CELJE, PETEK, 9. SEPTEMBRA 1955
LETO VII. — ST. 36 — CENA 10 DIN
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured-
ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 123 —
Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek.
ruč. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju — Letna
naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125
dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina
plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo
GLASILO »OOlJILISTieilE ITKZE PKIiOTMIH L|UDI CELISKKOII OKBAJA
rOSVET PREDSEDNIKOV IN TAJNIKOV NOVIH OBČINSKIH ODBOROV
Dbčinshi odbori morajo biti pobndnilii
dela na svojem področju
občinski odbor v celju bo kmalu zacel uresničevati svoj
program dela — organizacijsko tehnicni prehod so v vseh
občinah dobro izvedli — vse obcine imajo možnost, da se
tudi vsebinsko uveljavijo — krajevni uradi ne smejo po-
stati bivše obcine — manj tehničnih razpravljanj ter vec
poglabljanja v vsebinsko delo novih obcin — zmanjšati
Število uslužbencev ter utrditi svete
v torek je bil pri Okrajnemu ljudskem odboru v Celju prvi posvet
predsednikov in tajnikov novih občinskih odborov, na katerem so se
le-ti pogovorili o delu novih občinskih odborov, svetov in upravnega
aparata ter kako je bil izvršen prehod na novo poslovanje in v kakšni
meri so že nove občine prevzele posle od okrajnega odbora in bivših
občin. Posveta so se udeležili še predsednik republiške komisije za
organizacijo komun tov. Viktor Av b elj s tremi člani komisije,
sekretar okrajnega komiteja ZKS Celje, tov. Franc Simonič, pred-
sednik OLO Celje tov. Riko J e rman, sekretar Okrajnenga odbora
SZDL Celje tov. J akob Zen in drugi. Tov. Viktor Avbelj je v raz-
pravi podal nekaj važnih načrtov za uspešen začetek dela novih občin.
V	začetku posveta so poročali o stanju
in problematiki v svojih občinah pred-
sedniki novih občin. Iz njihovih poročil
povzemamo nekaj najvažnejših ugoto-
vitev.
OBCINA celje. Pravočasno je bil
izvoljen začasni občinski ljudski odbor
in sveti ter je poslovanje nove občine
s prvim septembrom v redu steklo. Po-
sebnih problemov in težav ni bilo, ker
je prejšnji mestni ljudski odbor imel
dokaj sposoben kader uslužbencev in je
bil prehod na novo delo brez posebnih
težav. Pred kratkim so imeli tudi se-
stanek s predsedniki svetov in odbor-
niških komisij, na katerem so se teme-
ljito pogovorili o bodočem delu novega
občinskega odbora ter o nalogah svetov
in komisij. Namen tega sestanka je bil,
da že v samem začetku občinski odbor
zaživi v novem duhu in prevzame novo
vsebino dela. Se v tem tednu se bodo
sestali sveti ter bodo začeli s konkret-
nim delom po začrtanih smernicah.
Glavno delo bodo morali prevzeti sveti
in že takoj v začetku reševati probleme
na svojem področju, sicer bo namen, ki
ga želimo doseči z novimi občinami,
izostal.
V	celjski občini je zaposlenih 99
uslužbencev, v krajevnih uradih v
Štorah, Škof j i vasi in v Smartnem v
Rožni dolini pa je 11 uslužbencev. Vsi
sveti bodo v kratkem na svojih sejah
pripravili vso potrebno problematiko ter
bodo prišli pred občinski ljudski odbor
s konkretnimi nalogami in predlogi, o
katerih bo sklepal občinski ljudski
odbor.
obcina mozirje. Občina ima 35
odbornikov in 12 svetov. Sveti se še
niso sestali. V občinskem odboru že
dela 23 uslužbencev, v 6 krajevnih ura-
dih pa je zaposlenih 11 uslužbencev.
Priprave so potekale dokaj v redu in
prehoda v poslovanju ni bilo čutiti. Od
bivšega okraja Šoštanj je občina pre-
vzela doslej le posle socialnega skrbstva
in zdravstva.
OBCINA kozje. Ta občina ima 25
odbornikov in 5 svetov, ki se bodo se-
stali v kratkem. Shema delovnih mest
v tej občini predvideva 26 uslužbencev.
Od teh je zaposlenih v štirih krajevnih
uradih 6 uslužbencev. Pri prevzemu
poslov ni bilo težav, ker so občinski
odbcr in krajevni uradi začeli takoj z
delom.
OBCINA laško, v tej občini so iz-
volili 7 svetov in nekaj odborniških ko-
misij, ki so nekatere že začele delati,
medtem ko se bodo sveti sestali v teh
dneh. V občinskem odboru in 3. kra-
jevnih uradih predvidevajo 31 službenih
mest, ki niso še vsa zasedena. Prej pa
je bUo na tem področju v bivših obči-
nah le 21 uslužbencev.
OBCINA planina, v tej občini ni
bistvenih sprememb, ker je ostala v
glavnem ista teritorialna razmejitev.
Občina ima 4 svete z 28 člani in nekaj
odborniških komisij.
OBCINA rogaška slatina. Novi
občinski odbor je prevzel od bivših
občin že vse posle, ni pa prevzel še
njihovih arhivov. Občinski odbor šteje
25 odbornikov in ima 9 svetov, v ka-
terih je vključeno 57 ljudi. V občini
predvidevajo 27 službenih mest, ki so
razen štirih že vsa zasedena.
obcina slovenske konjice. V
tej občini, ki šteje 25 odbornikov, je
8 svetov in 5 odborniških komisij. Trije
krajevni uradi v Zrečah, Ločah in Vi-
kanju imajo 9 uslužbencev ter so že
začeli poslovati. Prej je bilo v bivših
občinah na tem področju za^i^slenih 25
uslužbencev sedaj pa predvidevajo 32
službenih mest, od katerih je že 27 za-
sedenih.
obcina šentjur. To občino tare
najbolj stanovanjski problem, saj ni-
majo še urejenih pisarniških prostorov
za novi občinski odbor. Odbor šteje 35
odibomikov ter ima 6 svetov s 56 člani.
V občinskem odboru predvidevajo 23
uslužbencev, v 4 krajevnih uradih pa
8 uslužbencev. Na željo prebivalcev
Prevorja bodo tudi v tej vasi ustano-
vili krajevni urad. Sedem delovnih mest
še ni zasedenih. Ce bodo vztrajali pri
tem številu uslužbencev, bodo imeli 6
uslužbencev več, kot jih je bilo prej v
občinah na tem področju.
obcina šmarje. Tudi tu imajo te-
žave s pisarniškimi prostori. Odbor šte-
je 34 odbornikov in ima 4 svete. Pred-
videvajo 18 uslužbencev.
obcina šoštanj. Odbor šteje 40
odbornikov in ima 11 svetov. Tu pred-
videvajo v občinskem aparatu 34 usluž-
bencev in 6 uslužbencev na krajevnih
uradih. Vsa delovna mesta so že za-
sedena. Doslej je bilo na tem področju
v bivših občinah le 24 uslužbencev.
obcina vojnik. Odbor sestavlja 25
odbornikov, ima pa 7 svetov in 5 od-
borniških komisij. V ljudskem odboru
dela 19 uslužbencev, v krajevnih uradih
pa 9 ter so v glavnem vsa mesta že za-
sedena.
obcina vransko. Tu ni bistvenih
sprememb, ker je v glavnem ostala ista
teritorialna razmejitev kot prej. Ob-
činski odbor šteje 19 odbornikov in ima
5	svetov. V upravnem aparatu dela le
6	uslužbencev, 2 več kot v bivši občini.
obcina žalec. V tej občini, ki
šteje 40 odbornikov, je 11 svetov. Za-
poslenih je 36 uslužbencev. Medtem ko
je bilo prej na področju sedanje občine
zaifMDslenih 42 uslužbencev, dela sedaj v
8 krajevnih uradih le 15 uslužbencev.
V razpravi je tovariš Viktor Avbelj
dejal, da je iz teh poročil razvidno, da
je v glavnem poslovanje novih občin-
skih odborov s 1. septembrom že začelo.
S tem pa je napravljen šele formalen,
organizacij sko-tehnični prehod na novo
poslovanje občin, pravega prehoda pa
še ni čutiti dovolj. S tem prehodom pa
so dane vse možnosti, da se novi ljud-
ski odbori čimprej tudi vsebinsko uve-
ljavijo.
Iz poročil se da sklepati, da je bil
organizacijsko-tehnični del prevzemanja
poslov na nove občinske odbore v redu
izvršen. Vendar to še ai vse, kajti ob-
čine morajo tudi vsebinsko v polni meri
zaživeti. Ta prenos je bil čisto admini-
strativen in se je odražal v glavnem na
prevzemu arhiva in spisov ter poslov
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Visok obisk iz zavezniške Grčije
Tc slika je posneta ob priliki lanskoletnega obiska našega predsednika
republike tov. Tita v prijateljski in zavezniški Grčiji. (Desno od Maršala
grški kralj Pavel in kraljica Frederika.)
V ponedeljek je stopil na jugoslovanska tla grški kraljevi par
Njihovi Veličanstvi kralj Pavle in kraljica Frederika, ki v teh dneh
vračata uradni obisk naši državi ek) lanskem veličastnem potovanju
maršala Tita po zavezniški Grčiji.
Ob prestopu čez grško-jugoslovansko mejo je visoka gosta
pozdravila delegacija na čelu z članom Zveznega izvršnega sveta tov.
Rodoljubom Colakovičem. Kraljevska dvojica je s svojim spremstvom
potovala v Maršalovem plavem vlaku skozi Makedonijo in Južno Srbijo.
Vlak se je na nekaterih postajah ustavil, povsod pa so visoka gosta
pozdravljale velike množice ljudi, ki so vzklikali grško-jugoslovanskemu
prijateljstvu in mirnemu sožitju med narodi.
Povsod so dostojno sprejeli vladarja zavezniške sosede. Beograd
je bil že dan pred njunim prihodom ves v zastavah in pozdravnih
transparentih.
Na beograjski železniški postaji je v torek ob 6 zvečer pričakoval
visoka gosta predsednik republike maršal Tito z najožjimi sodelavci.
Pri sprejemu so bili navzoči mnogi politični in kulturni delavci naše
države in Beograda.
Točno ob šestih je plavi vlak pripeljal na postajo. Srečanje dveh
šefov zavezniških držav je bilo prisrčno. Bilo je dokaz, da prijateljstvo
med narodi obeh držav raste, da so zveze med nami vedno boljše in
pristne j še, ter da se v svetu vedno bolj uveljavlja načelo, o katerem
so govorili v Atenah in Ankari, načelo mirne koeksistence.
Tisoči Beograjčanov so navdušeno pozdravljali visoke goste, mar-
šala Tita in njegovo spremstvo, ko je kolona avtomobilov zapuščala
trg pred železniško postajo in zapeljala proti Topčideru.
Kraljevi par prijateljske Grčije bo med svojim bivanjem v Jugo-
slaviji obiskal skoraj vso državo, tudi Slovenijo. S svojim spremstvom
si bosta kralj Pavle in kraljica Friderika ogledala razne zgodovinske
znamenitosti in industrijske objekte. Njun obisk v naši socialistični
domovini bo še bolj poglobil zavezništvo med obema državama, ki ne
koristi samo narodom obeh držav, temveč služi kot dober vzgled za
sodelovanje in sožitje med narodi. Ta obisk je udarec za vse tiste, ki so
začeli obrekovati dobronamernost in neodvisnost naše zunanje politike.
To je hkrati udarec vsem tistim, ki dvomijo v trdnost Balkanske zveze
in prijateljstva med narodi teh treh držav.
Studijska komisija OZN
je te dni obiskala Zreče in Velenje
Od 1. do 10. septembra se mudi v naši
državi 24-članska regionalna skupina
OZN za proučevanje razvoja krajevnih
upravnih skupnosti v deželah Vzhodne-
ga Sredozemlja. Skupino sestavljajo
delegati Grčije, Irana, Turčije, Izraela
in Jugoslavije. Razen tega je v sklopu
komisije še delegacija UNESCU.
V jugoslovanski delegaciji, ki jo je
imenoval Zvezni izvršni svet, je poleg
ostalih članov tudi član Izvršnega sve-
ta Slovenije in poslanec Zvezne skup-
ščine tov. Olga Vrabič kot vodja dele-
gacije.
Delegacija je prispela v Celje v torek
zvečer in je bila gost celjske občine.
V sredo po.poldne so obiskali Kmetijsko
zadrugo v Zrečah, kjer so pripravili tej
skupini prisrčen s-prejem. V imenu zre-
ških zadružnikov jih je pozdravila re-
publiški ljudski poslanec tov. Nina Po-
kom. Po ogledu EKDsestva so se delegati
zanimali še za nekatera organizacijska
vprašanja, na katera je odgovarjal
preds. OZZ v Celju tov. Franc Lubej.
Na koncu je delegacija izrazila prizna-
nje zreškim zadružnikom za vzorno vo-
denje zadruge.
V četrtek je delegacija obiskala še
nekatere ustanove v občini Velenje, na-
kar se je vrnila v Beograd. Po zaključ-
ni konferenci, dne 9. in 10. septembra,
bo delegacija odpotovala v Grčijo.
Pred otvoritvijo nove šole na Polulali
Pod tem naslovom na 4. strani čitajte članek
o novi šoli na Polulah.
Mednarodna razstava vin v Ljubljani
V Ljubljani so 3. septembra odprli
mednarodno razstavo vin, na kateri so
sodelovale poleg Jugoslavije še Avstri-
ja, Francija, Italija, Zahodna Nemčija,
Rusija, Švica in Anglija. Razstava za-
vzema okoli 3 tisoč kvadratnih metrov
pokritega razstavnega prostora. 50 pod-
jetij razstavlja svoja vina, pa tudi vino-
gradniške in kletarske stroje, kemična
sredstva za zaščito vinske trte in ix)-
dobno. 74 razstavljalcev pa razstavlja
sarno vina. Vsa vina je ocenila medna-
rodna komisija, s predsednikom dr. ing.
Dragom Milisavljavičem. Vseh vzorcev
vin je bilo 588. Najboljša vina so bila
nagrajena z diplomo in bronasto, sre-
brno ali zlato medaljo. Od podeljenih
7 zlatih medalj je dobila Jugoslavija4;
Francija, Nemčija in Avstrija pa po eno
zlato medaljo. S tem v zvezi so bila
tudi različna predavanja naših in tu-
jih strokovnjakov o novih izsledkih pri
gojenju vinske trte, o mednarodni vin-
ski trgovini in tako dalje.
