakelj sodnika, v njegovo vest? Pravijo sicer, da je vest usedlina navad, lahko tudi ustrahovanj. Toda vest sodnika je načelo, biti vsem pravičen, biti edinole sodnik, ločiti se ob iskanju in izrekanju pravice od vseh znanj, zvez in povezanosti, služiti samo, zakar mu je bila podeljena avtoriteta, moč in oblast. Borba sodnikov za zboljšanje življenskih prilik je stalni predmet razpravljanja njih samih. Življenje, dostojno človeka — mora biti zajamčeno slehernemu in dolžnost dr- žave, ki hoče varovati temeljno načelo neodvisnega sodstva, delitve oblasti, je, da ne nastavlja leto za letom gluhih ušes njihovim klicem. Zakaj njena gluhoba kaj lahko postane poseganje nepoklicanih tja, kamor naj bi njih noge ne zahajale. Delokrog države, ki naj ustvarja pogoje za dobro sodstvo, pa je širši. Vsa državna politika mora biti poštena, vsa pravična, saj le taka tvori neizčrpno zaledje dejanjem posameznikov, ki v njenem imenu in za njeno dobrobit tolmačijo in izvršujejo zakone. Masaryk lepo pravi, da je idealizem največji realizem; nedavno je predsednik francoske zbornice, Herriot, povdarjal, za kako nespametne se izkažejo računi, ki ga taje. Sodniški stan je že po svojem poreklu stan idealistov. Mar ni najlepše doživljanje ono, ki izravnava krivice, ki reže kriva pota in jih pripravlja za pravico? Nekateri menijo, da je duhovski poklic še lepši; po eni strani bi temu ne oprekali, toda kar tiče obrambe čuta pravičnosti, ki je skoraj sleherniku zapisan globoko v srce, mislimo, da ni mogočnejšega stebra, kakor je sodnik. Ne osvaja ga val kakršne koli podkupljivosti; strast sovraštva in hinavska prijaznost gresta mimo njega; njegova vaga nima skritih uteži in njegovih jezik ne lažnih besedi. Proti vsakemu vplivu odporen sodniški stan je najtrdnejše zagotovilo za mirno sožitje še tako zagrenjenih državljanov; njegova neodvisnost vrača vse zašle javne tokove v strugo zakonitosti. Naša država ne gre po potih, ki bi zapirala vrata pravice množicam, ki čakajo nanjo; ustava je sprejela s krvjo zapečateni uspeh revolucije, ki je v vsako roko položila nekaj oblasti, da bi nobena ne segla predaleč. Nalaga pa se ji še, ustvariti stanu, brez katerega ni izravnavalca navzkrižij, pogoje svobodnega, neupogljivega uporabnika zakona. Neomajane naj ostanejo korenike pravo-sodstva, kakor so ostale doslej. Kakor je pravičnost temelj vladavin, tako bodi neodvisnost, idealna vestnost, ljubezen do pravičnosti še naprej neodstranljiva odlika sodnega stanu. Tak stan je nosilec napredka. Ker vsak, kdor krivici brani zmagati, krepi trdnjavo pravičnosti, vtelešeno v vsakem sodniku. V teh mesecih bo država delila, kar ji državljani dajejo, mnogi pritegujoč si od ust. Naj za pravosodje da toliko, da jim tudi iskanje pravice ne bo pritrgano. — Plačilni sporazum Sporazum o načinu plačevanja v trgovskih stikih med Italijo in Jugoslavijo je bil podpisan v Beogradu. Obseg trgovinskih izmenjav med obema državama je določen na temelju starih kontingentov, določenih v protokolu, ki je bil podpisan v Rimu 8. julija 1937. Tečaj za trgovinska plačila je določen na 43'70 lir za 100 Din, .odnosno na 228"83 din za 100 lir. Sporazum ostane v veljavi do 30. junija 1938 in bo avtomatično podaljšan vsakih šest mesecev, v kolikor bi v določenem roku dveh mesecev po preteku vsakega četrtletja ne bil odpovedan. Uvcz losa v ftemčijo Te dni zboruje v Eisenachu nemško-jugoslovanski lesni in gozdarski odbor. V odboru, ki je pod državnim vodstvom, so tudi zastopniki lesnih producentov ter lesnih preddelavcev in trgovcev. Danes uvaža Nemčija iz Jugoslavije lesa za 157 milijonov din in je glede lesnega uvoza iz Jugoslavije na tretjem mestu. Nemški uradni krogi in lesni interesenti pa so mnenja, da bi se mogel uvoz jugoslovanskega lesa še povečati. Pričakuje se, da bodo na konferenci V Eisenachu sprejeti primerni sklepi. 2>i?«veseclslv© Šestdesetletnica Otona Župančiča V nedeljo 23. t. m. je minilo 60 let, odkar Iso rojenice v belokranjski kmetski hiši na iVinici prižgale luč življenja največjemu sodobnemu slovenskemu pesniku Otonu Župančiču. Ljubljana in z njo vsa Slovenija je v priznanju Župančičevega nesmrtnega dela proslavila ta dan z dostojnimi kulturnimi prireditvami. Oton Zupančič je, kakor morda nihče med nami pred njim, prisluhnil ritmu slovenske zemlje in utripu slovenske duše, ki se izraža v slovenskem jeziku. Od prvih počet-kov svojega pesniškega ustvarjanja pa prav do najzrelejših umetnin, ki jih je dal pesnik narodu na višku svoje moške dobe, korenini z vsem svojim bistvom v svojem narodu. Njegove mladinske pesmi so tako prepletene z narodnimi motivi, so tako slovenske in hkratu tako zmagovito lepe, da so doslej pač edinstvene v naši književnosti. Na zunaj je potekalo pesnikovo življenje brez posebnih pretresljajev. Ljudsko šolo je pesnik obiskoval v Dragatušu in Novem mestu, kjer je dovršil tudi prve tri gimnazijske razrede, gimnazijske študije z maturo pa je 1. 1896. končal na tedanji I. državni gimnaziji v Ljubljani. Odtod je odšel na vseučilišče na Dunaj, a 1. 1903. je nastopil službo suplenta na I. državni gimnaziji v Ljubljani, že 1. 1905. je odpotoval v Pariz, pozneje pa je bival kot domači učitelj v Bregenzu, Wurttembergu in na Bavarskem. Po preselitvi v Ljubljano 1.1910. se je posvetil samo slovstvenemu delu. Bil je dramaturg Deželnega gledališča, pozneje je postal mestni arhivar, po prevratu je postal dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani, kjer deluje sedaj kot njegov upravnik. Pesnik Oton Župančič je izbranec med najvišjimi vrhovi naše kulture. Vsaka njegova knjiga, ki je izšla, je pomenila odločen korak kvišku, dokler ni v svoji »Dumi«, doslej najlepšem slovenskem umotvoru te vrste, s čudovito silo zapel slovenski zemlji in narodu visoke pesmi, v katero je položil vse razkošje svojega duhovnega bogastva in vso globino trpljenja, ki ga nosi slovenski narod na svoji poti. Pretresljiva, večno lepa pesnitev je slavo-spev slovenski zemlji in je hkratu izpoved in prisega brezmejne ljubezni, s kakršno je vdan narodu njegov včliki sin. Poleg svojih pesniških zbirk nam je ustvaril Oton Župančič z »Veroniko Deseni-ško« največjo slovensko tragedijo. Poleg izvirnih del je pomembno tudi Župančičevo prevodno delo. V mojstrsko izoblikovanem jeziku je dovršeno presadil na naša tla najlepše bisere svetovne literature. V njegovih