L republiška živino-
rejska razstava
Pr^ dnevi so v Ljubljani odprli ve-
liko živinorejsko razstavo. Ta razstava
nazorno prikazuje naporno delo in ve-
like uspehe slovenskih živinorejcev, ki
se dan za dnem borijo za dvig živino-
rejske proizvodnje. Pripravljen je lep
spored, razdelitev nagrad in predvaja-
nje najboljših živali. Razstava je odprta
vsak dan od 8. do 18 .ure in bo trajala
do 11. septembra.
Razstavljenih je zelo veliko število
različnih živali, in sicer: 185 plemenskih
krav in bikov, 49 plemenskih kobil in
žrebcev, 53 plemenskih svinj in mer-
jascev, 50 plemenskih ovac in ovnov ter
312 komadov perutnine. Prav tako so
razstavili 12 čebeljih družin v opazo-
valnem panju. Poleg tega so obiskovalci
lahko videli še 30 glav pitane goveje ži-
vine, 47 pršutarjev in 20 plemenskih
svinj in merjaščkov.
Ta razstava je lep obračun naših ži-
vinorejskih naporov in bo naše živi-
norejce navdala še z večjim pogumom.
Vsem pridelovalcem
hmelja in odkupnim
podjetjem!
Po sklepu Trgovinske zbornice LRS
so za hmelj letnika 1955 dogovorjene za
Slovenijo naslednje najvišje odkupne
cene:
1. vrsta din 660,—
II. vrsta din 630,—
III.	vrsta din 480,—
IV.	vrsta din 320,—
Povprečna odkupna cena za 1 kilogram
hmelja je 555 din, vendar je pri ceni
upoštevati kvaliteto.
Proti kršiteljem tega določOa bodo
izvajane sankcije.
Iz tajništva
Trgovinske zbornice
za okraj Celje
ftiev. 36 — stran 2
CELJSKI TEDNIK, 9. septembra 19SS
Pogled po svetu
Jaspers, profesor filozofije v Baslu,
eden izmed očetov moderne eksistenci-
mlistične filozofije trdi, da človek ne
more biti svoboden, če ni tudi sočlovek
svoboden. Ta njegova trditev je vredna
svoje preizkušnje v odnosih med ljudmi
kot v odnosih med narodi in državami.
Največja tiranija med posameznimi
ljudmi pa tudi med državami nastaja iz
najmanjših začetkov. Tisti, ki nas.I ju je
drugega, ima sam zvezane roke z nešte-
timi vezmi, da ne more ravnati, kakor
hi bilo prav in kakor bi morda rad.
V svetovni politiki zadnjih dni je
marsikaj takega, kar po svoje pojasnju-
je zgornje, na prvi pogled presenetljive
trditve. V Maroku teče kri, kakor na-
rekuje'mehanizem francoskega policij-
skega reda in kolonialne soldateske,
medtem ko pogajanja v prelepem Aix
les Bainsu in v Parizu še niso rodila
pričakovanega kompromisa, ki naj bi
mbsegal »častno« odstranitev Ben Arafe,
■priprave za maroško vlado in kronski
svet, v katerem bi sedel tudi Maroka-
nec Si Bokaj, vrnitev sultana Mohame-
da Ben Jusefa z Madagaskarja v Fran-
cijo, vse to skupaj pa naj bi tvorilo te-
melj za maroško-francosko konvencijo,
/oi naj bi spravila s sveta ogenj upora,
ki ga je arabski svet razpihal pVoti eni
največjih kolonialnih velesil. Med tem
je namreč že podpisana tuniško-franco-
ska konvencija, ki jo je Tunisu ob-
ljubil energični in gibčni Mendes Fran-
ce, izvedel pa general Boyer de la Tour,
ki je zdaj v Maroku zamenjal Grand-
vala. Francoska desnica, to je tisti
ljudje, ki sede v francoskih velepodjet-
jih, je seveda zoper konvencijo. Da je
med njimi Pinay, sam industrialec, ni-
kogar ne preseneča. On in njegovi ima-
jo zvezane roke.
Angleški filozof Lord Bertrand Rus-
sel trdi v eni zadnjih knjig, v kateri
•bravnava človeško družbo z etičnega
in političnega vidika, da so nagoni in
impulzi tisto, kar priganja človeka k
dejanju in v dejanju, razum pa je le
»regulator«. Duhoviti lord bi nam ver-
jetno rad prihranil množico razočaranj,
ki gredo mimo nas kakor na tekočem
traku. Da pa njegovi rojaki nagone in
impulze utegnejo dobro izrabiti, doka-
zujejo angleški diplomati, ki so v zad-
njem času v Sudanu izrabili, če ne tudi
■povzročili precejšnjo blamažo egiptov-
skega režima. Saleh Salem, Naserjev
propagandni minister, je moral odsto-
piti, Azhari, sudanski predsednik, ki ga
je Saleh hotel spraviti s poti, pa je
ostal. Če bo Južni Sudan zaradi upora
dobil neke vrste avtonomijo, bo to naj-
brž še en uspeh v smislu starega načela:'
Razdeli in vladaj! To načelo so Angleži
spretno uporabili tudi na Cipru, ki so
ga jim morali dati Turki 1. 1923, na ka-
terem pa žive Grki že 2500 let. Macmil-
lanu se je posrečilo, da je speljal cipr-
sko vprašanje v razburkane vode evrop-
ske varnosti in Zahodno-evropske zve-
ze, zraven pa okrepil Turke v njihovem
stališču, naj na Cipru ostane status quo.
Tako bi naj Ciper še nadalje ostal v
angleških rokah, grška in turška voj-
ska v okviru NATO pa bi bila tako in
tako le simboličnega značaja, tudi če bi
Angleži pristali na njeno navzočnost.
Grki pa lahko kar čakajo na novega
lorda Byrona, ki je pred 124. leti padel
v boju za grško osvobojenje izpod tur-
škega jarma. Toda takrat je »bolni mož
ob Bosporu« predstavljal za anglosaški
imperij lepo priložnost, da se polasti
turških položajev. Danes pa je Turčija
eden od vogelnih kamnov ZEZ in trdna
postojanka ameriške planetarne »ob-
rambne« politike. Grkom to ne gre v
glavo.
Nagoni in impulzi so pretekli teden
vodili tudi roko izraelskih in egiptov-
skih Tnož, ki so se spopadli pri Gazi
kakor že dolgo ne. Krhko premirje ni
preneslo napetega stanja in preko nje-
govega šibkega jezu je udrla vojna
strast in zajela v svoj vrtinec obe staro-
davni deželi, v katerih je človeška kul-
tura slavila veličastne triumfe že tedaj,
ko je v Evropi vladala še beda primi-
tivnih človeških rodov. Toda regulator
Razum je z uspehom posegel vmes v
obliki demarše zahodn h sil, ki jamčijo
za izraelske meje, predvsem pa zaradi
Dullesovih predlogov, ki jih je ameriški
zunanji minister poslal v svet v skrbi
za m/.r na Srednjem vzhodu, iz neurad-
nih virov obveščen, da je SZ. ponudila
svoje orožje Egiptu in nekaterim dru-
gim arabskim deželam. Tudi tukaj je
položaj pokazal, da je vojna nevarna za
svetovni mir, pa naj bo še tako kra-
jevno omejena. Svet je postal zares
strašno majhen.
Razorožitvena konferenca v ZDA pa
izpričuje, kako težko delo ima regulator
Razum. Toda napredek je tudi tu: Med-
tem ko hi lahko z našim Prešernom
rekli, da je na razorožitvenih konfe-
rencah doslej »vsak svojo to neumno
tulil« so na tej konferenci drug druge-
mu pogledali v oči in imenovali pro-
bleme s pravim imenom. Tako je Sobo-
Ijev, sovjetski predstavnik, prišel na
dan s petimi predlogi o zmanjšanju vo-
jaških kontingentov in atomski kon-
venciji, kar je oboje sprejemljivo kljub
globokemu nezaupanju na ameriški
strani, ki ga je izrazil sam Eisenhower
in močno zavrl »poženevski« optimizem.
Ta zjava meče čudno senco na njegovo
»legalno vohunstvo«, ki ga je predlagal
v Ženevi in ki ga vzhodni svet ni pre-
sojal kot resen predlog. Ce bo to ne-
zaupanje neovirano izpodjedalo že tako
zračne in majave mostove med narodi.
potem res ne bo kaj kmalu prišlo do
resničnega pomirjenja. Adenauerjev
obisk v Moskvi bo morda spet kaj razo-
del, kajti Adenauer je gotovo še vedno
za status quo. Zahod pa bi morda pri-
volil v demilitarizirano Nemčijo, če hi
Rtisi Združeno Nemčijo pustili v Atlant-
ski pakt. Nemčija je še vedno osrednje
vprašanje. Ne premakne pa se tudi ja-
porvsko. Rusko-japonska pogajanja so
spet zastala zaradi južnih Kurilskih
otokov, neuspeh pa je doživel Sigemicu
pudi v ZDA, kjer so ga gledali kot voj-
nega zločinca.
Podoba je, da tu noben od blokov no-
če popustiti: oba držita svoje položaje
na japonskem ozemlju, oba pa vabita
azijske Pruse v svoj gospodarski in po-
litični objem, ki pa za Japonce ni no-
ben užitek.
Naj končam te bridke ugotovitve o
breztispešnih razorožitvenih konferen-
cah z Russelom: »Nič ne vpliva na člo-
veka tako dobrodejno kot občutek var-
nosti. Ce bi upostavili mednarodni si-
stem, ki bi odstranil vojno nevarnost,
bi se miselnost povprečnega človeka kaj
kmalu poplemenitila. Sence strahu po-
krivajo danes ves svet..T. O.
s PLENUMA HMELJARSKEGA ODBORA V ŽALCU
Savinjsii hmeljarji so izglasovali zaiipnico Hmezadu
ŽIVAHNA RAZPRAVA O CENAH LETOŠNJEGA PRIDELKA HMELJA —
SAMO KRATKOVIDNOST LAHKO NAPELJE HMELJARJE, DA BI PRODA-
JALI HMELJ )»COOEXPORTU« IZ VOJVODINE — HIVIELJARJI, KI BI VSE-
ENO OBRNILI HRBET DOMACI HMELJARSKI ORGANIZACIJI, BODO
DEJANSKO VELIKO NA SLABSEM
Cim je bil hmelj v Savinjski dolini
obran, so se pri hmeljarjih začeli ogla-
šati nakupovalci iz Vojvodine, ki so
ponudili na izgled višjo ceno, kot je
bila na podlagi razprav v hmeljarskem
odboru predvidena za področje Savinj-
ske doline. Ta poseg je razburil savinj-
ske hmeljarje; nekatere je višja cena
zaslepila, druge pa je navdala skrb pred
posledicami takega nenadnega pojava.
Ta dogodek je povzročil med hme-
Ij^irji precejšnjo zmedo, toda hmeljar-
slci odbor se ni pustil presenetiti. Skli-
■cali so plenum hmeljarskega odbora, na
katerem so se o teh vprašanjih pogo-
vorili.
Plenuma, ki je bil v torek popoldne
v Hmeljarskem inštitutu v Zalcvi, se je
udeležilo okoli 150 članov hmeljarskega
bdibora in zastopnikov kmetijskih za-
drug v Savinjski dolini. Važnost tega
sestanka se da ceniti tudi po tem, da
se je tega posvetovanja udeležilo veliko
najvidnejših osebnosti v gospodarskem,
političnem in zadružnem življenju. Ple-
numa so se udeležili: predsednik Glavne
zadružne zveze Slovenije tovariš Viktor
Avbelj, podpredsednik Glavne zadružne
zveze tovariš Jože Ing^olič, predsednik
Okrajne zadružne zveze tovariš Frano
Lubej, sekretar OK ZKS Celje tovariš
Franc Simonič, podpredsednik Okrajne-
ga ljudskega odbora tov. Miran Cvenk,
direktor »Hmezada« tov. Mišo Bobovnik
in mnogi drugi funkcionarji hmeljar-
skega odbora pri OZZ v Celju.
Na tem posvetovanju so najprej ,po-
jasnili vzroke nenadnega odkupnega
posega Cooexporta iz Vojvodine na
področju Savinjske doline. Brez dvoma
je to podjetje zaključilo pogodbe z ino-
zemskimi odjemalci, toda pridelek hme-
lja v Vojvodini ni bU dovolj dober, da
bi te EKjgodbe lahko realizirali. Ta kon-
kurenčni poseg sicer ni nenormalen,
toda vprašanje je, če je smiselno rušiti
načrte domače hmeljarske organizacije
in odkupnega podjetja »Hmezada«. Ta
primer nekoliko diši po predvojni agil-
nosti čeških odikuix)valcev, ki so dosti-
krat uspeli ob boljših zvezah navzven
pokupiti večji del pridelka hmelja v
Savinjski dolini. Toda to drži le de-
loma, saj so takrat Cehi ponujali de-
jansko višje cene kot domače odkupno
podjetje.,
Na sestanku v Žalcu je bUa razprava
zelo živahna. Posamezniki so vneto za-
govarjali prosto prodajo in svobodno
odločitev, komu naj hmeljarji prodajo
svoj pridelek. Ti ljudje so imeli pred
očmi le magično luč cene, ki jo nudijo
Vojvodinci. Vendar je to dejansko pre-
huda svetloba samo za tiste, ki 90
kratkovidni in slabi računarji.
Na drugi strani je večina navzočih
bolj trezno gledala na ta problem. Le-ti
so vneto dokazovali, da je cena, ki jo
nudijo Vojvodinci, le navidezno boljša,
kar tudi drži.
Vojvodinci nudijo za prvovrstni hmelj
600 din za kg. »Hmezad« v 2^1cu pa za
istovrstni hmelj plača 510 din. Vendar
je teh 510 din samo denar, ki ga hme-
ljarji dobijo na roko, medtem ko de-
jansko dobijo hmeljarji veliko več, kot
pa nudi vojvodinsko odkupno podjetje.
Kako? Poleg denarja, ki ga dobijo hme-
ljarji 2:a pridelek, izplačanega na roko,
dobijo za prvovrstni hmelj še 150 din
dodatka, ki pa je naložen v razne skla-
de za pospeševanje hmeljarstva, dalje
v obliki regresa za sredstva za uniče-
vanje škodljivcev itd. To se pravi, da
ima prvovrstni hmelj za Svinjsko pod-
ročje dejansko ceno 660 din. To pa je
za 60 din več, kot kanijo plačati Voj-
vodinci.
Pri vsem tem pa stopa v ospredje še
vprašanje zavesti in razgledanosti po-
sameznih hmeljarjev. Recimo, da bd
bila določena količina hmelja prodana
vojvodinskemu podjetju. Prvič bi bila
s tem spremenjena davčna politika ▼
Savinjski dolini, drugič bi »Hmezad«
ne imel interesa nuditi usluge in pomoč
tistim hmeljarjem, ki bi iistvarjali de-
narna sredstra drugje, enako pa bi tudi
zadružne organizacije ne imele več raz-
loga enako podpirati celotno savinjsko
področje. Zlasti sedaj, ko se vedno bolj
osamosvaja gospodarstvo v komunalnem
sistemu, je interes vsake skupnosti, da
skrbi za dvig gospodarstva na svojem
področju na svoj specifični način, zato
ni mogoče neprizadeto gledati temu pri-
meru podobne pojave, ki motijo proces
tega razvoja.