prevodih srečujemo svetovna imena, Shakespeare, Flaubert, Dickens in vrsto drugih. Nenadkriljiv je Župančič kot oblikovalec slovenskega jezika, slovenske besede. Tu je znal tako globoko, tako tajinstveno verno prisluhniti večno živemu viru narodove duše, da nam je iz leta v leto odkrival novo jezikovno bogastvo, ki ga še vedno izpopolnjuje. Zato bo ostal Župančič tudi mlajšemu rodu živ studenec in zanesljiv kažipot v svete hrame slovenske umetnosti. Umljivo je, da je delo takega genija odmevalo tudi v svet onkraj naših meja. O njegovem delu so pisali Angleži, Nemci, Italijani pa seveda Čehi in drugi Slovani, njegova »Duma« je prevedena v češčino, več njegovih pesmi pa je prevedenih tudi v francoščino in nemščino. Naj bo ob pomembnem življenjskem jubileju velikemu pesniku in geniju v priznanje za vse njegovo delo prijetna zavest, da ga je narod sprejel v svoje srce, kjer ga bo ohranil skupaj s svojimi največjimi večno tvornega in nesmrtnega! Doma in drugod Preimenovani banovinski svetniki Banovinski svetniki za savsko banovino so bili pretekli teden zamenjani in preimenovanL Tudi v primorski banovini je bilo nekaj banovin-skih svetnikov odstavljenih in novo imenovanih. Združena ©pozicija je bolj ali manj mirovala vse od lanskega leta, ko je podpisala znani sporazum z dr. Mačkom v Zagrebu. Sporazum je namreč naletel med srbskim narodom na odločen odpor in beograjska združena opozicija je z njim zgubila še ono priljubljenost med narodom, ki jo je s konkordat-sko borbo pridobila. Od tedaj so tudi stiki med beograjsko in zagrebško opozicijo popustili in agitacija med narodom je skoro povsem prenehala. Senatorske volitve so vodstvo beograjske opozicije zopet razmajale. Čeprav ni mogla doseči abstinence dr. Mačka pri senatorskih volitvah, kakor so sklenili gg. Stanojevič, Davidovič in Jovanovič, so vendarle uspeli obnoviti nekak skupni akcijski odbor med obema opozicijskima grupama. Pretekli teden sta bila v Beogradu zastopnika zagrebške opozicije gg. Večeslav Vilder in dr. J. Šutej. Jlija Hirčanin bivši predsednik centralnega odbora Narodne odbrane je postavil svojo kandidatno listo za senatorske volitve v dunavski banovini. Velilci za senatorske volitve Zupani, banovinski svetniki in narodni poslanci bodo imeli na dan volitev 6. lebruarja prosto vožnjo in dnevnice. Seja sveskih tajnikov JNS in O JNS se je vršila v nedeljo v Ljubljani. Seja je obravnavala organizacijska in politična vprašanja. Na seji sta poročala tudi senatorja Ivan Pueelj in dr. Kramer. Predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič se je v nedeljo dopoldne vrnil iz Nemčije, kjer je bil teden dni na I obisku. Pravoslavna cerkev V soboto je minilo pol leta od smrti velikega in zaslužnega poglavarja srbske pravoslavne cerkve patrijarha Varnave. Umrl je ravno na dan, ko je bil v narodni skupščini izglasovan konkordat. V konkordatsko borbo je prav živo posegla tedaj tudi pravoslavna cerkev in je predloženi načrt konkordata z vso odločnostjo odklonila. Nastal je spor, ki še vedno traja in ki se izraža predvsem v tem, da se še niso izvršile volitve novega patriarha. Posle poglavarja srbske pravoslavne cerkve je vodil ves čas in jih še vodi podpredsednik Sv. Sinoda zagrebški mitropolit Doeitej. Preteklo soboto so se vršile v Beogradu maše zadušnice za pokojnim patriarhom. Po za-dušnicah se je velika množica naroda pomikala v povorki od cerkve, kjer leži pokopan patriarh Varnava, k patriaršijski palači. V povorki je bilo preko 500 pravoslavnih duhovnikov. Po nekaterih govorih se je pričela seja Sv. Sinoda, ki mu prisostvujejo vsi pravoslavni nadškofje in škofje. Le dva se radi bolezni nista mogla udeležiti. Dnevni red sej Sv. Sinoda je zelo važen. Seje so se v ponedeljek nadaljevale in so trajale več dni. Na ponedeljkovi seji je bilo prečitano poročilo glede konkordata. Selitev Poslanec Nikola Kabalin je prestopil iz Jugoslovanskega kluba nar. posl. v JRZ klub. Kabalin je bil izvoljen v Zagrebu na Jevtičevi listi. V JNS' ni vstopil s svojim šefom zato, ker je smatral, da je JNS premalo jugoslovansko borbena. Bil je član Baričevičevega kluba, dokler ni našel poti v JRZ. :Finančni odbor narodne skupščine je nadaljeval razprave o proračunih posameznih ministrstev. Na vrsti so bila ministrstva trgovine, gozdovi in rudniki ter so-cijalna politika. V kratkem se bo pričela razprava še o finančnem zakonu. £e tako napre? Ljubljana je sestavila proračun za prihodnje leto in znaša din 115.500.000 ter je za več kot 16 milijonov dinarjev večji od lanskega proračuna. 2adosčen/e županu Medvedu Kazensko postopanje proti bivšemu županu Ivanu Medvedu iz Tacna pod Šmarno goro je po dolgem času le končano. Gospod Medved je dobil popolno zadoščenje. Revizija, ki jo je jeseni leta 1936. izvedla banska uprava, je imela za posledico, da je bil g. Medved kot župan »zaradi nečastnih dejanj« razrešen. Vršila se je nato dolga kazenska preiskava, v kateri se je moral gospod Medved braniti. Že preiskava je pokazala, da so očitki neutemeljeni in je bil gosp. Medved obtožen samo za pet slučajev. Toda pri razpravi, ki se je vršila 18. t. m., je bil g. Medved v vseh primerih oproščen, ker se je izkazala njegova nedolžnost; bil je obsojen pogojno na nizko kazen samo v dveh primerih, in sicer zaradi tega, ker je, po lastnem priznanju, v teh dveh primerih v mezdne liste za delo iz fonda za brezposelne vstavil, da so štirje delavci dobili mezdo izplačano, dočim se je ta denar porabil, kar se je dokazalo, za nabavo materiala in bolniško blagajno. Po predpisu se sme denar iz fonda za brezposelne delavce uporabljati namreč samo za mezde, ne pa za druge izdatke. Ker pa so potrebni pri takih delih tudi drugi izdatki, drugače se delo ne more izvršiti, si pač vsak župan pomaga, kakor ve in zna. Tako je dobil od vseh spoštovani bivši župan tacenski g. Medved satisfakcijo za vse, kar je moral v teku poldrugega leta nedolžen prestati. Kaj se godi po svetu V Franciji je sestavil novo vlado zopet dosedanji ministrski predsednik Camile Chau-temps. Čeprav so nekateri glasovi napovedovali že koj po sestavi spet skorajšnjo krizo vlade, se zdi, da se te napovedi le ne bodo uresničile. Ko so namreč radikalni socialisti stavili v parlamentu predlog za zaupnico vladi, je ta pri glasovanju dobila 501 glas, proti zaupnici je glasoval samo en poslanec, in sicer Bergery. Komunisti in skrajni desničarji so se glasovanja vzdržali. Za vlado so poleg radikalnih socialistov, republikanske unije in rieosocialistov glasovali tudi poslanci dosedanje opozicije v centrumu in na zmerni desnici. Izid glasovanja je napravil v vseh političnih krogih najgloblji vtis. V njem vidijo spontano uresničenje ideje o združitvi vseh nacionalnih skupin, ki jo je skušal izvesti Blum, ko mu je bil poverjen mandat za sestavo vlade. Značilno je, da so se vsi govorniki, ki so posegli v debato, ne glede na svojo strankarsko opredelitev, izrekli za narodno koncentracijo. Nova ruska vlada je bila pred kratkim sestavljena. Za predsednika sveta ljudskih komisarjev je bil soglasno izvoljen Molotov. Tudi Litvinov je bil soglasno izvoljen za ljudskega komisarja za zunanje zadeve. Ko-misariat za narodno obrambo bo še nadalje vodil maršal Vorošilov, Notranje posle je zopet prevzel Ježov. Na mesto dosedanjega komisarja za pravosodje Krilenka je prišel Rikov, težko in oboroževalno industrijo bosta vodila brata Kaga-noviča, trgovino pa Smirnov. V novi vladi je tudi ženska Bakovljeva, ki bo vodila komisarjat za paroplovbo. Za generalnega državnega pravnika Sovjetske unije je bil imenovan Nišinski. Novo vlado je prebivalstvo sprejelo z velikanskimi manifestacijami. Moskva je bila vsa v zastavah ter so po cestah in ulicah korakali sto-tisoči manifestantov, ki so se zbirali na Rdečem tušu. Manifestacije so trajale vse popoldne in pozno v noč. Po vseh cestah in trgih so bili postavljeni zvočniki, po katerih so razširjali govore sovjetskih voditeljev iz Kremlja. Zaradi velikih množic so morali v notranjem mestu popolnoma ustaviti promet cestne železnice in avtobusov. V Romuniji je s kraljevim odlokom razpuščen parlament, nove volitve pa bodo bržkone v marcu. Kmetijski minister Joanicescu je izjavil v govoru po radiu, da je vlada ukinila poljedelski davek. Primanjkljaj, ki bo tako nastal v proračunu, misli pa pokriti z davkom na blago, ki ga prodajajo na kmetskih sejmih Minister je izjavil, da je to mirna revolucija proti begu pred davčnimi obveznostmi. Na Daljnem vzhodu traja vojna z menjajočo se srečo dalje. Na vsem področju okrog Šanghaja povzročajo kitaljski čet-niki Japoncem vedno večje skrbi. Uporniki so se pojavili tudi že v Šanghaju samem. Manjši oddelki kitajskih četnikov vedno znova in povsem nenadoma napadajo posamezne japonske oddelke, tako da so povročili v japonski vojski v Šanghaju že pravo zmešnjavo. Spričo tega so se japonske vrhovne vojaške oblasti v Šanghaju odločile, da z energičnimi ukrepi zatro vse upore in preženejo kitajske četnike, ki operirajo očitno pod vodstvom neke kitajske tajne organizacije v Šanghaju. Pred kratkim so se pričele po vseh kitajskih delih Šanghaja velikopotezne hišne preiskave. Preiskave izvršuje vojaštvo, ki je oboroženo s strojnicami in ročnimi granatami in nastopa pod zaščito tankov. Japonski oklopni avtomobili prodirajo v posamezne kitajske mestne okraje in večji oddelki vojaštva preiskujejo hišo za hišo. Hišne preiskave so izzvale med Kitajci samo še hujši odpor. Več japonskih tankov in oklopnih avtomobilov je bilo napadenih in uničenih. Japonske vojaške oblasti so ugotovile, da deluje samo v Šanghaju več tisoč kitajskih vojakov, ki so odložili svoje uniforme in se sedaj kot civilisti in četniki borijo proti Japoncem. Japonske vojaške oblasti so tekom dneva izdale nadaljnje Italija je v zavzeti Abesiniji imenovala abuno Abrahama, ki ga vidimo na sliki, za novega poglavarja koptske cerkve. Ker je za koptske kristjane a b u n a isto, kar je katolikom papež, je zaradi novega imenovanja nastal v kairski sveti sinodi oster spor. ukrepe, da se s silo uniči ves uporniški pokret. Po vesteh iz šanghajske okolice se uporniški po-kret širi na vse ozemlje od Šanghaja do Nankin-ga. Tudi v Šantungu imajo Japonci vedno znova opraviti s tisoči kitajski četnikov. Medtem so se pričele na fronti med obema rednima vojskama hude borbe za Vuhung. Kitajci so mesto malone obkolili in izvajajo na japonske čete v mestu močan pritisk. Onstran Jang-ceja je japonska vojska, ki prodira proti Hsičovu, kjer se namerava združiti z drugo japonsko vojsko, pričela oblegati mesto Linghajhuang, ki leži 180 km severno zapadno od Nankinga. Linghajhuang je važno železniško križišče. t Branislav Nušič Malo pred šestdesetletnico našega pesnika Otona Župančiča se je v Beogradu utrnila življenjska zvezda velikega srbskega pisatelja Branislava Nušiča. Pokojni se je rodil 8. oktobra 1864 v Beogradu, kjer je dovršil gimnazijske študije, pravne pa deloma v Gradcu in končno v Beogradu. Bil je pogosto v državni službi, ki pa se ji je tudi često odpovedal. Njegov nemirni, vedno snujoči duh pač ni prenesel pisarniške tesnobe in vezi. Branislav Nušič spada med najplodovi-tejše pisatelje v Jugoslaviji. Napisal je toliko satiričnih podlistkov, povesti, romanov in komedij, da se na stara leta že sam ni mogel več spominjati, kaj vse je poteklo izpod njegovega peresa. Pri nas so najbolj znana njegova gledališka dela (Protekcija, Narodni poslanec, Gospa ministrovka itd.). O svoji literarni preteklosti je nekoč dejal sam: »Rodil sem se tedaj, ko se je nekako pričela naša nova književnost. Upam, da ne umrem prej, dokler ne vidim nositeljev njenega novega preporoda ... Pokopal sem 36 književnikov in jim govoril ob grobu, zato nimam poguma, da bi izrekel o njih kakšne literarne sodbe.« Zdaj je prišla vrsta nanj. Nušič je že dolgo bolehal, v sredo 19. t. m. pa je končno izdihnil. Njegovo truplo so z velikimi žalnimi slovesnostmi v Beogradu položili k večnemu počitku, njegova dela pa je uvrstil narod v svoj večno živi zaklad. Napetost med Italijo in Rusijo Ker je Rusija trdila, da je Italija postala nesoliden dolžnik, je nastala v Italiji močna reakcija. Italijanska vlada je poslala v Mosk\?o ostro protestno noto, kjer dolži Rusijo, da hoče na ta način le sama sebe spraviti iz stiske ter prikriti dejstvo, da zadnje čase ni mogla izpolnjevati svojih obveznosti v tujini. Po francoskem mnenju je v kratkem treba pričakovati prekinitve vseh gospodarskih, morda pa celo tudi diplomatskih odnošajev med Italijo in Rusijo. Amerika je prepovedala izvoz helija Amerika je prepovedala izvoz plina helija, ki je posebno važen za zračni promet s zepelini. Helij namreč ne gori in je zato možnost nesreč na zrakoplovih, polnjenih s tem