Hmeljarski odbor pri OZZ, »Hmezad«
in kmetijske zadruge imajo svoje na-
črte za dvig proizvodnje, za iztoljšanje
mehanizacije, razširitev površin, melio-
racije, izboljšanje matičnjakov itd. Za
taka dela pa potrebujejo te organizacije
sredstva. Ljudska oblast vlaga velil^
teh sredstev v te namene, ki celo pre-
segajo dejanski dohodek kmetijstva na
našem področju. Vsekakor so člani teh
organizacij tudi dolžni na svoj način in
po svojih močeh podpreti to prizade-
vanje, zlasti še, ker se te vloge zelo
hitro vračajo kmetovalcem na najraz-
ličnejše načine in niso neke dalekosežne
investicije. Prav zaradi tega je dolžnost
savinjskih hmeljarjev, da živijo s temi
organizacijami vedno, tudi takrat, ka-
dar je treba kaj žrtvovati, ne samo
takrat, kadar te organizacije nudijo
razne olajšave in koristi.
Sestanek v Žalcu je pokazal, da ta
zavest še ni povsod dovolj močna in da
je bilo treba mnogo prepričevanja in
dokazovanja, dokler niso najbolj vneti
zagovorniki proste prodaje v večini
uvideli, da se ogrevajo za stvar, ki jim
naposled lahko le škoduje. Ugodnosti,
ki jih nudijo nakupovalci Cooexporta,
so dejansko vabljive le na prvi pogled
in po vsej verjetnosti enkratne. Drugo
leto morda v Vojvodini ne bodo v taki
stiski, bržčas pa tudi ne bodo več tako
slepo prodajali kožo medveda, ki je še
v brlogu. Cooexi)ort ne garantira, da
bo tudi naslednja leta odkupoval hmelj
pri tistih, ki bi se letos dali premotiti.
Kam naj se ix)tem obrnejo, če so enkrat
obrnili hrbet odjemalcu, ki je vsa leta
doslej v redu in uspešno prodajal nji-
hove pridelke.
Zaključki sestanka, ki je trajal polne
tri ure, so bili usp>ešni. Savinjski hme-
ljarji so izglasovali zaupnico »Hme2ia-
du«, ki naj še naprej prodaja zeleno
savinjsko zlato. Odločili so se, da naj
v Savinjski dolini ostanejo cene, ki so
bile določene pred nastopom vojvodin-
ske konkurence. Poleg tega so sklenili,
da bodo kmetijske zadruge i)0skrbele,
da bodo hmeljarji obveščeni o dejan-
skem stanju tega problema. Kmetijske
zadruge pa bodo tiste hmeljarje, ki bi
se kljub temu odločili drugače, i>osta-
vUe pred dejstvo, da ne morejo več
računati na ugodnosti in pravice, ki jih
kot člani uživajo že več let.
Sklenjeno je bilo, da ostane cena za
prvovrsten hmelj 510 din, za drugo-
vrstnega 490 din, za tretjo vrsto 370 din
in za četrto vrsto 240 din.
Vsekakor je plenum rešil zelo važno
vprašanje, ki bi lahko drugače zelo mo-
tUo že ustaljene organizacijske oblike
savinjskega ihmeljarstva. To bo tudi
F>ouk za konkurente iz Vojvodine, da
znajo naši hmeljarji v splošnem ceniti
zasluge »Hmezada«, hmeljarskega od-
bora, kmetijskih zadrug in ljudske
oblasti za naglo rast in obnovo med
vojno uničenega hmeljarstva v Slove-
niji. Ce ti nakupovalci doslej tega niso
razumeli, bodo morali v bodoče s tem
računati in svoje pogodbe sklepati na
bolj premišljeni in realni osnovi.
Veličastna manifestacija tekstilcev
celjskega področja na Polzeli
v deseiih letih po osvoboditvi so ko-
lektivi tekstilniti in konfekcijskili tovarn
celiskega področja naredili velike ko-
rake v izboljšanju proizvodnje, delov-
niti pogojev in ogromno prispevali za
dvig našega gospodarstva in družbene-
ga življenja. Doslej je bilo izredno majo
časa za tesnejše sodelovanje med ko-
lektivi teti sorodnih podjetij, saj so bile
proizvodne težave in skrbi prevelike.
Letos pa so sklenili prirediti festival
tekstilcev, ki naj bi bil manifestacija
doseženih uspehov, vzpodbuda za na-
daljnja prizadevanja in čvrsta vez med
tekstilnimi kolektivi tudi v družabnem,
kulturnem in telesnovzgojnem pogledu.
V nedeljo je bila na Polzeli svečana
otvoritev festivala tekstilcev. Tovarna
nogavic na Polzeli je v zadnjem času
popolnoma spremenila svojo zunanjost.
Lahko rečemo, da je eno najbolj ure-
jenih industrijskih podjetij. Dvorišče
pred upravnim poslopjem je spremenje-
no v pravcati park zelenja in luči, v
prazničnih dneh pa je bilo še posebno
lepo okrašeno.
Svečanost se je pričela ob treh po-
poldne, ko je bilo na slavnostnem pro-
storu zbranih nekaj sto ljudi iz bližnje
in daljne okolice Polzele. Otvoritve so
se udeležili tudi tajnik Glavnega odbo-
ra sindikatov LRS tov. Mavricij 5orc,
tajnik Republiškega odbora sindikata
tekstilcev tov. Stane Glas, predsednik
celjske občine tov. Andrej Svetek,
predsednik okrajnega odbora tekstil-
cev tov. Regina Pirih in drugi.
Začetek festivala tekstilcev jc naja-
vila in pozdravila navzoče goste tova-
rišica Regina Pirih, ki je dejala, da naj
bo ta festival začetek tradicionalnih
srečanj tekstilcev v bodoče.
Za njo je v imenu pripravljalfiega od-
bora festivala govoril direktor Tovarne
nogavic na Polzeli tov. Veljko Repič.
V svojem govoru je poudaril velike
uspehe delovnih kolektivov tekstilnih
in konfekcijskih tovarn, tako v gospo-
darskem, družbenem in političnem po-
gledu, kakor tudi na polju vedno
uspešnejšega uveljavljanja delavskega
samoupravljanja. Posebej je dal pri-
znanje članom delovnega kolektiva To-
varne nogavic, ki je prevzel levji delež
organizacije tega festivala na svoje
rame. Priznanje je dal tudi vsem, ki so
pripomogli, da je prvi festival tekstil-
cev širok in pester po vsebini in razno-
vrstnosti prikazovanja uspehov desetih
tekstilnih in konfekcijskih tovarn celj-
skega področja.
Po tej kratki otvoritvi so si navzoči
ogledali gospodarsko razstavišče v no-
vo zgrajenih prostorih barvarne.
Na tej razstavi sodelujejo vse tek-
stilne in konfekcijske tovarne celjskega
področja, deset po številu. Razstava
prikazuje lep napredek izdelkov tek-
stilnih in konfekcijskih tovarn, je pa tu-
di drugače lepo in okusno urejena.
Po ogledu razstave je bilo na igrišču
tekmovanje v odbojki med ekipami
Polzele, Prebolda in Laškega. Izid teh
tekem .je bil koristen za Polzelo, saj
je premagala Preboldčane s 3:1 in
Laščane s 3 : 0. Drugo mesto je zased-
la ekipa Prebolda z zmago nad Laščani
s 3 : 1.
Dopoldne je bilo v Šoštanju tekmo-
vanje v kegljanju, kjer je preboldska
ekipa dosegla 551 kegljev, šempetrska
512, šoštanjska 473 in luteks 428 keg-
ljev.
Zvečer pa je bila v Laškem nogomet-
na tekma med enajstoricama »Volne«
Laško in »Metke« Celje. Zmagala jc
»Metka« z 2 : 3.
Pod noč se je razvilo družabno ve-
selje ob glasbi in pogovoru pri oblo-
ženih mizah.
V	ponedeljek je bilo na Polzeli tek-
movanje v namiznem' tenisu, kjer je
prvo mesto dosegla ekipa Laščanov,
drugo »Metka« iz Celja, tretje mesto
pa je zaenkrat še sporno.
V	torek ie bil v sindikalni dvorani
koncert pevskih zborov in solistov. Na-
stopili so pevci iz Prebolda, Polzele,
»Topra«, Laškega in solisti iz Žalca,
»Metke« in Polzele. Tudi ta nastop je
ocenjevala komisija, ki bo določila
prva mesta posameznim nastopom.
Od srede do sobote se vrstijo na
Polzeli uprizoritve modne revije, pa
tudi ostale prireditve, tekmovanja itd.,
se bodo ta teden nadaljevala, toda o
tem bomo poročali prihodnjič.
Izpiti za visol(o
kvalificirane delavce
Približuje se jesenski rok za
opravljanje izpitov za visokokva-
lificirane delavce. Dosedanje iz-
kušnje izpitne komisije so poka-
zale, da mnogi kandidati vza-
mejo te izpite precej lahko in
površno, nekateri pa celo sma-
trajo, da je to zgolj formalnost,
ki jo je pač potrebno izvršiti, ker
je to določeno v pravilniku za
opravljanje teh izpitov.
Ta zadeva ni taka. Vsak izpdt,
zlasti pa takšen, je resna stvar,
za katero se je potrebno teme-
ljito pripraviti, dolgo časa in do-
bro študirati (ne samo 1 mesec ali
celo samo 14 dni pred dzpitom)
ter priti pred izpitno komisijo
dobro podkovan, ker le-ta zahte-
va celega človeka. Visoko kvalifi-
cirani delavec mora imeti v na-
šem gospodarstvu znanje, ki bi
se lahko primerjalo z znanjem
majhnega inženirja; to pa ni rav-
no majhna stvar, najmanj pa gre
izpit podcenjevati zlasti če kan-
didat pomisli na to, da je od do-
bre strokovne in splošne izo-
brazbe, povezane s praktičnim
delom v podjetju, odvisno celot-
no naše delo. Marsikatera opravi-
čena kritika, ki jo dnevno sliši-
mo na račun slabe kvalitete na-
ših izdelkov, bi odpadla, če bi
odgovorni delavci tudi najnižjih,
zlasti pa visokih kvalifikacij bili
dobro strokovno usposobljeni in
svoje delo v redu opravljali.
Drži, da še do sedaj nismo do-
bili izpitnega programa, ki je bil
v navodilih napovedan že leta
1952, vendar pa lahko namesto
programa uporabimo za strokovni
del izpita gradivo, ki je bUo svoj
čas objavljeno za izvedbo ijre-
vedbe delavcev.
Poleg pomanjkljivega strokov-
nega znanja, ki so ga pokazali ne-
kateri kandidati, zlasti v teore-
tičnem delu, pa so bUi številni
prijavljenci izredno šibki iz sploš-
nega dela, ki obsega gospodarsko
računstvo, delovno in gospodar-
sko zakonodajo ter državno ure-
ditev (v LR Srbiji imajo poleg
teh predmetov še materinski je-
zik, s čemer bi kazalo izpopolniti
tudi naš program).
Iz gospodarske zakonodaje je
potrebno predvsem poznati splo-
šne kar^teristike gospodarskega
sistema stare Jugoslavije, polo-
žaj socialističnega podjetja v no-
vem gospodarskem sitemu (orga-
ni delavskega samoupravljanja
in njihovo delo, odnos socialisti-
čnega podjetja do družbe, polo-
žaj neF>osrednega proizvajalca v
delovnem kolektivu, ustanavlja-
nje, združevanje in prenehanje
podjetij itd.), nadalje elemente in
razporeditev bruto produkta pod-
jetja, fonde podjetja, fonde go-
spodarska organizacije, bilanco in
zaključni račun, odnos občine in
podjetja ter vpliv podjetja na
krepitev materialne osnove obči-
ne, družbena kontrola v gospo-
darskih organizacijah itd.
Iz predmeta »organizacija in po-
slovanje podjetja« je potrebno po-
znati organizacijo delovišča, obra-
ta, oddelka in drugih enot pod-
jetja; s področja higiensko-teh-
nične zaščite pa predpise sploš-
nega in posebnih pravilnikov o
higiensko-tehničnih dn varnostnih
ukrepih pri delu.
Zelo važno je znanje iz delovne
in socialne zakonodaje, ki obsega
določila o p>ojmu delovnega raz-
merja, o razdelitvi delavcev po
strokah, poklicih in položajih;
nadalje o ustanovitvi delovnega
razmerja, premestitvah, odgovor-
nostih in dolžnostih delavcev ter
o organih inšp>ekcije dela. Na-
dalje je ix>trebno poznati organe
socialnega zavarovanja, obseg po-
slovanja, pravice zavarovancev
(za iprimer bolezni, zmanjšanja
delovne zmožnosti, starosti in
smrti) ter druge predpise iz so-
cialne zakonodaje.
Samo grobo nakasiani program
iz teh splošnih predmetov je pre-
cej obširen in zahteva veliko ča-
sa, da se človek v tem znajde, za
dobro razumevanje in pr^tično
uporabo pa je pckreben temeljit
študij.
Izpiti res niso edino in končno
merilo znanja, ki ga ima posa-
mezni kandidat, vendar pa je le
moči na podlagi odgovorov pred
izpitno komisijo ugotoviti ali bo
nekdo na svojem delovnem mestu
kot proizvajalec in kot upravlja-
lec kos vsem odgovornim nalo-
gam, ki so postavljene pred naše
gospodarstvo.
VRVICA.
TOVARNA TRAKOV
IN OKRASKOV
Izdelujemo:
tapetniške vrvice in tapetniške
trake, svilene vrvice za mreže,
keper trake in adjustime trake,
obeske za pohištvo
Naši izdelki so prvovrstne
kvalitete in zelo iskani
KMETIJSKA ZADRUGA
MOZIRJE
čestita svojim članom in
odjemalcem k občinske-
mu prazniku in se še
nadalje priporoča
Kmetijska zadruga
Bočna
NUDI PRVOVRSTNE KMETIJSKE
PRIDELKE
IN PROIZVODE
TER SE PRIPOROČA S SVOJIMI OBRATI
CELJSKI TEDNIK, 9. septembra 1955
Stev. 38 — stram 3
Občinski odbori morajo biti pobudniki
dela na svojem področju
(Nadaljevanje s prve strani)
bivših občin, ni pa čutiti še prave raz-
mejitve komi)etenc in nalog novih
•bčin. Da bi nove občine bile sposobne
reševati mnoge posle, ki jih je dosje j
reševal okrajni odbor, se usposabljajo
pri OLO Ceije te dni v tečajih usluž-
benci. ki bodo delali v občinskih od-
borih.