plinom, znatno zmanjšana. Po sklepu ameriškega notranjega ministrstva, ki ga je odobril tudi predsednik Roosevelt, mora biti odslej ves ameriški helij na razpolago vladi. Nemški parniki, ki so že naložili nekaj helija, pa še čakajo na druge pošiljke, so morali ostati v ameriških pristaniščih. Znano je, da so Nemci hoteli novi zepelin napolniti s helijem iz USA. V Španiji Napadi na nacionalistična in z druge strani na republikanska mesta in utrdbe se nadaljujejo. Poleg napada na Puigcerdo so nacionalistični bombniki izvršili še več takih akcij. Tako so bombardirali Siguereas v severni Kataloniji in luko Las Rosas. Republikanska letala so napadla Sevillo in Ceuto. Nacionalisti so bombardirali Valencijo in objekte Seu de Urzel na južni meji Andore, republikanska letala pa so izvršila uspešen napad na Algeciras. Pričakovati je nadaljnjih napadov z obeh strani. V Siguereasu so nacionalistična letala skušala uničiti tovarno, v kateri montirajo republikanci letala, ki prihajajo razstavljena preko meje ali pa z ladjami preko bližnje luke Las Rosas. V Cugnelu so bombardirala vojaške objekte in je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih. Izmed republikanskih napadov je najbolj uspel zadnji napad na Algeciras, kjer so republikanci pognali v zrak veliko smod-nišnico. Valencijo je bombardiralo tudi pet nacionalističnih vojnih ladij. Granate so povzročile ogromno škodo. Pri napadu nacionalističnih letal na neko špansko obmejno mesto je padlo 11 bomb na francosko ozemlje. Francoska vlada je proti takemu postopanju pri Francovi vladi protestirala. Kmehka mladina Šmarnogorsko okrožje Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v nedeljo 16. t. m. ob 4 popoldne v dvorani Sokolskega doma v Medvodah lepo uspelo prireditev — »kmetsko večerjo«. Prireditev je v zvezi s prejšnjimi v tekočem poslovnem letu pokazala, kako vneta in vztrajna je kmetsko-delavska mladina v svojem delovanju in stremljenju. Naj še tako butajo obnjo grabežljivi volkovi časa in razmer, ne morejo zrahljati njene povezanosti. »Večerje« se je udeležilo osem v okrožje spadajočih društev ter lepo število podpornikov in prijateljev našega gibanja. V lepi, topli družabnosti se je prireditev razvila z nadihom starodavnih kmetskih običajev v tiho, a toliko bolj plamtečo manifestacijo kmetsko-mladinske misli. Udeleženci smo se razhajali z najlepšimi vtisi in z iskreno željo, da se kmalu zopet vidimo. V to-variških razgovorih smo dobili nove vere za na-naljnje delo, ki mu bo svetil na pot neustrašen kmetski pogum. Ig pri Ljubljani Društvo kmetskih fantov in deklet na Igu priredi na Svečnico v gostilniških prostorih tov. Gerbeca na Igu kmetsko večerjo, združeno z domačim petjem in prosto zabavo. Po krajšem zastoju se je pokazalo med našo kmetsko mladino zopet več krepke volje do prosvetnega in društvenega dela. Pripravljamo tekom zime še par drugih prireditev. Kako bodo uspele, bomo v Kmetskem listu še poročali. Večerja bo točno ob pol sedmih, na kar opozarjamo naše fante in dekleta, da bodo točni in v čim večjem številu. Na svidenje! Gor. Petrovci V nedeljo 2. januarja t. I. se je vršila prva prireditev novoustanovljenega Društva kmetskih fantov in deklet. Prvič so se to pot predstavili javnosti naši fantje in dekleta in so priredili par iger enodejank. Vršili sta se dve predstavi, ki sta bili zelo številno obiskani. Ob tej priliki so nas posetili tudi tovariši sosednjega Društva kmetskih fantov in deklet Črnelavci-Veščica in s tem poudarili slogo in tovarištvo, ki naj vlada v naših vrstah. Ob priliki predstave je imel lep pozdravni in vzpodbudni govor tovariš Rudi Titan, predsednik pripravljalnega odbora Okrožja kmetskih fantov in deklet v Murski Soboti. Raztolmačil je udeležencem naš program in naše , delovanje. S prvo predstavo smo bili zadovoljni v vseh ozirih, v isti meri pa tudi gledalci. Moč našega kmetsko-mladinskega gibanja vedno narašča in trdno upamo, da bo zajelo vse Prek-murje. Ob priliki pa se zopet kaj oglasimo. Sebeborci V nedeljo 9. januarja t. 1. se je vršil 3. redni občni zbor našega Društva kmetskih fantov in deklet, na katerem smo izvolili tale odbor: predsednik: Viktor Baller; podpredsednik: Franc Janža; tajnik: Joško Podlesek; tajnik II.: Franc Cipoth; blagajnik: Geza Šiftar; odborniki: Jo-lanka Šiftar, Helena Vukan, Ludvik Kardoš in Emil Peček. Od novega odbora pričakujemo, da bo vršil svoje delo v splošno korist in za napredek naše mladine. Št. Pavel pri Preboldu Obračun o svojem letnem delovanju je podalo naše Društvo kmetskih fantov in deklet v nedeljo 23. januarja. Društvo, ki šteje lepo število zvestih članov in članic, je imelo svoj peti redni občni zbor, ki se je vršil v društvenem ^..dokler ni vzel na rame Jernejčka, katerega mati pere z Radionom! Tudi če ste le enkrat videli, kako lepo belo Radion pere, ne boste nikoli več zadovoljni z navadnim pralnim sredstvom. V primeri z »Radionovo belino« izgleda vsaka druga belina sivkasta. Njegova skrivnost je v tem, da vsebuje Radion posebno dobro, s kisikom prepojeno Schichtovo milo. Kisikovi mehurčki pronicajo pri kuha nju skozi celotno tkanino ln se ne izognejo nobenemu vlaknu. Radion Schichtov odstrani temeljito tudi nesnago, _ _ —^ _ _ ki se z navadnim pranjem ne #% I ^ B f ^ M da: odpraviti. Kupite še danes I ^tF 1 Radion za prihodnje pranje. pgfg SOITI prostoru pri F. Vedeniku. 0 lepih uspehih, porastu članstva in celotnem delovanju je poročal predsednik tov. Aleksander Turnšek. Podrobna poročila pa so podali še ostali funkcionarji. Zlasti je razveseljiv razvoj knjižnice, ki si je v preteklem letu pridobila mnogo obiskovalcev. Društvene javne prireditve pa so prinesle lep prirastek blagajni. — Novemu odboru načeluje zaradi prezaposlenosti in odsotnosti dosedanjega predsednika, tov. Jože Rogl iz šešč. Z novimi močmi sta poživljena tudi ženski ter dramatski odsek. Na občni zbor je prispel tudi predsednik Zveze tov. Ivan Kronovšek; s svojim govorom je navzočne podkrepil in v vseh utrdil vero v resnično zmago in preporod slovenske vasi. Z novim delo v novo bodočnost! Sv. Jakob v Slovenskih goricah Med našo kmetsko mladino je bila že dolgoletna želja po ustanovitvi Društva kmetskih fantov in deklet. Končno se nam je to hrepenenje izpolnilo in smo si pred časom (16. januarja 1938) izvolili pripravljalni odbor, ki vodi vse priprave h končni ustanovitvi društva. V glavnem vodita priprave tov. Srečko Matjašič in tov. Franjo Trojner. Vsi fantje in dekleta, ki mislijo s svojo glavo, so pristopili k naši organizaciji, ki bo skušala našo mladino vzgajati in ji vzbujati kmetski ponos in samozavest. Poleg tega bo pa vneto širila izobrazbo, ker smo pač že dolgo časa prepuščeni samim sebi. Na ta način se bomo pridružili ostali organizirani mladini Agrarna reforma izx gozdovi Zveza slovenskih agrarnih interesentov je pričela že L 1929. veliko akcijo, da se razlaste v Sloveniji tudi veleposestniški gozdovi. Te zahteve je utemeljevala iz socialnih, nacionalnih in državnoobrambnih razlogov. Po prvotnih določilih uredbe o agrarni reformi je prihajala v poštev za razlastitev le obdelovalna zemlja. Veleposestva pa, ki so spadala pod agrarno reformo, so merila komaj 30 tisoč ha obdelovalne zemlje in preke 170 tisoč ha gozdov. Vsa ta veleposestva so bila torej pretežno gozdna posestva in agrarna reforma bi se jih skoraj ne dotaknila. Vse ono slovensko prebivalstvo, ki živi od gozdnega gospodarstva, bi ne dobilo od take agrarne reforme nikake blago-dati. Vrhu tega so gozdni veleposestniki mahoma tujerodci in tudi inozemci. Ogromni kompleksi njihovih gozdov leže vzdolž naših državnih meja. Ta tuja veleposestva so bila gnezda tujerodne propagande, trdnjave tujerodnega življa in središča raznarodovalne akcije slovenskega naroda. Saj nam ni treba mnogo tega naštevati, ker se med seboj prav dobro poznamo in vsak dan še danes opažamo protinarodno delovanje teh tujerodnih elementov. Naj navedemo le par mest, kjer imajo sedež tujerodni veleposestniki: Kočevje, Slov. Konjice, Slov. Bistrica, Prevalje itd., itd. Strankarske razprtije so pred 1929. povsem onemogočale uspešno izvedbo agrarne reforme sploh, kaj šele za gozdno razlastitev, ki je niso niti predvidevale dotedanje uredbe o agrarni reformi. Šele po tem blagoslovljenem letu, ko je veliki kralj napravil konec strankarski anarhiji, za katero so razni izkoriščevalci naroda skrivali svoje grabežljive prste, je mogel naš mali človek povzdigniti svoj glas in opozoriti merodajne činitelje na najvažnejše socialno in nacionalno vprašanje Jugoslavije, na agrarno reformo, ki je bila že skoraj izigrana. Šele po tem letu se je mogel agrarni interesent organizirati in potom svoje organizacije pokazati na strašne krivice, ki so se mu delale pri sistematičnem gaženju zakona o agrarni reformi. Poleg tega je naš bajtar takoj postavil zahtevo po gozdni agrarni reformi. Blagopokojni kralj Aleksander se je pokazal tudi tukaj sodobnega državnika, ki je tako globoko doumel vsa pereča socialna vprašanja kakor nihče drugi. V novi zakon o likvidaciji agrarne reforme je bila vnesena tudi določba o razlastitvi veleposestniških gozdov. Načelno je bilo razlaščeno na veleposestvih vse do 1000 ha gozda. Če bi se ta določba zakona o likvidaciji agrarne reforme tako izvedla, kakor je bila zapisana, bi imeli danes razlaščenih v Sloveniji okrog 60.000 ha veleposestniških gozdov. Od vsega tega je ostalo razlaščenih le okrog 25.000 ha. Veleposestniški gozdovi so razlaščeni za agrarne interesente. Občine so postale sicer idealne lastnice, toda same nimajo pravice koristiti se iz gozdnih dohodkov. Organizacije agrarnih interesentov pašniške in gozdne zadruge niso bile pri razlastitvi upoštevane, čeprav imajo za gozdno agrarno reformo največjo zaslugo. Tujerodni veleposestniki so se od prvega strahu opomogli. Zopet so postali močni centri tujerodne propagande. Slovenski bajtar, poljski in gozdni delavec od gozdne agrarne reforme nima tistega, kar je od rije pričakoval in kar bi po zakonu moral imeti. Blagodati gozdne agrarne reforme za našega malega človeka ni. Slovenec je ostal naprej rob in tlačan. Naš maLi človek čaka že 18 let na pravično izvedbo agrarne reforme. Le za trenutek se je temno nebo razjasnilo in zopet so naše nacionalno nebo pokrili temni in težki oblaki. Naš mali človek, slovenski bajtar pa potrpežljivo čaka in razmišljuje, kdaj se bodo uresničile njegove dolgoletne sanje. tolata 0 U(waM. Župan, ki podari, ali proda s 100% popustom občini kako svečo — recimo ob smrti kakega na občinskem teritoriju od gladu umrlega tujca, pravijo nekateri, da se ga lahko smatra ne glede na prijateljstvo s kako višjo elementarno silo na podlagi obstoječih postav za občinskega liferanta. Dočim trdijo drugi, da se smatra župan, ki je slučajno ne po svoji krivdi poleg svoje časti tudi posestnik mlina in lifra občini na vagone s 100% dobičkom smrdljivo koruzno moko kot nekak mecen sestradanih občinskih revežev. Obe zamotane trditve vam pošiljam, gospod urednik, s potovanja po zapuščenih Halozah v pretres ter vas prav vljudno prosim, da mi jih ob priliki magari po sprejetju proračuna na kak človečanski način razvozlate! Za uslugo, gospod urednik, naprej najlepša hvala! Bog vas živi! Zdravo! Ernest Striglj. 1% sv. Uumocia V koledarju »Družbe Sv. Mohorja« čitamo na 59. strani: — Ali ne veš, da so bili ob zadnjem štrajku že v enem tednu vsi suhi ko cerkvena, miš in so hodili od kmeta do kmeta, da jih ni bilo hudega konec. Ti, kmet, imaš pa svojo streho, jesti dovelj, nihče ti nima pravice ukazovati, gospodar si in gospod. Ob najlepšem vremenu vržeš koso na tla in ležeš v senco, če se ti zahoče, in ni ga kralja ne papeža, da bi ti rekel: Ne smeš! Vidiš, sin, to je kmetic — Resnično hud je sv. Humor! Kmet ne sme ob najlepšem vremenu metati kose iz rok in ležati v senci, nego mora v tistem času delati navadno po šestnajst ali celo sedemnajst ut na dan. In vendar mu za ta obilni trud nič ne ostane. ftlavasčanie hranilnih vlog Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah dne 30. novembra 1937 999 milijonov dinarjev; v primeri z oktobrom pomeni to "sorazmerno neznaten padec za pribl. 