Tovariš Avbelj je poudaril tudi, da ni
iudno. če vprašanje pristojnosti še ni
popolnoma jasno, saj bo praktično delo
■lajbolj pokazalo, kaj bo treba spreme-
niti in kaj .uveljaviti od tistega, kar
aakoniti predpisi predvidevajo. Od vse-
ga začetka pa bi morali biti popolnoma
jasni odnosi občin do krajevnih odbo-
rov in obratno, da^se ne bi krajevni
uradi spremenili v bivše občine. Kra-
jevni uradi bodo izdajali le nekatera
potrdila, izpisike iz matične knjige, ži-
vinske liste in podobno z namenom, da
bi volivcem skrajšali pot do občinskega
odbora. Krajevni urad predstavlja po-
vezavo občinskega odbora tudi v tem,
da sprejema vloge državljanov in jih
•ddaja občinskemu odboru v rešitev.
Krajevni uradi ne smejo prevzeti vloge
jsrtarih občinskih odborov. Zato bodo
■aorali novi občinski odbori paziti, da
ee bi prenesli na krajevne urade tistih
pristojnosti, ki jih morajo reševati sami.
Vloga okrajnega ljudskega odbora je
izredno važna, ker bo moral občinam
pojasnjevati pravne predpise glede pri-
stojnosti, Zvezni zakon o ljudskih od-
borih in republiški predpisi so zelo ob-
sežni in je nemogoče že od začetka od
ljudi v občinskih odborih zahtevati, da
bi vse to takoj razumeli. Prihodnje me-
sece čaka nove občinske odbore zelo
važna naloga, in sicer utrditev le-teh,
da bo njihovo poslovanje pvopolnoma v
skladu s predpisi.
Iz poročil predsednikov je bilo raz-
vidno, da so se novi občinski odbori že
večkrat sestali, toda v glavnem (razen
občine Celje) le zaradi organizacijsko-
tehničnih vprašanj v zvezi z izvolitvijo
svetov, komisij in postavitvijo usluž-
bencev. O pristojnosti občine pa niso
razpravljali dovolj. Zato nove občine v
očeh prebivalstva še niso popolnoma
jasno opredeljene. Tovariš Avbelj je s
tem v zvezi poudaril, da bodo morali
občinski odbori na prihodnjih sejah
razpravljati o pristojnosti odborov in
njihovih organov ter o možnstlh raz-
voja oziroma programa dela na svojem
področju. Le tako bodo zbudili pri lju-
deh zanimanje za novo organizacijo
ljudske oblasti. Dalje morajo biti ob-
činski odbori sami pobudniki akcij na
vseh področjih,, ne pa da čakajo na ini-
ciativo od okraja. V tem bi se morala
odražati vsebina dela novih občinskih
odborov.
Iz poročil je bilo tudi videti, da neka-
tere manjše, izrazito kmečke občine,
imajo manj svetov kot ostale. To pa ni
v skladu z načelom, da sodeluje v ljud-
skem odboru čim več državljanov. Tudi
v manjših občinah se najde dovolj lju-
di, ki so voljni reševati probleme na
svojem področju. Tako bi lahko imeli
v občinah Planina, Vransko in Kozje
več svetov, ne pa da so nekatere svete
združili. Cim več je svetov, tembolj
temeljito le-ti obvladajo problematiko
in se poglabljajo v svoje delo. Sveti ne
smejo biti le formalni, kjer poslušajo
samo poročila in malo sklepajo, tem-
več morajo življenjsko reševati proble-
me na svojem področju.
Na koncu je tovariš Avbelj opozoril,
da je v novih občinah celjskega okraja
vsaj za začetek preveč uslužbencev. V
občinah je od prejšnjih 180 uslužbencev
naraslo število kar na 387, kar je pa
veliko preveč. Na mnogih občinah ne bo
tako obsežnega dela, zato bi lahko dve
do tri službe opravljal samo en človek
in ni utemeljeno, da bi občine zaposlo-
viile toliko ljudi. V tem pogledu so šle
občine predaleč, saj so za vsako službo
predvideli posebnega človeka, ki vsaj, v
začetku ne bo popolnoma zaposlen, ker
bodo občine postopoma prevzemale
kompetence od okraja. StevUo ne bo
rešilo kvalitete dela in mnogo bolje bi
bilo, da bi v začetku zaposlili manj
uslužbencev, pozneje pa, če se bo poka-
zala potreba, bodo lahko izpolnili de-
lovna mesta s strokovnimi kadri, ki jih
bo več na razpolago, kot jih je sedaj.
S tem v zvezi je tovariš Avbelj po-
udaril, da sta predsednik in tajniik ob-
čine stebra vsega dela ter je možno v
celjskem okraju znižati predvideno šte-
vilo občinskih uslužbencev najmanj za
eno četrtino. Okrajni ljudski odbor
Celje bo imenoval posebno komisijo, ki
bo temeljito proučila vsa delovna mesta
po občinah ter pregledala vse možnosti,
da se število uslužbencev čimbolj zma-
njša. Tako bodo prevzeli sveti več de-
la na svoja ramena in bo njihova vloga
oživela, hkrati pa bo odstranjena ne-
varnost, da bi se administrativni apa-
rat v naših občinah ne zbirokratiziral.
Spet so se odprla šolska vrata
Te dni so zapuščene, ponekod tudi prenovljene šolske učil-
nice spet sprejele svoje mlade obiskovalce. Otroci so v počitnicah
razvedrili svoje glavice na zraku in soncu ter se zagorelih lic in polni
moči vračajo v hx'ame učenosti. Mnogi so si med počitnicami ogledali
lepote naše domovine, se osvežili in pripravili moči za nov naskok na
številke, črke in knjige.
Najbolj pomemben pa je gotovo dogodek za tiste, ki so letos
prvič prestopili šolski prag in se bojazljivo ozirali po velikih učilnicah
ter vsrkavali značilen šolski zrak. Za otroke je prenehal čas brezbrižnosti
in veselja, začenja čas skrbi, učenja in trdega dela. Toda ne samo za
otroke. Vsi starši, ki jim je razvoj svojih malčkov, učencev in dijakov
pri srcu, tudi ne morejo biti brezbrižni ob vstopu v novo šolsko leto.
Skrbi otix)k, so skrbi njihovih staršev, seveda če so dobri starši. Današnji
čas zahteva od človeka vedno več, zato morajo tudi otroci vedno več
znati, da bodo enkrat lahko stopili na naša mesta in dostojno nadaljevali
delo svojih prednikov. Da bodo to lahko dosedli, je tudi skrb vseh
staršev, toda ne samo njih, to je skrb vseh nas — celotne naše družbe.
Tovarna emajlirane posode v Celju je praznovala
petletnico delavskega samoupravljanja
Delovni kolektiv Tovarne emajlirane
pjosode se je v nedeljo dopoldne zbral
v oddelku prebiralnice k pomembnemu
praznovanju — petletnici delavskega
samoupravljanja. Udeležba je bila prav
lepa, skoro 100 odstotna. Kot gostje s*
se proslave udeležili sekretar Mestnejf«
komiteja tov. Florjan Pelko, predsednik
celjske mestne občine tov. Svetek An-
drej, tajnik OSS tov Rudi Peperk#,
prvi predsednik delavskega sveta To-
varne emajlirane posode in častni me-
ščan mesta Celja tov. Kač Franjo i«
drugi.
Ppi proslavi sta sodelovali domača
.godba in združena pevska zbora celjske
in štorske »Svobode«. Po odigrani držav-
ni himni je predsednik delavskega sve-
ta tov. Orel Franc podal kratek pregled,
petletnega dela delavskega samouprav-
ljanja. V teh letih je bil zlasti vide*
uspeh pri tehnično-higienski zaščiti,
kjer so se v vseh delavnicah močno iz-
boljšale razmere. Ta skrb za delovnega
človeka v Tovarni emajlirane posode
bo prišla tembolj do izraza takrat, k*
bodo z dograditvijo nove zgradbe asa
upravo lahko sedanje prostore, ki jik
zaseda uprava, koristno in smotni«
ufK)rabili v namene tehnično-higienske
zaščite.
Glede strokovne izobrazbe je tovariš
Orel poudaril, da je današnji mešam
kader (delavci in uslužbenci) z velika
požrtvovalnostjo izpolnil svoje naloge,
tako. da bo delovni kolektiv v bodoče
lahko iz teh izkušenih ljudi iskal nov«
vodilne kadre za podjetje.
Nikakor tudi ni moč prezreti dejstva,
s kakšnim razumevanjem podjetje pod-
pira kulturnoprosvetno dejavnost svo-
jega kolektiva. Godba na pihala ter
mešani pevski zbor sta si v Celju ia
izven Celja že ustvarila svoj renome. Da
pa bd F>evska zbora še z večjim vesel j ena
in bolj uspešno delovala, upravni odbor
tovarne ne štedi s pohvalami in denar-
nimi podporami, prav tako pa tudi nji-
hove turneje materialno podpira. Igri-
ška skupina se doslej sicer ni še uve-
ljavila, ima pa lepo perspektivo za na-
daljnji razvoj.
Ljudska tehnika v Tovarni emajlira-
ne posode res v polni meri služi svoje-
mu namenu. Od nje imajo ogromne ko-
risti ne samo razna podjetja in ustano-
ve, temveč predvsem tudi domači delav-
ci, ki se pri tem delu vsestransko stro-
kovno izpopolnjujejo. Ob sodelovanju z
upravo in mojstri v podjetju so vodj«
ljudske tehnike samoiniciativno organi-
zirali varilne tečaje in jih zadnja leta
kar stalno vzdržujejo. Ti tečaji nudij®
delavcem specializacijo in kvalifikacij®
in se jih zato poslužujejo v lepem šte-
vilu.
Predsednik delavskega sveta tovariš
Orel je med temi uspehi omenil tudi
nekatere pomanjkljivosti, ki zavirajo
in krnijo še ^boljši uspeh delavskega
samoupravljanja. Kljub temu. da so v
podjetju dosegli v zadnjih letih lep»
sožitje med i)osameznimi organizacija-
mi (sindikat in organizacija ZK), je pri
nekaterih članih kolektiva le opaziti
I>asivno zadržanje. Zato so pri proslav
petletnega obstoja delavskega samo-
upravljanja člani kolektiva sprejeM
sklep, da bodo izkušnje delavskega sa-
moupravljanja sproti prenašali na te-
ren ter da bodo vsi delavci in uslužben-
ci aktivnejše sodelovali pri raznih i>o-
litično-gospodarskih vprašanjih.
Po govoru predsednika delavskega
sveta sta ženski in moški i>evski zbor
ubrano zapela nekaj slovenskih pesmi
in s tem zaključila proslavo. Po prosla-
vi je celoten delovni kolektiv prejel
25 odstotne plače od presežka plačnega
fonda. Tako se je moralni vzpodbudi
pridružila še materialna in delavci so ki
dan nasmejanih obrazov zapuščali svo-
jo tovarno s sklepom, da bodo v bodod«
še več prispevali za koristi skupnoeli
in zase.
Delovni kolektiv Železarne Štore
se pripravlja na II. kongres sindikata
metalurških delavcev Jugoslavije
V našem podjetju je biLa v začetku
avgusta 21. redna razširjena seja izvr-
šnega odbora sindikalne podružnice, na
katero so povabili tudi vse predsednike
in tajnike sindikalnih odborov ter pred-
stavnike organizacij in delavskega
upravljanja.
Na dnevnem redu te seje so se pri-
pravljali za II. kongres sindikata me-
talurških delavcev Jugoslavije, ki bo 14.
oktobra 1955 v Zagrebu. O velikemu
pomenu in načinu priprav ta kon-
gres je govoril član Republiškega od-
bora metalurgov Slovenije in tajnik sin-
dikalne podružnice Železarne Store tov.
Ivan Cokan. Med drugim je tudi sporo-
čil. da mora naša organizacija za ta
kongres izvoliti 5 delegatov ter razlo-
žil, kako naj bi potekali naši sestanki
in same volitve teh delegatov. Po daljši
razpravi o tem kongresu so navzoči
sprejeli naslednje zaključke.
V času od 11. 9. do 17. 9. naj se po
vseh sindikalnih odborih izvedejo mno-
žični predvolilni sestanki, kjer naj se
vsem razloži pomen II. kongresa in na-
čin volitev kandidatov za ta kongres.
Istočasno so sklenili, da naj bodo vo-
litve v času od 18. 9. do 20. 9. 1955, V
ta namen so izvolili petčlansko volilno
komisijo, kateri je predsedoval tovariš
Jože Mrevlje; prav tako je bilo sklenje-
no, da se na predvolilnih sestankih po
sindikalnih odborih izvolijo obratne vo-
lilne komisije ki bodo vodile volitve v
posameznih sindikalnih odborih. Pri na-
činu volitev je hilo posebno poudarjeno,
da so volitve tajne, vsak član dobi li-
stek in voU po svojem preudarku.
Po daljši razpravi so v želji, da iz-
berejo najboljše člane naše organiza-
cije, soglasno predlagali za kandidatno
listo naslednje tovariše: Andreja Svet-
ka, direktorja našega podjetja in starega
člana sindikalne organizacije Jugosla-
vije, pri čemer so poudarili, da je ime-
novani prizadevni politični aktivist in
dober gospodarstvenik; dalje so pred-
lagali Darka Starca, predsednika na-
še sindikalne podružnice, oba navedena
sta tudi člana RO metalurgov Slovenije.
Dalje tov. Ivana Tmovška, blagajnika
naše podružnice in zelo priljubljenega
in dobrega člana naše organizacije in
tov. Rajka Markoviča, izredno aktivne-
ga člana našega delavskega sveta. Isto-
časno so navzoči sklenili, da se prelaga-
jo še trije kandidati kot namestniki
delegatov v primeru, da se kdo od iz-
voljenih delgatov ne bi mogel iz objek-
tivnih vzrokov udeležiti kongresa. Na
tej seji so sklenili, da se na množičnih
sestankih po obratih med drugim ob-
ravnava tudi ta predlog kandidatne
liste in da članstvo o tem izrazi svoje
mišljenje. Po končanih sestankih po
obratih je biLa še ena seja, na kateri so
na osnovi poročil predsednikov sindi-
kalnih odborov ugotovili, da so bUi
predloženi kandidati sprejeti.
Volitve delegatov za ta kongres so
se v našem podjetju izvedle na svečan
način. Iz samega ix>teka volitev smo
videli, da se je večina sindikalnih od-
borov dobro pripravila. Čeprav so bile
volitve tajne, želim pripomniti, da je
bilo na žalost med člani nekaj tak-
šnih, ki so čez volilne listke napravili
križ-kraž. V glavnem so to zelo na-
zadnjaški člani kolektiva, ki jim je pod-
jetje in sindikalna organizacija Jugo-
slavije postranska stvar.
Po poročilu o izidu volitev, ki ga je
podala centralna volilna komisija in ga
je sestavila na podlagi sprejetih poro-
čil volilnih komisij iz sindikalnih od-
borov, smo ugotovili, da so bili z veliko
večino izvoljeni kot delegati za II. kon-
gres metalurških delavcev Jugoslavije
naslednji tovariši: Andrej Svetek, Dar-
ko Stare, Ivan Tmovšek, Ivan Cokan,
Hajko Markovič. Za namestnike dele-
gatov so bUi izvoljeni: 2ohar Martino-
več, letni tajnik sind, podruž. Železar-
ne Store, Ivo Mavec, predsednik sind.
odbora uslužbencev, Franc Starlekar,
predsednik delavskega sveta.
Je to metanje pesha u oči?
K pisanju tega pojasnOnega članka so
«ne primorali članki, ki so izšli v dnev-
nikih »Ljudska pravica« in »Večer«, v
katerih so pisci po mojem mnenju eno-
stransko in precej neobjektivno pisali
o poslovanju ixxijetja »Planina« in
»Mesnina« v Celju. K pisanju teh dveh
časopisov dajem sedaj nekaj pojasnil v
želji, da bi bili potrošniki dejansko se-
znanjeni s problemi in poslovanjem
eeljskih mesarskih podjetij:
Predvsem želim naglasiti, da znižanje
eene masti pri podjetju »Mesnine« ni
metanje peska v oči, kc^or trdi »Večer«,
temveč je dejstvo, da je podjetje teden-
sko proizvajalo okoli 400 kg masti in jo
prodajalo po 310 din za ikg. Štiristo ki-
logramov masti tedensko po znižanih
cenah vendar ni »pesek v oči«. Dalje
moram poudariti, da je v Celju še na-
dalje ostala cena svinjskemu mesu 280
•Un, medtem ko se v Ljubljani, Maribo-
ru, Trbovljah, Jesenicah in drugje pro-
daja že od maja po 310 do 320 din. Tako
je tudi v središčih živinoreje in proiz-
vodnje mesa v Osijeku, Beogradu in
Bjelovaru, kjer so cene svinjskem me-
su tudi od 310 do 320 din, telečje meso
pa po 280 din. Domača mast je v teh
krajih že od aprila po 400 din, medtem
ko so celjska podjetja bila kritizirana
za tak ukrep sedaj, ko je podražitev
svinj povzročila povišanje cen.
Moje mnenje je, da ukrep tržne in-
šx)ekcije v Celju, ki ga »Večer« omenja
kot rešiteljico potrošnikov, ni bO. v skla-
du z zakonom o upravljanju podjetij po
upravnih odborih in delavskih svetih
ter z zakonom o ponudbi in povpraše-
^'anju, kateremu se morajo podjetja
podrediti, če hočejo biti aktivna.
Dalje bi rad naglasil, da je Slovenija v
pretežni meri odvisna od uvoza svinj-
skega mesa iz ostalih republik. Poleg
tega je treba povedati, ^ so celjska
mesarska podjetja prisiljena delati v
aelo slabih pogojih, da imajo stare ne-
odgovarjajoče prostore, da je strojni
park zastarel in nedovoljen, da so pre-
vozna sredstva slaba itd. Kje naj pod-
jetja dobijo sredstva za izboljšanje svo-
je proizvodnje, če spričo težavnosti pre-
skrbe ne smejo misliti na dobičke? Mor_
da ne bo napak, če potrošniki vedo
tudi to, da se je prevoz podražil in da
morajo podjetja za prevoz enega vagor^
svinj iz Vojvodine plačati 20 do 25 ti-
Boč dinarjev več kot pred dvema mese-
cema.
Končno nel^aj številk, ki govorijo v
popolni zagovor celjskih mesarskih pod_
jetij: Celjska mesarska podjetja so v
zadnjih šestih mesecih prodala okoU
180.000 kg svinjskega mesa in slanine
za 30 din ceneje kot v Ljubljani, Mari-
boru in drugj.e Ta številka znese 5 mi-
lijonov in 400.000 din prištedenega de-
narja v žepu potrošnikov. Je to metanje
peska v oči?
Upam, da sem uspel pojasniti nekaj
dejstev, ki jih pisci člankov v dnevnih
časopisih niso omenjali, bržčas zaradi
neinformiranosti. Prepričan sem, da po-
trošniki po vesm tem ne bodo imeli več
napačnega mišljenja, čeravno jim s tem
pojasnilom ne bo dosti pomagano. Toda
dejstva, ki sem jih navedel, zgovorno
pričajo, da so celjska mesarska podjetja
storila vse, da bi nudila potrošnikom
svoje proizvode čim cenejše, seveda
dokler je le šlo.	Gabrič
TOVARNA EMAJLIRANE
POSODE V CELJU
razpisuje več delovnih mest za
STROJNE TEHNIKE
Pogoj: stanovanje na področju
mesta Celja
Pismene ponudbe poslati
na upravo podjetja
Kako dalee so ze priprave
za gradnjo plavalnega
bazena v Celju?

2e leta in leta jadikujejo športniki
Celja in z njimi vsi ljubitelji najbolj
zdravega ljudskega športa-plavanja, da
Celje ne premore plavalnega bazena.
Pred leti (1947) so Celjani vneto zavi-
hali rokave in vložili na stotine in sto-
tine ur prostovoljnega dela pri gradnji
plavalnega bazena. Tudi sredstva so bUa
tedaj zagotovljena. Kljub temu pa za-
radi EK>manjkanja delovne sile in go-
tovega materiala ni prišlo do izvršitve
tega športnega objekta.
Zopet so v Celju pričeli s široko akci-
jo za plavalni bazen. Tokrat je Olepše-
valno in turistično društvo Celje pre-
vzelo iniciativo. Že od februarja tega
leta si iniciativni odbor pod vodstvom
tovariša Ložarja prizadeva kreniti ta
pereči problem z nu-tve točke. Dolga
je biLa pot, preden je bila dokončno
izvršena lokacija. Celjska občina se je
namreč postavila na stališče, da »stara«
lokacija na Rajerjevem posestvu, kjer
bi naj bil bazen, ne odgovarja urbani-
stičnemu razvoju mesta. Ta lokacija je
imela namreč mnogo pristašev prav za-
radi bližine mesta in vseh celjskih šol.
Sedaj pa je ta prostor rezerviran za za-
zidalno površino. Kje bo sedaj bazen?
Na celjski »špici« — to je nekoliko više
od izliva Ložnice v Savinjo, dober ki-
lometer hoda iz mesta. Tu bo v zelenju
ležal plavalni bazen olimpijskih di-
menzij, poleg njega pa še poseben ba-
zen za skoke. Ko bo naslednja etapa
regulacije Savinje zajela tudi to pod-
ročje, bomo v tem delu Savinje — t. j.
50 m od Miva Ložnice, pa po njenem
toku navzgor — pridobili s pragom še
možnost naravnega piavališ^ v Sa-
vinji, ki bo vsekakor rešilo problem
množičnega kopanja in plavanja v me-
stu Celju. Poglobljena struga Savinje
bo brez dvoma tudi prikladna za goji-
tev ostalih vodnih športov. Načrti za
plavalni bazen so trenutno v izdelavi
pri projektivnem biroju ZSS v Ljub-
ljani, projektanta pa sta ing. Bloudek
in Božič iz Ljubljane.
Kaj pa gradnja in potrebna sredstva?
Tovariš Ložar je v imenu odbora dejal,
da bi za gradnjo bazena z napravami
potrebovali 20,000.000 din. Kljub temu,
da regulacija Savinje v tem delu v pri-
hodnjem letu še ne bo zaključena, se
bo z gradnjo plavalnega bazena lahko
nemoteno pričelo. Potrebna so pač fi-
nančna sredstva. Odbor je sedaj pričel
s široko nabiralno akcijo med prebi-
valstvom, za katero so Oeljani pokazali
veliko razumevanje, V oktobru letos bo
odbor organiziral veliko tombolo, ka-
tere čisti dobiček bo šel v sklad za grad-
njo bazena. Vrednost dobitkov na tej
tomboli bo preko 1,000.000 din. Odbor
prav tako pričakuje izdatno pomoč celj-
skih delovnih kolektivov, saj so v dru-
gih krajih in mestih Slovenije prav de-
lovni kolektivi biH iniciatorji in gra-
ditelji teh športnih naprav. Morda bodo
del sredstev celjski delovni kolektivi
darovali ob zaključku leta iz sklada za
prosto razpolaganje, še večja pomoč bi
pa bila z organizacijo 2 do 3 delovnih
dni v podjetj'ih, ki bi jih žrtvovali naši
deliovnli ljudje za ipiridobfitev najbolj
nujne naprave v našem mestu. Vseka-
kor bo treba pri začetnem delu prijeti
tudi za krampe in lopate. Odbor je ijač
prepričan, da se bo mladina pri tem
delu izkazala, poleg nje pia tudi član-
stvo vseh celjskih sindikalnih podruž-
nic.
TOVARNA JUTEKS
ŽALEC
proizvaja in nudi po zmernih cenah
odlične in povsod iskane proizvode:
impregnirano platno vseh vrst, šotor-
ska krila, embalažo za hmelj, blago
za uniforme, pregrinjala in razne
druge močne tkanine!
Tovarna^konfekcije,
gumbov in galanterije
Šoštanj
izdeluje vse vrste moške
konfekcije (perilo, delovne
obleke, plašče), galilitne in
biserne gumbe vseh vrst,
galanterijske potrebščine za
pisarne, elektrogalanterijo
in vso metalno plastično ga-
lanterijo — Cene konku-
renčne — Izdelava solidna —
Izbira prosta!
10. in 11. septembra ob 16 na stadionu "Borisa Kidrica" nastop državne atletske reprezentance
Stev. 36 — stran 4
CELJSKI TEDNIK, 9. septembra 1955
IZ ŽIVL1EN7A NA NAŠI VASI
Uspehi, Q še večje tezove Kmetijskego gospodopstvo Lavo
Kdor si pod imenom »Kmetijsko go-
spodarstvo Lava« predstavlja lepo za-
okroženo kmetijstvo v idealni obliivi, se
zelo moti. Kmetijsko gospodarstvo La-
va bi prej zaslužilo takole ime: Zdru-
ženje državnih kmetijskih površin, par-
cel, vrtov in gredic. Gospodarstvo je
bilo po osvoboditvi ustanovljeno zaradi
tega, ker je bilo na področju mestne
občine veliko obdelovalnih površin,
katerih bivši lastniki so bili na kakršen
koli način razlaščeni. Te površine pa
so razmetane na vse smeri celjskega
predmestja, pa tudi v središču mesta
samega. Zemljišča Kmetijskega gospo-
darstva Lava obsegajo 592 v glavnem
nezaokroženih parcel, ki pripadajo 11
katastrskim občinam. Oddaljenost med
posameznimi zemljišči presega včasih
8 km. Zemljišča so neizenačena in ve-
činoma izčrpana. To zelo ovira načrtno
gospodarjenje; še bolj pa razvoj go-
spodarstva moti stalno menjavanje last-
ništva. Tako je bilo Janičevo posestvo
konec leta 1954 dodeljeno Kmetijske-
mu gospodarstvu, čez pol leta pa je
bila ta odločba že razveljavljena. Enako
je s Prešnikovim in Lavčanovim po-
sestvom. Vodstvo Kmetijskega gospo-
darstva se že ne more več prav odlo-
čiti, katerim zemljiščem naj posveča
večjo pozornost, da ne bodo investi-
rali preveliko sredstev tja, kjer bo čez
čas že drug lastnik. Razumljivo je, da
s tem v zvezi nastanejo tudi spori z
bivšimi in novimi lastniki itd. To so te-
žave, ki jih gospodarji na podeželju na
velikih posestvih izven mestnega pod-
ročja skoraj ne poznajo.
Toda kljub tem izrednim težavam
Kmetijsko gospodarstvo Lava v povoj-
nih letih ni ostalo brez uspetiov. Velik
napredek imajo pri vzreji goveje ži-
vine, saj se je število krav povišalo od
30 na 65 glav. V kratki dobi dveh let
so vzredili 53 telic in bikcev, kar zna-
ša v skupni vrednosti 4 milijone dinar-
jev. S tem v zvezi je razumljivo, da pri
tako naglem zvišanju števila krav, le-te
niso najboljše molznice in jih bo tre-
ba postopoma zamenjavati. Toda kljub
temu daje Kmetijsko gospodarstvo
dnevno 400 litrov mleka za celjske po-
trošnike, medtem ko so pred nekaj leti
oddajali samo 70 litrov. Nabava močnih
krmil, ki povečujejo mlečnost, je otež-
kočena, medtem ko domača krma ni
dobra zaradi neugodnega vremena,
plina in poplav.
Del skupnih površin Kmetijskega go-
spodarstva Lava je namenjenih za go-
jenje in pridelovanje sočivja in zele-
njave. Letos so prodali 72 ton krom-
pirja, 139 ton razne zelenjave in 212 ti-
soč komadov raznih zelenjadnih sadik.
To panogo bi seveda morali še mnogo
bolj razvili, toda težave, ki jih povzro-
čajo najrazličnejše okoliščine občutno
ovirajo napredek. Delovne skupine mo-
rajo potovati iz enega konca mesta v
drugega, nadzorstvo je otežkočeno,
gnojil primanjkuje in seveda tudi stro-
kovnih moči nimajo dovolj.
Na drugi strani so nekatera posestva
precej oddaljena od mesta, zato sta
tam urejeni predvsem poljedelstvo in
živinoreja. Posestvi Prešnik in Bukov-
žlak imata ugodno lego in dobre po-
goje za vzrejo mlade živine, ker imata
tudi dobro krmsko bazo. Na teh po-
sestvih pridelujejo tudi ostale kmetij-
ske pridelke: to so pšenica, koruza,
krompir itd. Bukovžlak je bil dodeljen
Kmetijskemu gospodarstvu pred enim
letom. Če bi bil rentabilen, ga KZ Lju-
bečna in KZ Celje ne bi bili izpustili
iz rok. Dve tretjini posestva so zamo-
čvirjeni travniki in povrh še izčrpani.