3 milijone. Vendar so skupne vloge na knijžice narasle in sicer na 600,158.000 dinarjev, dočim so vloge v tekočem računu znašale 398'9 milij. Sicer« so vloge na knjižice narasle pri 7, vloge v tekočem računu pri 10, skupne vloge pa pri 8 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo pri nekaterih hranilnicah, in sicer število vlagateljev na knjižice pri 7, v tekočem računu pri 8, skupaj pri 15 hranilnicah. Iz teh številk izhaja, da se zaupanje v hranilnice in v denarne zavode polagoma vrača. Številke za december, ki še niso popolne, kažejo to še lepše. Zlasti dobro vplivajo izplačilni načrti posameznih denarnih zavodov, in poročila o tem, da sta Narodna banka in Poštna hranilnica odobrili denarnim zavodom kredite za izplačilo vlog. Ker bodo imeli denarni zavodi na razpolago tudi prvo anuiteto od Priv. agrarne banke, bodo mogli vsaj polagoma opraščati stare vloge. Potrpljenje ima vedno svoje meje, tako seveda tudi potrpežljivost ponižnih kulijev. Vse protijaponsko razpoloženje je na Kitajskem nastalo spontano, iz lastne narodove volje. Nankinška vlada ga ni pospeševala, čeprav so z nasprotne strani tako zatrjevali. General čangkajšek, vodja Kitajcev, se je zavedal nevarnosti, ki bi nastala ob spopadu z Japonsko. Zato si je na vso moč prizadeval, da ta spopad prepreči. Njegova afera z mladim maršalom čangsuelijanom, ki ga je bil ujel in zaprl v trdnjavo Sianfu, dovolj določno kaže na poskus, da bi čangkajška prisilili na resnično protijaponsko stališče, šele po ponovnih in brezobzirnih japonskih izzivanjih se je nato čangkajšek s težkim srcem odločil za oborožen odpor. Posledice večnega popuščanja nasproti Japonski so bile že preveč jasne, čeprav Kitajska vojaško ni bila tako dobro pripravljena kakor Japonska, vendar nI mogla več dalje mirno gledati japonskih groženj, ki so stremele za tem, da popolnoma za-sužnijo kitajski narod. Razlika je v tem: Japonci so prepričani, da imajo v Aziji izjemen položaj in »poslanstvo«, Kitajci pa nasprotno, da to namreč ne odgovarja stvarni resničnosti, če ima Japonska kakšne posebne pravice v notranjosti Kitajske, čemu ta potem ne bi imela posebnega položaja na Japonskem in zakaj naj bi japon- Kitaisfca v borbi na Daljnem vzhodu Sedanja borba ni prišla nepričakovano, čeprav Japonska to oporeka, je vendar za boj dobro pripravljena. Nikakor pa ni pričakovala, da bo naletela na Kitajskem na tako trdovraten odpor. Japonski militaristi so dolga leta pripravljali tla za idejo teritorialne ekspanzije. Japonski častniki so objavljali v listih članke o japonskem »poslanstvu« v Aziji in o tem, da se mora Japonska širiti proti jugu. Kajti v tej državi imajo dejansko prvo besedo militaristi in gre v vojaške namene navadno nad polovica državnega proračuna. Ministri, ki pridejo v vlado kot predstavniki vojske, stoje nad vsemi strankami in imajo po ustavi neposreden dostop k mikadu (cesarju). Ob svoji trditvi, da na Kitajskem vlada nered, naj bi Japonci pogledali, kaj vse se godi pod njihovo lastno streho. Znano je, da se je lani tako rekoč v senci samega cesarskega dvora uprl polk, ki je za nekaj časa odrekel pokorščino celo samemu mikadu. Ali mar nI Japonska država, kjer svobodoumne državnike povsod zasleduje roka zločincev in kjer »starejši politiki«, ki ne odobravajo vojne, umirajo pod udarci uniformiranih »rodoljubov«? Japonski kapitalisti se boje kitajskih boljševikov, v svoji lastni domovini pa morajo imeti telesno stražo, da jih varuje pred militaristi. Vsekakor grozi Japonski hujša nevarnost s strani japonskih kakor pa s strani kitajskih komunistov, ki jih baje hočejo Japonci iztrebiti. Pod pritiskom japonske ekspanzije si kitajska vlada že dolgo prizadeva, da si podredi komunistične armade na svojem ozemlju. Treba pa je pojasniti, da kitajski komunizem nima organske zveze z ruskim. Kitajski komunizem je samo neka oblika domačega političnega življenja, ki mesto volitev uporablja orožje. Da bi bila kdaj s tem ogrožena japonska varnost, je čisto vsakdanja izmišljotina. Kitajski komunisti so bih preveč oddaljeni in-preslabo oboroženi, da bi bili kdaj kakor koli mogli ogrožati Japonsko. Res je, da se je na Kitajskem močno razvilo protijaponsko gibanje. Kdor pa upošteva brezkončna japonska izzivanja, ki trajajo že desetletja, japonsko nesramnost v odnosih nasproti Kitajski, pretkanost in pohlepnost njih najemnikov, nezaupljivost in licemerstvo njihovih diplomatov, temu se bo zdelo popolnoma naravno, da Kitajska spričo vsega tega javno izraža svojo nejevoljo, če pa kje japonska lastnina in japonsko življenje pride v nevarnost, je pač krivda na japonski strani. Domači dogodki X V Ljubljani je umrl gosp. dr. Ivan Modic, višji sodni svetnik v pokoju, odvetnik in rezervni kapetan. Bodi ohranjen blagemu pokojniku lep spomin, žalujočim svojcem naše sožalje! X V Spodnjem Kašlju je neznan tat odnesel iz stanovanja delavca Leopolda Tomšiča za 3000 dinarjev obleke, perila in dragocenosti ter je brez sledu izginil. X Pri Sv. Ani v Slov. goricah je pred kratkim ponoči izbruhnil požar v neki viničariji. Ko sta se viničar Valentin Šober in njegova žena prebudila, se je že udiral strop. Komaj sta rešila sebe in otroke iz goreče hiše. Gorel je tudi hlev, v katerem so bile svinje in kokoši. Šober je šel reševat živali, pri tem pa se je sesulo nanj tramovje gorečega hleva in ga pokopalo pod seboj. Tako je požar nesrečni družini uničil vse imetje, poleg tega pa je Šober, ki so ga prepeljali v mariborsko bolnico že podlegel poškodbam. X V Ribnici na Pohorju so orožniki odkrili dobro organizirano tihotapsko družbo, ki je imela svoj sedež v Mariboru. Doslej so prijeli 8 članov in zaplenili 200 zavitkov saharina. X V Hovci na Dravskem polju se je 17 letni posestnikov sin Jurij Habjanič smrtno ponesrečil, ko je pomagal očetu pri prevažanju lesa. Padel je namreč na poledenelih tleh pod naloženi voz in kolesa so mu strla prsni koš, da je bil takoj mrtev. X V Žabi ju blizu Starega Bcčeja je kmet Josip Novak po 14 letih zakonskega življenja ustrelil svojo ženo Justino. Žena je namreč po tolikih letih postala možu nezvesta, si v Starem Bečeju izbrala drugega prijatelja in je zaradi tega odšla k svojim staršem. Ko je mož spoznal položaj, se je odpeljal za ženo in jo je ustrelil. Hotel je soditi tudi sebi, a mu je orožje odpovedalo, nakar se je sam prijavil policiji. X V Dejanu blizu Vlasotnice se je pred kratkim obesil 14 letni Jordan Stankovič. Obupno dejanje je menda izvršil v stanju duševne zmedenosti. X Na Reki pri Hočah je postal pred kratkim ponoči žrtev grdega napada posestnik Anton Rečnik. Na samotni poti so ga napadli trije neznanci, mu zavezali oči in so ga strahovito pretepli. Suroveže iščejo orožniki. X V Mariboru je na koroškem kolodvoru po nesrečnem naključju padel pod lokomotivo 31 letni železničar Josip Korošec. Stroj ga je vlekel 20 m s seboj. Pri tem je odbijač Korošcu zlomil levo nogo, zadobil pa je tudi nevarne poškodbe