Tu se je v enem lelu orna površina po-
večala od 20 na 35 ha. Pšenica, ječ-
men in oves sta tu dobro obrodila. Na
Bukovžlaku je bil tudi adaptiran hlev za
38 glav goveje živine. Kmalu bosta tudi
dograjena dva silosa, v katerih bo pro-
stora za 160 m" krme. Vsa ta dela je
Kmetijsko gospodarstvo izvršilo brez
investicijskih kreditov, saj jih kljub po-
gostim prošnjam niso dol)ili. Njive in
travnike so izboljšali s tem, da so upo-
rabili 30 ton umetnih gnojil in 100 ton
apnenca. Res je, da Bukovžlak ni vzor-
no urejeno posestvo, toda v enem letu
in brez večjih investicij je težko doseči
kaj več. Bukovžlak pa je povrh vsega
še izpostavljen strupenim plinom, kar
se pozna pri mlečnosti krav in resno
ogroža živinorejo na tem področju.
Tudi drugače je gospodarstvo napre-
dovalo. V treh letih so mehanizacijo
dopolnili s tremi novimi traktorji, po-
pravili stavbe, uredili plače delavcem
itd. Nedvomno Kmetijsko gospodarstvo
Lava ni najbolj vzorno, toda drži, da
večji del krivde za tako stanje povzro-
čajo razni subjektivni razlogi, ki jim
kolektiv v sedanjih pogojih ni kos.
Kako bo z letošnjo
sadno letino
V letošnjem letu je bogato obrodilo
sadno drevje. Veje jablan se kar šibijo
od teže plodov, ki obetajo sadjarju do-
ber vir dohodkov. Na žalost pa je ve-
čina plodov slabe kvalitete in skoraj
brez prave tržne vrednosti.
Slabo vreme med letom je vplivalo
na razvoj glivičnih bolezni kot so: škr-
lup (krastavost plodov) in monilijo v
takšni meri, da se plodovi niso mogli
v polni meri razvijati ter so zaradi tega
ostali zakrneli in krastavi. V mnogih
primerih pa je bilo listje tako priza-
deto, da je sredi poletja odpadlo kot
v jeseni. Pri tem pa seveda ni bila
uničena samo letina, ampak se je dre-
vo pri odganjanju novih listov izčrpalo
v takšni meri, da tudi drugo leto ne bo
nič sadja.
Razen škrlupa in monilije je videti
na sadju še vse polno kaparja, ki rau-
no tako zmanjšuje kvaliteto in tržno
vrednost sadja, poleg tega pa kot ka-
rantenski škodljivec zavira svoboden
promet. Sadje, ki je okuženo s kapar-
jem se ne more prodajati v druge ne-
okužene predele, kjer je ravno povpra-
ševanje po sadju največje, temveč se
lahko prodaja le v okuženem predelu,
pa še tu so razne omejitve. Seveda pa
je s tem močno prizadet proizvajalec,
ki ne more bolnega sadja svobodno
plasirati, razen seveda preko cialni-
zacije (razkuženja), ki pci znatno zviša
kupno ceno sadja.
Pri vsem tem se zdaj marsikdo vpra-
ša, če je sploh mogoče proizvajati
zdravo kvalitetno sadje. Na to se lahko
odgovori: poglejte samo soseda, ki je
redno in vestno predpisano škropil, pa
boste videli, da nima niti škrlupa niti
monilije. Sadje pa lahko plasira svo-
bodno na tržišče brez kakršne koli
omejitve z visoko odkupno ceno. Pri
tem pa mu rentabilitetni račun kaže,
da se mu dinar, ki je bil izdan za za-
ščitno sredstvo, stokrat povrne. S
škropljenjem pa je treba pričeti proti
škrlupu in moniliji že spomladi takoj,
ko se začno odpirati brsti. Škropimo z
1 do 2 % bakreno-apneno brozgo, nato
pa še enkrat pred cvetenjem. Po cve-
tenju pa škropimo z 2% žvepleno-
apneno brozgo, ki ne osmodi listov in
plodov.
Kaparja, ki nam je v veliki meri uni-
čil naše sadno drevje, smo ponekod
iztrebili, nismo ga pa še mogli zatreti.
Zato je reden pojav, da dobimo na trg
sadne plodove, ki so močno okuženi
s kaparjem, od koder se potem prena-
šajo ponovno v sadovnjake in so vzrok
ponovne okužbe. Z rednim zimskim
in letnim škropljenjem, pozimi z DNOC
pripravki, poleti pa z HCli, DDT in
parathionom, bomo uspeli, v kolikor bo-
mo delo smotrno opravljali, da bomo
kaparja zatrli na minimum. Če škro-
pimo samo mi, sosed pa ne, nam to
ne more prinesti trajnih rezultatov, ker
se bo škodljivec iz sosednega sadov-
njaka vračal zopet nazaj. Razen tega
pa moramo dosledno izvajati karan-
tensko službo, ker bi brez nje vsako
škropljenje bilo zaman. To je prav tako,
kakor če bi zatirali človeško kugo, pri
tem pa pustili, da se bolniki svobodno
gibljejo na področju določenega kraja.
Ne morem razumeti nekaterih proiz-
vajalcev ali pa odgovornih ljudi v tr-
govski mreži, ki gledajo na fitokaran-
tensko službo preozko in ne vidijo pro-
blemov v celoti. Vidijo samo nekaj sto
tisoč dinarjev, ki jih lahko zaslužijo v
enem letu, ne vidijo pa, da s prevo-
zom okuženega sadja, ki ga ne razku-
žijo, ogrožajo celotno naše sadjarstvo
in njegov nadaljnji obstoj. Zato mo-
ramo poleg škropljenja poostriti fito-
karantensko službo za dobo nekaj let,
da kaparja uničimo, šele potem lahko
svobodno trgujemo ter si tako ponovno
osvojimo zunanja tržišča, ki so včasih
visoko cenila kvaliteto našega sadja.
Prav tako pot so šle vse naše sosedne
napredne kmetijske dežele, iz katerih
smo pravzaprav kaparja uvozili in do-
segle svoj cilj.
Proizvajalci pa naj stremijo za tem,
da čim bolj spoznajo zatiranje bolezni
in škodljivcev, za kar jim priporočam
dobro knjigo »Varstvo rastlin s kemič-
nimi sredstvi«, ki jo je napisal ing. Vil-
ko Masten in obsega vse probleme za-
ščite rastlin, zlasti še škropljenje.
Inž. Franček Pajenk
Slaba udeležba na polletnem občnem iboru KZ karje
V	nedeljo ie bil v Šmarlu pri jelšah
polletni občni zbor kmetijske zadruge.
V zadrugo je vključeno preko 500 čla-
nov, medtem ko se je zbora udeležilo
nekaj nad 40 članov. Ali uslužbence za-
druge ne zanima, kaj se obravnava na
občnem zboru, ker so prišli samo 4
uslužbenci? Tudi člane Zveze komu-
nistov bi moralo zanimati delo kmetij-
ske zadruge, a so pokazali, da jih to
ne zanima, saj so se zbora udeležili
tudi samo 4 člani.
Poročilo predsednika, člana nadzor-
nega odbora in računovodje je zajelo
delo zadruge.
Vsi odseki kot so sadjarski, živino-
rejski, hranilni, strojni itd. so bili v
preteklem polletju zelo delavni, čeprav
so posamezni odseki delali z izgubo.
Ekonomija izkazuje 27.000 din izgube,
strojni odsek 53.000 din, sadjarski
34.000 din, živinorejski 3.000 din. To ni
mogoče krivda posameznikov, ampak
to je naravni pojav. Ekonomija še ni
dala pridelkov, zato je izkazana izguba.
Strojni odsek v spomladanskih mese-
cih ni izrabljen, medtem ko se bo raz-
lika krila z delom v jesenskih mese-
cih. Sadjarski in živinorejski odsek pa
nimata dohodkov, dotacije se pa da-
jejo ob koncu leta.
Mlekarna izkazuje v polletju 450.000
din dobička, trgovina 325.000 din in od-
kup 175.000 din. V drugem polletju se
bo dobiček odkupa povečal, kajti v
prvem polletju je bil odkup minimalen.
Iz ustvarjenega dobička glede na pro-
mel je razvidno, da je trgovina zmanj-
šala maržo. Zaslužek 325.000 din proti
25 milijonskemu prometu ni visok ter
predstavlja samo 1,3%. Zaslužek vred-
nosti odkupa znaša 4,4%, medtem ko
je verjetno zaslužek mlekarne malo vi-
sok, saj znaša 10,7 % glede na pro-
met. Verjetno bi bilo dobro pregledati
kalkulacije prodajnih cen mlečnih iz-
delkov.
V	zadrugi se je že precej uveljavil
kreditni odsek. Stanje vlog znaša
1,400.000 din, medtem ko je bilo izdanih
posojil za 300.000 din, Zadruga je tudi
posredovala glede posojil preko za-
družne banke.
Govorili so, da zadružniki nimajo ko-
risti od zadruge. Posamezniki so nam-
reč mnenja, da imajo korist od zadruge
samo, če dobijo ob koncu leta delež
od dobička izplačan v gotovini. Neka-
teri se ne morejo sprijazniti s tem, da
zadruga ves ustvarjeni dobiček vrne
zadružnikom v različnih oblikah. Za-
druga je dala sadjarjem škropivo po
nižjih cenah, za kar je zadruga regre-
sirala 13'i.000 din. Prav tako so dobili
zadružniki tudi močnata krmila po zni-
žanih cenah. Za sadjarje je zadruga
organizirala izlet na razna vzorna kme-
tijska gospodarstva. Zadruga organi-
zira ogled živinske razstave v Ljubljani.
Stroške izletov krije zadruga. Dalje je
zadruga v letošnjem letu nabavila dva
plemenska bika. Od vsega tega imajo
zadružniki korist.
Zadružniki so razpravljali glede od-
kupa sadja. Zadruga je odkupila samo
15 ton ranega sadja. Ker je letos zelo
dobra sadna letina, je ponudba večja
kot povpraševanje in rano sadje ne
gre v denar. Pozno sadje pa bodo
lahko sadjarji vnovčili, ker je za pozno
sadje povpraševanje mnogo večje. Za-
druga se pa trudi, da bi vnovčila tudi
čim več ranega sadja. Kritike posamez-
nikov, da se zadruga ne briga za pro-
dajo, so neutemeljene.
Precej kritike je bilo glede sadnega
drevja ob cestah. Cestna uprava ne
posveča dovolj pozornosti škropljenju
in je zato glavno leglo kaparja ravno
na tem drevju. Zadružniki so se stri-
njali s tem, da se drevje ob cesti po-
škropi ter da se račun predloži cestni
upravi.
Odkar ima zadruga mlečnega nad-
zornika, se je promet z mlekom zelo
povečal. Mlekarna je odkupila v letoš-
njem prvem polletju več mleka kot v
letu 1954.
2ivinozdravnik je razložil glede grad-
nje umetne osemenjevalnice. Gradbena
dela bi se že morala pričeti, toda niso
bili pravočasno izdelani gradbeni na-
črti. Proračun znaša 4 milijone, vendar
se bo ta vsota zmanjšala, ker so se
kmetovalci zavezali, da tx>do prispe-
vali les in vožnje, kakor tudi pomoč s
prostovoljnim delom. V kolikor se bo-
do držali obljub, se bo proračun zmanj-
šal skoraj za polovico. Zemeljska dela
bodo končana v letošnjem letu, med-
tem ko bo ambulanta zgrajena v pri-
hodnjem letu.	(
Razpravljali so tudi o kmetijskih
nadaljevalnih šolah. Vsi so bili mnenja,
da se vključijo v te šole mladinci, takoj
ko končajo osnovno šolo in ne šele
v 18. letu starosti. Kritizirali so tudi
šolstvo na deželi, ker v učnih progra-
mih ni pouka o kmetijstvu.
Ob koncu so apelirali na vse na-
vzoče, naj se vsa odvišna delovna sila
vključi v delo pri obiranju hmelja.
-ki
MEHANIČNA TKALNICA
CELJE — IPAVCEVA 22
TRADICIJA V KVALITETI
TOČNE DOBAVE
ZMERNE CENE
ZATO KUPUJTE POPELINE, DAMASTE,
INLETE, BLAGO ZA DEŽNE PLAŠČE ITD.
P R I N A S
PAZITE NA ZELENO ČRTO V ROBU TKANINE!
Križem krazem po
zatlski Romuni
Lep primer složnosti in povezave med
posameznimi organizacijami so v Ta-
boru pokazali ob priliki odkritja spo-
m.inskih plošč padlim borcem in tal-
cem. Zvezi borcev je pod spretnim vod-
stvom predsednika tov. Milka Pavlica
in tajnika tov. Natek Norberta uspelo
premostiti vso težavo okrog postavitve
sEKjmenika. Tako je bilo ustvarjeno de-
lo, ki bo še poznim rodovom vzbujalo
spomin na žrtve domačinov. Spomin-
ske plošče, na katerih so vklesana ime-
na 86 borcev in talcev, so vzidane pod
arkado na obeh straneh portala doma
»Partizan«, ki so ga že prej obnovili, ker
je bil med okupacijo požgan. Največ za-
slug za obnovitev doma in ureditev
dvorane in odra gre predvsem dobremu
predsedniku gradbenega odbora tova-
rišu Maksu Cukali, ki je med okupacijo
izgubil ženo in dva otroka. Tov. Stanko
Jančigaj je kot predsednik dal
pobudo za telovadno vrsto, ki ima se-
daj že redne telovadne vaje. Dom služi
tudi drugim organizacijam in društvom
ter ustanovam za razne prireditve in se-
stanke, kar pa ni p>osebno ugodno za
sam razvoj telovadbe. V Taboru se na-
haja sicer še ena dvorana v bivšem
»Katoliškem domu«, ki ga sedaj uprav-
lja cerkev za svoje pevske vaje. Po-
slopje je v razpadajočem stanju, ker ga
nihče ne popravlja in seveda tudi ne
služi več svojemu namenu, za katerega
je bilo zgrajeno.
Spričo poletja in zapoznelega kmeč-
kega dela je razumljivo, da ni bilo
večjih prosvetnih in kulturnih prire-
ditev. Bilo je nekaj uspelih gostovanj
sosednjih društev, šola pa je pod vod-
stvom učiteljice tov. Antonije Hasler
uprizorila dvoje otroških predstav.
Knjižnica IZUD »Ivan Cankar« je do
sedaj redno delovala in bo morala za-
radi odstopa dosedanje knjižničarke po-
skrbeti za novo moč, ki bi jo bilo naj-
bolje izbrati iz vrst mladine osemletke.
Nova predsednica, učiteljica tov. Ančka
Terpin, ki je znana kot aktivna delav-
ka, bo gotovo poskrbela, da se bo
prosvetno in kulturno delo v vasi spet
dvignilo.
Mladina je zaenkrat vključena samo
v »Partizanu«. Ni pa aktivna niti v
LMS, niti v drugih organizacijah. Pred-
sednik vaškega odbora SZDL Tabor tov.
Ivan Topovšek je na zadnji seji posebej
poudaril važnost vključitve rnladine v
aktivno delo na vseh p>oljih javnega
življenja na vasi, ker je nujno potrebno,
da jo usmerimo pravilno in odvračamo
bd vsega, kar je zanjo škodljivo, poseb-
no, če se udaja pijači. Zato bi morali
poklicani v bodoče posvečati temu vpra-
šanju več pozornostL Zajeti bi bilo tre-
ba vse mladince. To je mogoče, ker ob-
staja v Taboru KGS, kjer ne bi smeli
vzgajati mladino le za kmečki poklic,
ampak bi ji obenem morali nuditi
možnost tudi za kultumoprosvetni raz-
voj.
Na KGS so letos slušatelji prvič opra-
vili izpite za polkvalificirane kmečke
delavce. Uspehi so bili prav dobri, kar
se kaže tudi že v praksi na kmetij ahu
Vodja šole tov. Stane Jančigaj je iz-
javil, da bo v novem šolskem letu pouk
lx)lj praktično usmerjen.
Taborčani so se sicer glede občinske-
ga praznika že sporazumeli, niso ga pa
še uresničili.
V novi občinski odbor v Žalcu so bili
izvoljeni odborniki tov. Norbert Natek,-
Rudolf Natek in Franc Kovče. Na zad-
nji seji občinskega odbora v Taboru je
bil ustanovljen tudi svet potrošnikov,
kateremu načeljuje tov. Mirko Cujnik.
Ta petčlanski odbor ima nalogo nad-
zirati delo v trgovini in ji pomagati z
nasveti in predlogi. Tako upamo, da
bomo vse nerednosti počasi odpravili.
Na zadnji seji je poročal o organizaciji
nove komune njen zastopnik. Z odobra-
vanjem so odborniki potrdili to, da je
predviden v statutu tudi svet za kme-
tijstvo.
Zene zadružnice vodi predsednica tov.
Marija Rožanc dobro in spretno. Sedaj
bodo priredile gospodinjske in kuharske
tečaje ter posebne tečaje za vkuhava-
nje.. Vodstvo teh tečajev je prevzela
absolventka kuharskega tečaja tovariši-
ca Ivica Terglav, ki je končala tečaj v
Šentjurju z odličnim uspehom.
Velika škoda je, da je prenehala z
delovanjem organizacija »Matere in
otroka«. Vzrok za nedelavnost je bila
prisilna izselitev zaradi dodelitve sta-
novanja občinskemu tajniku. Premešče-
na je bUa v prostor, ki nikakor ne od-
govarja higienskim predpisom. Odpe-
ljan je bil celo ves inventar, čeprav
je bil deloma celo last žen zadružnic
samih. Ta problem bo moral biti re-
šen v najkrajšem času, ker je potreba
po tej ustanovi nujna.
Zaradi pomanjkanja sredstev je pa-
del vodovod v vodo.
Razveseljivo se razvija v Taboru KZ,
ki ni samo »štacuna« ampak se upravni
odbor predvsem briga za napredek kme-
tijstva. Ustanovili so tudi samostojno
hranilnico in posojilnico. V Ojstriški va_
si pa so odprli poslovalnico in tako ugo-
dili želji članstva v tem predelu. Od-
kup bi pa moral biti bolje organiziran.
Upravljati bi ga moral poseben odbor,
namestiti pa bi bilo treba posebnega
nakupovalca in skladiščnika. Name-
ščenoi v trgovini so preobremenjeni in
ne bodo mogli opravljati delo odkupa
brez škode zadruge. Izkoriščanje delov-
ne moči nameščencev, ki morajo oprav-
ljati v trgovini tudi po več nehonorar-
nih nadur, ni na mestu. Odkup bi mo-
ral zajeti vse kmečke pridelke in bi
se moral vršiti preko vsega leta.
Pohvalno pa moramo omeniti skrb
zadruge za KGS in za razne gospodinj-
ske tečaje.
Rdeči križ je bil v preteklem letu
zelo nedelaven. Pobirali niso niti čla-
narino in tudi drugače ni bilo nič z
izjemo PRKS, ki ga je uspešno vodilo
učiteljstvo. Zato je vaški odbor SZDL
imenoval komisijo pod vodstvom pred-
sednice tov. Helene Grobler z nalogo,
da društvo spet pripravi do dela. To
se je že zgodilo in pričakujemo, da bo
društvo sedaj ponovno zaživelo.
Vaški odbor SZDL v Taboru s pred-
sednikom tov. Ivanom Topovškom in
sekretarjem tov. Cilenškom na čelu ak-
tivno posega v vsa dogajanja na vasL
S tem pa so zagotovljeni Taboru v bo-
doče še lepi uspehi.	Popotnik
TOVARNA USNJA
REČICA OB SAVINJI
SE S SVOJIMI USNJARSKIMI PROIZVODI PRIPO-
ROČA TRGOVSKIM PODJETJEM. POTROŠNIKI,
ZAHTEVAJTE VEDNO IN POVSOD KVALITETNO
USNJE IZDELKA TOVARNE USNJA RECICA OB
SAVINJI
CELJSKI TEDNIK, 9. septembra 1955
Stev. 38 — stram 5
Kaj je z duorano v pctpoušhem zadružnem domu
V Petrovčah se že vsa leta po osvo-
boditvi bije boj za ustvaritev material-
nih pogojev, s iKjmočjo katerih bi že
končno vendarle prišlo do toliko po-
trebne in med mladino zaželene kul-
turnoprosvetne dejavnosti. Nadejali smo
se, da bo pereč problem dvorane rešen
z izgradnjo Zadružnega doma. Vendar
so vse lepe nade splavale po vodi v prvi
vrsti po zaslugi tistih, ki jim je vsako
kulturnoprosvetno in telesno delovanje
v Petrovčah trn v peti. Pa poglejmo ne-
koliko v ozadje te zanimive ugotovitve.
Ze v predaprilski Jugoslaviji je bilo
v Petrovčah kulturnoprosvetno življenje
močno razvito. Napredni ljudje so se
izživljali v Sokolu in v vseh njegovih
sekcijah, ki so imele svoje prostore v
zasilni dvorani v Vodenikovi sušilnici,
medtem ko so si klerikalci našli ustrez-
ne prostore v Jelovškovi hmeljski su-
šilnici. V obeh dvoranah sta bila po-
stavljena gledališka odra, pa tudi telo-
vadnega oTcdja je bilo dovolj. Pevski
zbor Savinja je slovel po vsej dolini kot
eden najboljših. Tudi dve knjižnici sta
uspešno širili med ljudstvom svoje kul-
turno poslanstvo.
Po osvoboditvi je kulturnoprosvetno
življenje v novih pogojih močno zaži-
velo. Starih strankarskih razprtij je bi-
lo konec, osvobojena in sproščena mla-
dina pa tudi starejši so se vrgli navdu-
šeno na delo, da bi čimprej zabrisali
ogabne sledove, ki jih je zapustil oku-
pator. Gledališka družina je naštudirala
vrsto uspelih iger, pevski zbori so bili
kar trije (moški, mešani in mladinski),
ljudska knjižnica je z novimi sodobni-
mi deli širila nove ideje itd., le telesno-
vzgojno društvo ni moglo dolgo zažive-
ti. Počasi pa je žal vse to bogato Ijud-
skoprosvetno izživljanje 2^čelo hirati,
dokler -ni povsem zamrlo. Edino dru-
štvo »Partizan« se je prav ob desetlet-
nici osvoboditve močno zasidralo med
petrovško mladino in kaže vse pogoje,
da se bo še in še dvigalo.
Toda za vsako, še F>osebej pa za kul-
turnoprosvetno in telesnovzgojno dejav-
nost moi-ajo biti dani materialni E>ogoji.
Teh pa v Petrovčah ni in jih še dolgo
ne bo. Kje so vzroki?
Ko so lastniki obe sušilnici (zasilni
dvorani) društvom odpovedali, so mno-
žične organizacije brž pristopile h grad-
ftji zadružnega doma. V ta namen so po
zamotanih peripetijah zgradile v suro-
vem stanju pročelni trakt in zabetoni-
rale temelje za novo dvorano. Kot mar-
sikje je tudi v Petrovčah zašla gradnja
-zadružnega doma v slepo ulico, kar bi
se kajipada ob dobri volji ljudstva ne
bilo zgodilo. Toda govoriti danes o tem,
bi pomenilo zvoniti po toči. Dejstvo je,
da je tako na pol dograjen dom po dve-
letnem premoru prevzel upravni odbor
Icmetijske zadruge, ki je z gradnjo na-
■daljeval, dokler ni zgradil današnjega
skrpucala.
Namerno ali nenamerno, o čemer bi
se dalo razpravljati, je upravni odbor
mimo vseh množičnih organizacij in
kljub intervencijam krajevnih društve-
nih funkcionarjev zgradil v pročelnem
traktu stanovanjske in pisarniške pro-
store za potrebe zadruge. Namesto dvo-
rane, ki je za Petrovče domala življenj-
skega pomena, pa je zgradil spodaj več
garaž, v nadstropju pa veliko sušilni-
co. Da bi se zavaroval pred očitki, je
sicer sušilnico preimenoval v dvorano,
vendar je ta »dvorana« tako »vešče«
zgrajena, da je kolavdacijska komisija
ni kolavdirala niti za sušilnico, kaj še-
le za dvorano, ki bi naj sprejela 400 do
500 ljudi. Razmeroma velika dvorana
počiva namreč na lesenih nosilcih, za-
radi česar se tla dvorane vidno poza-
bavajo, če je v njej le količkaj prida
ljudi. Kako bi se naj v dvorani, pod ka-
tero je nešteto ga.raž z motornimi vozili
in z bencinskimi sodi, igrale gledališke
igre, kako bi se naj v njej telovadilo?
Kje so bili pri gradnji upoštevani sta-
tični računi, kje i)ožamo-varnostna
Služba? Ali ni zdaj vsakomur jasno, da
je bil zadružni dom namerno zgrajen v
taki izvedbi, da se ne bi moglo v Pe-
trovčah razvijati kulturnoprosvetno in
telesnovzgojno življenje?
Svoj cUj so trenutno dosegli. Za čigav
račun? O tem bomo še govorili. Dejstvo
je, da bomo morali slej ali prej odkriti
ozadje te nelepe in protiljudske splet-
ke. Danes se zgovarjajo, da jim je šlo
pri gradnji zgolj za gospodarske koristi.
Kako jalov izgovor! Kako se naj kme-
tijstvo uspešno razvija, če se ne razvija
vzporedno tudi ljudska prosveta in kul-
tura?
Potrebno bi bilo poklicati na zagovor
vse, ki so pri gradnji zadružnega do-
ma kakor koli sodelovali, zakaj nekdo
mora odgovarjati za težke milijone, ki
so bili tako nenačrtno in škodljivo inve-
stirani v velikansko poslopje, ki se že
sedaj, ko še niti ni začelo služiti svo-
jemu namenu, spet in spet popravlja in
dozidava, tako da ima danes menda že
kar šest ali sedem različnih ostrešij.
Telesnovzgojno društvo »Partizan« je
na najboljši poti. Zelo uspešno telova-
dijo vsi oddelki. Posebno viden je raz-
voj pri orodni telovadbi članov in pri
odbojkarjih, kar bodo dokazali tudi letos
4. septembra ob priliki društvenega let-
nega nastopa. Zal pa že trka na vrata
jesenski čas, ko ne bo več moč telova-
diti na letnem telovadišču, pa tudi v
telovadnici ne.
Množične organizacije zato po pravici
zahtevajo, da jim kmetijska zadruga
čimprej povrne stroške za izkop in beto-
niranje temeljev kakor tudi vse grad-
bene stroške pro čelnega trakta današ-
njega zadružnega doma, s čigar zne-
skom bodo začele že prihodnjo pomlad
graditi toliko potreben in zaželen lasten
kulturni dom.
Množične organizacije v Petrovčah.
IZVOLITEV ROMUNSKEGA
ODBORA RK V ŽALCU
v nedeljo so se zbrali v Žalcu delegati biv-
ših občinskih odborov RK in si izvolili svoj
novi komunski odbor. Kljub temu, da so pri
prvih tovrstnih volitvah manjkali delegati kar
šestih odborov RK, so si navzoči vseeno izvo-
lili svoje novo vodstvo s predsednikom Francem
Hermanom in tajnikom Metodom Požarjem na
čelu. Obenem so si tudi zastavili program bo-
dočega dela.
Od Št. Vida do Belih v^oda
LETOŠNJE ETNOGRAFSKO DELO CELJSKE MUZEJSKE EKIPE
hiš, marofov( poslopje, ki služi za hlev
in shranjevanje sena) in kašt ( v njih je
spravljeno žito) ter jih tudi fotgorafira-
li. Zasledili so tudi staro kmečko hišo
iz leta 1722 in njej pripadajočo leseno
kašto z letnico 1755, ki je do sedaj zna-
no najstarejša kašta v celjskem okraju.
Zbrali so tudi vse potrebne pjodatke
za opis noše okrog leta 1900 in narisali
posamezne detajle.
Od ljudskih običajev so raziskali že-
nitovanjske, krstne in nekaj letnih obi-
čajev. Iz ljudske umetnosti so našli ne-
kaj lesenih in zidanih gorskih znamenj,
okrasov na zunanjščinah hiš, kašt in
drugih poslopij ih nekaj dekorativnih
elementov na hiišni notranji opremi.
Zbrali so tudi mnogo domačih starih iz-
razov iz vseh panog in jih primerjali
z izrazi drugih že obdelanih krajev.
Poleg zapisovanja pa je bila naloga
ekipe načrtno dop>olniti muzejsko zbir-
ko z etongrafskimi predmeti, ki niso bili
v muzeju še zastopani.
Od najvažnejših predmetov, ki jih je
mi^ej letos pridobil, so brez dvoma
ročne stope, lesena rala, slike slikane
na steklo, lesen ornamentiran igo, za-
nimiva kajha ( otroška šola za hojo),
trlici za lan, pinja, torilo (posoda za
pečenje velikonočnih kolačev), obiralec
borovnic (po domače rifl), lesen zapah
na zobčasto kolo iz srede 18. stol., krtače
za volno itd. Vsi predmeti bodo v mu-
zeju inventarizirani, proučeni in po po-
trebi tudi preparirani.
Skoraj ves letos pridobljeni mate-
rial je lepo dopolnilo'že zbranim pred-
metom, ki bodo kmalu razstavljeni v
etnografskem oddelku Mestnega muze-
ja v Celju.
Moškon Milena
Ročne stope (St. Vid nad Šoštanjem)
Mestni muzej v Celju posveča teren-
skemu etnografskemu delu veliko po-
zornost. Ze več let sistematično razisku-
je podeželje svojega območja. Obdelano
je že več krajev z okolicami — Gornji
grad, Jurklošter, Podsreda in Šmarje
pri Jelšah. V letošnjem letu pa je mu-
zej določil najmanj raziskan, a etno-
grafsko izredno zanimiv teren — Št.