na glavi in po celem telesu. Hudo ranjenega železničarja so prepeljali v mariborsko bolnico. X »Kurji čudež« ima v čuntiču blizu Petri-nje kmet Mile Rakasovič. Premore namreč kokoš, ki znese po dve jajci na dan. Lani v aprilu mu je koklja zvalila med piščeti tudi piščanca s tremi nogami in dvema repoma. Mislili so, da bo čudni piščanec poginil, pa ni. Razvil se je v lepo kokoško, ki je jela nesti jajca in sicer kot rečeno kar dva na dan. Izkazalo se je, da ima dva jajčnika in dvojni želodec. X Pri Sv. Petru nad Mariborom je posestnikov sin Alojz Pšajt ob Dravi našel samokres in ga izročil svojemu očetu. Ko ga je ta pregledoval, se je orožje nenadoma sprožilo. Krogla je zadela v hrbet 52 letno posestnikovo ženo in jo ranila v pljuča. X Zabrdo v Selški dolini je zadel hud udarec. Po dolgi in mučni bolezni je na Golniku umrl zabrdski učitelj, mariborski rojak Ferdinand Wusser. Bil je vzoren in vseskozi napreden prosvetni delavec, ki ga bosta vas in vsa dolina »Naš caj « mešanica domačih čajnih rastlini Najboljši nadomestek za inozemske čaje i Po odobreniu ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne lt. maja 1935. S. br. 14.004 Naprodaj pri Kmetijski družbi r. z. z o. z. v Ljubljani Prodam DElICItf MOTOR 5 HP, v prav dobreni stanja, skoro nov, montiran s krožno žago, za hranilno knjižico, Ivan, Globočnik, trgovec, Škocjan. težko pogrešali. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! X V Bosni sneži. Medtem ko vlada pri nas že skoraj pomladansko vreme je po raznih predelih Bosne zapadel spet nov sneg. Po nekod so nastali taki zameti, da so vlaki obtičali na progah in je bil zato seveda prekinjen ves promet. X V delavnici je zadela kap sodavičarskega delovodjo v Ljubljani Franca Oblaka, doma iz Poljave vasi. Bil je takoj mrtev. ' X V Splitu so se na znanem hribu Marjanu silno razmnožili divji zajci, ki so napravili mnogo škode po tamošnjih cvetličnih nasadih. Zato so sedaj kupili Splitčani v Nemčiji (!?) štiri dihurje, ki so v 10 dneh podavili vso zajčjo zalego in preprečili nadaljno škodo. Zdaj se seveda spet boje, da se ne bi dihurji preveč razmnožili in v pomanjkanju zajcev jeli daviti kur. X Tramvaj v konkurzu. Dubrovniški tramvaj, ki vozi med Dubrovnikom in Gružem, je pred leti povozil več oseb. Tramvajska družba je bila obsojena na milijonsko odškodbo ponesrečencem. Dubrovniški tramvaj je prišel v konkurz. Za upravitelja konkurza je bil imenovan dr. Saraka, ki je sedaj zahteval, da se mu poleg običajnega honorarja prizna tudi stroškovnik 180.000 din za izredno delo. Sprva je bilo to odklonjeno, dr. Saraka pa je nato odložil mesto upravitelja. Končno pa je dr. Saraka pristal na to, da ostane upravnik konkurza, dokler se ne reši vprašanje njegovega honorarja. X Megla je povzročila smrtno nesrečo. V Ljubljani je ondan šla zjutraj Franja Caleari kupit v trafiko časnik. Ko je šla čez kamniško progo, zaradi megle ni opazila vlaka. Lokomotiva jo je udarila v čelo in ji odbila polovico lobanje. Našli so nesrečno mladenko mrtvo med tračnicami na progi. X Slaba kupčija. Pri Arnavtih je navada, da oče svojo hčer proda. Tako je tudi oče Abaz Sejdinovič svojo starejšo hčerko Abaz prodal že sedemkrat, čeprav je grbasta. Dekle zna svojo telesno napako spretno prikrivati, zato je nadebudni oče zadnjič lahko prodal hčer nekemu Arnavtu celo za 12.000 din. Ko je fant spoznal, kaj je kupil, je žensko odslovil, za denar se je pa — obrisal pod nosom. Mlajšo hčer, komaj 141etno Humo, je isti oče prodal kar na dva kraja hkratu. Kako si bosta zdaj srečna zakonska moža ^delila« to mlado zakonsko družico, je seveda vprašanje, na katero je težko dati odgovor. ska tržišča ne bila odprta in dostopna kitajskim proizvodom? Po nekem »neuradnem« japonskem poročilu izza spomladi 1. 1934. smatrajo Japonci, da je zanje »popolnoma naravno, da radi miru in reda na Vzhodu morajo delati ne svojo roko in na lastno odgovornost ... Glede drugih držav, ki Kitajski dobavljajo vojna letala, grade aerodrome, ji pošiljajo vojaške inštruktorje in ji dajejo posojila v politične namene, se bo Japonska odločno uprla takim akcijam«. Kot odgovor na to japonsko obvestilo je kitajska vlada izjavila, »da se nobenemu narodu, ki v odnosih do Kitajske nima zahrbtnih namenov, ni treba bati njene politike narodne obnove in varnosti«. Kitajska se je oboroževala le za svojo samoobrambo in za ohranitev miru in reda na lastnih tleh. Ko Japonska zatrjuje, da želi zedinjeno in urejeno Kitajsko, po vsej priliki pod pojmom edinstva in reda, ne pojmuje tudi kitajske pravice, da ta država sama in samostojno vrši svoje posle. Zato pa Japonska v resnici želi na Kitajskem le neredov, da bi imela več izgovora za intervencijo. Japonska se ne briga za to, da bi nadzirala svoje državljane na Kitajskem, ki trgujejo z opijem. Da, Japonska pod zaščito svoje vojske celo sama prodaja opij! Ko je Kitajska leta 1935. preživljala hudo gospodarsko krizo, ki je bila posledica ameriške politike s srebrom, so Japonci javno iztihotapljali srebro iz Kitajske in se tako pod varstvom japonskih oblasti rogali kitajskim zakonom. Ko je Japonska v vzhodnem Ho-peju postavila »svojo« vlado, se je pričelo velikansko utihotapljanje japonskega blaga na Kitajsko v škodo nankinške vlade. Japonski denar je vedno dotekal onim bojevitim kitajskim generalom, ki so doma netili državljansko vojno. Na ta način, je Japonska uganjala komedijo z javnim mnenjem, s pravnim čutom in s pogodbenimi qbveznostmi. Sedaj hoče Japonska s podkupovanjem in oboroženo silo ponoviti isto, kar je storila v Mandžuriji in za Velikim zidom. Ker pa nan-kinška vlada noče sprejeti pogojev, ki jih stavijo japonski militaristi, je Japonska »ogorčena«, če se nankinška vlada ne vda. bo Japonska to smatrala za oslabi j en je svojega ugleda in bo še dalje pustošila po Kitajskem. Zato Kitajski ne preostaja nič drugega, kakor da brani svoje domove do zadnje kaplje krvi. V kolikor Kitajska ni bila zedinjena poprej, je toliko bolj trdno združena sedaj v enoto, če bodo v tej nenapovedani vojni Japonci premagali Kitajsko, bo to vsekakor draga zmaga. Opomba uredništva. Zanimivo očrtanje kitajskega gledanja v sedanji borbi na Dalj- nem vzhodu, kakor ga nam podaja ugleden ameriški novinar, nam odpira mnogo važnih podrobnosti iz te krvave koračnice. Za nas je posebej važen odstavek, v katerem Kitajci dokazujejo, da je japonsko govorjenje o komunistični nevarnosti prav za prav za lase privlečen izgovor. Saj končno Japonci niti doma ne morejo zatreti nezadovoljstva, a to jih ne moti, da ne bi šli z orožjem »delat reda« na Kitajskem. Jugoslovanski izvoz živine v Jlalijo Svoječasno nam je Italija že odobrila potrebne kontingente za naš- uvoz za prvo četrtletje 1938. toda ta odobritev je bila stornirana razen za živino To je bilo storjeno na našo željo, da ne bi naš aktivni klirinški saldo še bolj riarastel. Zaenkrat je dovoljen samo kontingent za. živino. To seveda povzroča popoln zastoj našega izvoza lesa, kar najbolj občutimo v zahodnih delih države. Upajmo pa, da bo mešani jugo-slovansko-italijanski odbor celotno vprašanje kliringa uredil v obojestransko zadovoljnost in pride s t«m do rešitve tudi vprašanje o našem izvozti lesa: X V Št. Ilju so v gozdu našli že v precejšnjem razkroju truplo 561etnega železniškega nadzornika Jakoba Mačka. Obraz je bil že precej razgrizen od miši. Pokojnik, ki zapušča troje nepreskrbljenih otrok, si je pred časom sam vzel | življenje, kaj pa ga je spravilo do tega obupnega koraka. ni bilo mogoče ugotoviti. X Na področju med Valjevoni in čačkoin I proučuje neka finančna skupina rudarske terene, i Doslej so bila ugotovljena znatna ležišča cinkove j in svinčene rude. V zadnjem času pa so odkrili |tudi bogata ležišča niklove rude, kar je važno i zlasti s stališča državne obrambe. X V 38 letih je rodila 22 otrok Anka Jova-novičeva, žena 671etnega kovača Svetozarja Jova-noviča v Beogradu. Zakonca živita v predmestju !v veliki revščini in beda je tudi iztrebila to nenavadno številno družino. Živijo samo še trije otroci, dva sina in hči, vse ostale pa je že v otroških letih pobrala smrt, ki tako rada zahaja v take domove, kakor je Jovanovičev. Najstarejši Jovanovičev sin ima vnuka, ki pa bo sledil staremu očetu in stari materi na težki poti bednega življenja. Namesto zibelke ima staro košaro za perilo. Pri nas tako radi posnemamo tujino, skrbi za družino in lastni naraščaj pa se — .kakor kaže ta primer — še nismo prav nič naučili od nje. X Pri Sv. Lovrencu na Pohorju so v neki koči našli mrtvega 661etnega bivšega Žagarja Ivana Iršiča, ki je bil brez zaslužka in brez sredstev. Ko je tožil nekaterim znancem, da mora trpeti lakoto in ko so mu ti svetovali, naj gre beračit, je Iršič pripomnil, da rajši umre, kakor da bi šel beračit. Pač žalostno spričevalo našega socialnega čuta, da morajo ljudje, ki so vse življenje garali, na starost umirati za lakoto! X Tečaj za prostovoljne bolničarje in bolničarke bo zopet priredil Rdeči križ v Celju. Predavanja bodo dvakrat na teden v večernih urah. Praktične vežbe bodo v bolnici. Prijave sprejema mestni fizik g. dr. Podpečan na mestnem poglavarstvu vsak dopoldan od 22. do 31. t. m. Če bo 'dovolj prijavljencev, se bo začel tečaj v mesecu februarju. X V Zagrebu je zaradi bede obupala 771etna Terezija Danijelčič in je skočila v Savo. Dvema delavcema, ki sta jo rešila iz valov, je povedala, da bo morala pač še drugič skočiti v vodo, ker nima od česa živeti. To in ono kamenjava obveznic 7 % posojila iz 1. 1921 Finančno ministrstvo je izdalo pravilnik za zamenjavo obveznic 1% investicijskega posojila iz leta 1921. Zamenjave se začno 1. februarja. Obresti se bodo v bodoče izplačevale na podlagi novih kuponov. Ker se prvi kupon št. 33 s teh obveznic plača 15. marca, je v interesu lastnikov obveznic, da jih še pred tem dnem zamenjajo z novimi. Ta dan namreč izgube stare obveznice svoje pravice do obresti in tudi do amortizacije. Državni uradi in samoupravne ustanove bodo sprejemale v kavcijo in kot depozite le nove obveznice. Zamenjava starih obveznic je obvezna in se mora izvesti do dne 14. septembra 1942. Taksa na vžigalnike Lastniki vžigalnikov morajo do konca tega meseca plačati monopolsko takso 100 din za tekoče leto. Taksa se plača tako, da kupi vsak lastnik vžigalnika posebno znamko, ki se prilepi na odgovarj joče mesto legitimacije. Ker je za tekoče leto 1938 potekla že polovica tega roka, se opozarjajo lastniki vžigalnikov, naj si do konca januarja nabavijo te znamke, ker jih po tem roku ne bodo mogli več kupiti. Pripominja se, da legitimacije brez znamkic za tekoče leto po 31. januarju ne bodo veljavne in da bodo lastniki takih legitimacij podvrženi kazenskim sankcijam zakona o državnem monopolu. Znam-kice se dobe pri prodajalnicah vžigalic na debelo. Mlatilnico (prevozno) za pogon na gepelf ali motor s tresljem in reto se po nizki ceni proda. Več pove BITENC IVAN. TACEN 15. p. ŠT. VID n/Lj. Živinski sejmi Na zadnjem živinskem sejmu v Kranju so bile te cene: voli od din 5—6'25, telice od 5—6'25, krave od 4'75—5 50, teleta od 7—8 din za 1 kg žive teže. Pujske 7—8 tednov stare sO prodajali po 110—135 din za komad, prašiči špeharjii pa so dosegli ceno din 10"50 za 1 kg žive teže. Na sejem je bilo prignanih 56 volov, 15 krav, 2 junca, 60 svinj in 59 prašičev. Prodanih je bilo 38 volov, 14 krav, 2 junca, 38 svinj in 41 prašičev. Kupljeno je bilo vse za domač trg in ni bilo v inozemstvo prodane nobene živine. Seji mi 30. januarja: na Rakeku. 31. januarja: v Vinici pri Črnomlju, Litiji, Do-bovi, Vojniku. 1. februarja: v Ormožu, Ptuju, Jurkloštru, Trbovljah. 2. februarja: v Ljubljani, Celju, Ptuju, Trbovljah. 3. februarja: v Št. Jerneju, Črnomlju, Krškem, Loškem potoku, Turnišču, Lukovici pri Kamniku, Škofji Loki, Žužemberku, Kalobju, Gornji Radgoni. 4. februarja: v Mariboru. 5. februarja: v Brežicah, Celju, Trbovljah, Sv. Petru v Slov. gor., Križevcih. Važnejša radio predavanja Nedelja, 30. januarja. 17.00: Vinogradništvo. Ponedeljek, 31. jan. 18.00: Zastrupljenje. Torek, 1. februarja. 11.00: Naši gozdovi. — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem. Sreda, 2. februarja. 17.00: Bodoče poslovanje kreditnih zadrug. Petek, 4. februarja. 11.00: Strossmayerjeva proslava. — 18.00: Breda Šček v naši glasbi. Sobota, 5. februarja. 20.00: O zunanji politiki. reg. zadr, z neomejeno zavezo v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Dafe kratko-^ ročna posojila Izvršuje ostale denarne posle II»-vae«. Karlovac. za vse vrste zidne in strešne opeke. 1 ISKOVI N E Vlek mi: trgovske, uradne, reklamne, {»•• pase, knjige, refbarvni tisk hitra ia poceni! IISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva uL 23 TELEFON ŠTEV. 25-51