Vid nad Šoštanjem in njegovo bližnjo
okolico.
Skupino je sestavljalo 9 članov, in
sicer vodja univ. prof. dr. Vilko Novak,
3 študentke etnološkega oddelka ljub-
ljanske univerze in 5 članov celjske
etnografske skupine.
Izhodišče, je bil Dom na Slemenu
(1096 m), od koder so člani vsak dan
obiskovali posamezne osamljene kme-
tije.
Delovni program, ki je zajemal vpra-
šanja iz ljudske materialne, socialne in
duhovne kulture je sestavil dr. Novak,
ki je ves čas dajal tudi potrebna navo-
dHa.
Podatke o materialni kulturi — o
kmečki hiši in njeni notranji opremi,
gospodarskih poslopjih, gozdarstvu, po-
ljedelstvu, živinoreji, domačemu tkal-
stvu, čebelarstvu, lovu in domači obrti
si je vsak član pri vsakem posameznem
kmetu natančno zabeležil. Naredili so
tudi tehnične načrte (tlorise in narise)
in prostoročne risbe najbolj tipičnih
Pred otvoritvijo nove šole
NA POLULAH
Ni še mogoče določiti zanesljiv da-
tum, kdaj bodo odprli to šolo, čeprav
smo računali s šestim septembrom, ko
bodo odprli šolska vrata vseh šol v
Sloveniji. Pri novih zgradbah je pač
tako, da je vse polno zaviračev, ki jim
ni mogoče določiti zaključnega termina
za pravočasno dovršitev s p>ogodbami
prevzetih del. Izjemo dela samo Lesna
industrija v Mestinju, ki je v novi šoli
vskladiščila vse naročene dele pohištva.
Zelo počasne so celjske »Cementnine«,
ki jim nikakor noče iti delo izpod. rok.
So pa še tudi druga obrtniška pod-
jetja,, ki ne vedo, da je 6. september
že za nami. Vsekakor pa velja, da bo
nova šola z malenkostno zamudo v
kratkem odprta.
Kdor opazuje živahen tempo pri re-
gulaciji Savinje, se kaj rad ustavi tudi
pri novi šolski zgradbi in ji kljub
neurejenosti dvorišča in okolice, daje
svoje priznanje: to bo pa zares mo-
derna šola!
Da je do te lepe šolske zgradbe pri-
šlo, so odločevali različni razlogi. Prvi
je prenapolnjenost obeh osnovnih šol
v središču »mesta. Odpravliti je bUo
treba muko velikega števila učencev,
ki so 6 do 7 km daleč hodili v mestne
šole. Nizek kulturni nivo teh predelov
je kriv, da mora nad 20 učencev obi-
skovati Pomožno šolo. Zato je bil v
južnem delu celjske občine potreben
nov kulturni center, ki ga naj izobli-
kuje nova šola.
Nova šola na Polulah je skušala za-
jeti vse izsledke najnovejše gradbene
tehnike in sodobne pedagogike. Pri-
tlična, svetla in zračna stavba brez
stopnišč z izjemo v ix)dpritMčnih pro-
storih se zelo približuje najmodernej-
šemu paviljonskemu sistemu, ki ga
uvajajo visoko razvite države.
Sola je namenjena štirim razredom
osnovne šole, ker so bili njeni inicia-
torji mnenja,, da starejši učenci lahko
obiskujejo nižjo gimnazijo v mestu.
Lična moderna zgradba je lahko v po-
nos celjske občine, njen ljudski odbor
je vztrajal na tem, da se ta šola čim-
prej dogradi. Po dobrem letu je stavba
dograjena. Okoli 200 učencev bo do-
živelo pravcato presenečenje. V šestih
z dveh strani osvetljenih učilnicah bo-
do videli vsak gib razrednega učitelja.
Na treh zeleno popleskanih tablah bodo
urili svoje znanje. V šolski kuhinji in
jedilnici bodo deležni telesnega okrep-
čila. V učilnici za ročna dela bodo pre-
izkušali svoje ročne spretnosti. V pro-
storni telovadnici se bodo vzgajali v
prvake telesne gibčnosti. V avli bodo
učenci in njihovi starši imeli zbore
in sestanke, pionirski odbor pa se bo
shajal v svoji pionirski sobi.
Polulska šola ima tudi svojo stano-
vanjsko hišo, ki je na zunaj očiščena,
njena notranjščina pa čaka na izpra-
znitev dosedanjih najemnikov, ki naj
dobe primerna stanovanja drugod, kajti
hiša je namenjena za učiteljstvo. To
je tudi glavna napaka nove šole, ki
trenutno nima niti stanovanja za šol-
skega upravitelja. Ce je staremu ljud-
skemu odboru uspelo zgraditi to lepo
šolsko zgradbo, bo novemu tem laže
odpraviti še to napako.
Na Polulah so podani vsi pogoji kul-
turnoprosvetnega delovanja. V agUnem
društvu Svoboda bo našel nov učitelj-
ski zbor vso podporo in obratno. Ga-
silskemu društvu,, ki je postavilo nov
gasilski dom, naj se pridruži še telo-
vadno društvo Partizan na Polulah,
Ljudska univerza itd. Okolica šole je
tudi v kmetijstvu potrebna hitrejšega
napredka. Predvsem so želo ugodni
IX)goji za razvoj sadjarstva in vrtnar-
stva. Regulirano Savinjo in razširjeno
cesto pa naj bi spremljali vzorni le-
potični in sadni nasadi.
-nik
"klavirski koncert
Savinjčanke
Dike Rancigajeve
Ena izmed naših najbolj talentiranih
pianistk je brez dvoma Dika Rančiga-
jeva, hčerka našega savinjskega rojaka
prof. Pavla Rančigaja. Pianistka, ki bo
21. septembra koncertirala v celjskem
Narodnem domu, je absolventka glas-
bene akademije v Ljubljani, ki je štu-
dirala klavir pri znanem klavirskem
pedagogu in skladatelju rektorju Janku
Ravniku. Njene poustvarjalne odlike se
kažejo v finem, a vendar klenem prst^
nem udaru, v muzikalno občuteni in
temperamentni igri ter skrbno izkle-
sani, smiselni arhitektoniki podanih
skladb. Izmed del, ki so ji posebno pri
srcu, naj omenimo mogočno Bachovo
Kromatično fantazijo in fugo ter Cho-
pinovo revolucionarno etudo v c-molu,
ki jih zna podati z elanom in umetni-
škim temperamentom, kakor ga redko
kdaj slišimo tudi od renomiranih vir-
tuozov. Toda njena umetnost ni usmer-
jena samo na virtuozno plat. Posebno
se zna vživeti in poglobiti v intimno,
domačo glasbo, ki je zastopana na spo-
redu z globoko občutenim Nokturnom
njenega učitelja Janka Ravnika ter z
dvema skladbama našega skladatelja-
pesnika Vilka Ukmarja (Z.amaknjenost,
Kes). Poleg omenjenih avtorjev so na
sporedu še: mladostno sveži Mozart (So-
nata v c-duru), glavni zastopnik fran-
coskega impresionizma Claude Debussy
(La puerta del Vino, Kaj je videl za-
padni veter) ter Armenec, A. Hačaturjan
s svojo virtuozno Toccato. Znani sve-
tovni angleški pianist Kendall Taylor,
h kateremu poj de Dika Rančigajeva v
nadaljnje šolanje, pravi o njeni umet-
nosti: »Njeno izvajanje Beethovnove
Apjjassionate je pokazalo resnično mu-
zikalen talent in bleščeče obvladanje
tehnike. Pri izvajanju jugoslovanskih
skladateljev pa je pokazala, da ima ono
redko s'F>osobnost, zbuditi in obdržati
poetično razpoloženje;.«
TOVARNA VOLNENIH ODEJ
ŠKOFJA VAS PRI CELJU
NUDI:
VSE VRSTE VOLNENIH ODEJ V RAZLIČNIH
KVALITETAH IN BARVAH
NAŠI IZDELKI SO ODLIČNE KVALITETE
CENE SOLIDNE
VTISI S POTI
DOBCNIK MATKO
Z esperantisti
PO ITALIJI
Pred nedavnim sem zasledil v dnev-
nem časopisju, da je bolonjska kvestura
zaprla sekretarja Nennijeve socialistič-
ne stranke in nekega odbornika. Zato
sem bolj natančno pobrskal po beležnici,
da bi v tem članku vnesel nekaj več
detajlov iz družbenega življenja.
Z DELEGACIJO V MAGISTRATU
^ Nekaj teh podatkov sem zabeležil tudi
p:i sprejemu jugoslovanske delegacije
esperantistov, ki jo je povabil v mestno
hišo župan Bologne Giusseppe Dozza.
Med odmorom pri umetniškem večeru,
ki je obsegal glasbena dela Beethovna,
Leoncavalla, Schuberta, Liszta, Dvofa-
ka, Puccinija in Verdija — vse pevske
točke so bile v esperantu — nas je to
vabilo malo presenetilo. Tako so dolo-
čili 15-člansko delegacijo s predsedni-
kom tov. Petrom Zlatnerjem, v kateri
•sem bil tudi jaz. Najprej nam je župan
pokazal sejno dvorano, kjer imajo do-
ločena mesta vsi poslanci mestnega
■Sveta. Na levi strani sedi večina, to je
32 poslancev KPI in Nennijevih socia-
listov, a na desni opozicija, t. j. demo-
■kristjani in ostali iz rnavrice italijan-
skih strank. Vendar so sklepi mestnega
sveta ničevi, ako jih ne potrdi prefekt
rimske vlade.
PODJETNIKI PRIKRIVAJO
DOHODKE
Zupan nam je potem v razgovoru, ko
nas je tudi pogostil v svoji delovni pi-
sarni, odgovoril na nekatera naša vpra-
šanja. Od 115.000 družin plača tri če-
trtine davkov samo 4000 — to je pre-
možnejši sloji, medtem ko ostali plaču-
jejo skupaj ostalo četrtino, ker večino-
ma ne dosegajo minimuma 350.000 lir
letnega dohodka na osebo; tu se odmeri
prva davčna stopnja. Postavili smo tudi
vprašanje, v čem se odraža zboljšanje
za delovne meščane, ker je občina v
rokah levice.
Odgovoril je, da v glavnem v tem,
ker posebne komisije kontrolirajo do-
sledno izvajanje predpisov in zakonov
ter davkov. Lani je komisija ugotovila
velike utaje dohodkov pri podjetnikih,
trgovcih in obrtnikih, ki so prijavili tri
milijarde lir dohodkov, a dejansko so ti
bili štirikrat večji. Sestavljena je tudi
komisija, neodvisno od raznih sindikal-
nih organizacij in političnih partij, za
tarife plač, katerih se pa podjetniki ne
drže. Medtem ko se plače delavcev gib-
ljejo od 30 do 42.000 lir pa delavke za
isto delo ne prejemajo istega zaslužka
kot moški. Nekvalificirane delavke za-
služijo okoli 20.000 lir, specialistke pa
27.000 lir.
V Bologni je v glavnem lahka in pre-
delovalna industrija z majhnimi tovar-
nami. Največja je tovarna motornih ko-
les »Ducatti«, ki zaposluje okoli 2000
ljudi.
MAJHNE POKOJNINE IN DRAGA
STANOVANJA
Ce zaide človek malo izven mesta,
šele vidi popoln kontrast mestnemu
razkošju in motorizaciji. V majhnih
kletnih stanovanjih stanuje večina si-
romašnejših ljudi. Pa tudi ta slaba sta-
novanja plačujejo po 4000 do 6000 lir.
Pripovedovali so nam, da je v mestu
praznih okoli 2000 stanovanj, ker ljudje
ne zmorejo visokih najemnin. Po urad-
nih cenitvah potrebujejo še 3500 novih
stanovanj, v zadnjih štirih letih jja je
bilo še zgrajenih okoli 2000 stanovanj.
Pri vsem tem pa smo ugi^tovili razme-
roma cenejšo gradnjo stanovanj kot pri
nas, saj stane gr^idnja dvosobnega sta-
novanja okoli 1,400.000 lir.
Čeprav obstoje kar dve organizaciji
socialnega zavarovanja, je to zelo slabo.
Minimalna pokojnina znaša 7000 lir, a
maksimalna v najboljšem primeru 70 %
od plače, seveda pri starosti 65 let in
-45 delovnih letih. Pojasnili smo pri tem
pridobitve naših delovnih ljudi na pod-
ročju socialne zakonodaje. Posebno jim
je bilo nejasno vprašanje delavskega
samoupravljanja v naših podjetjih —
kar je župana posebno zanimalo.
Med kongresom je bil določen dan ta
izlete, da si delegati lahko ogledajo zna-
menita mesta v okolici. Skupina Jugo-
slovanov, Švedov in Avstrijcev je ob-
iskala Rimini, svetovno znano letovišče
ob jadranski obali in državico San Ma-
rino. Tujcev v Rimini ju kar mrgoli, za
njih udobje pa skrbi 50 velikih hotelov
in 160 gostišč, razen tega pa še več
gostinskih obratov v okolici. Plaža je
dolga približno 20 km.
Pogled na mesto Rimini
Stev. 36 — stran 6
CELJSKI TEDNIK, 9. septembra 1955
IZ CELJA...
Izlet Članov Zveze borcev IV. četrti v Kumrovec
v nedeljo je organizacija Z5 IV. če-
trti priredila uspešen izlet v Kumrovec
in Rogaško Slatino. Izleta se je ude-
ležilo okoli 60 članov ZB in partizan-
skih otrok. V Kumrovcu so z velikim
interesom ogledovali rojstni kraj mar-
šala Tita, njegovo rojstno hišo in šolo,
kjer se je učil naš predsednik. Pred
Titovo rojstno hišo so se udeleženci iz-
leta slikali. Otroci padlih borcev bodo
dobili te slike zastonj.
Nazaj grede so se izletniki ustavili
v Rogaški Slatini, kjer so si ogledali
steklarno, pred spomenik Borisa Ki-
driča pa so položili šopek rož.
Udeleženci izleta so bili nadvse za-
dovoljni in se zahvaljujejo sindikalni
podružnici Cinkarne ter Stavbenika, ki
sta jim preskrbeli vozila za prevoz.
LJUBITELJEM PSOV!
Vsem gledalcem, posebno pa še prija-
teljem psov, bo ostal v lepem spominu
nastop šolanih psov, ki ga je pred me-
secem priredil Klub ljubiteljev športnih
psov iz Maribora. Vse prikazane vaje
BO gledalci s pozornostjo in zanimanjem
spremljali.
Namen tega nastopa je bil predvsem,
da prikaže ljudem, kaj se lahko od i)sa
zahteva, kaj vse pes zmore, če je pra-
vilno vzgojen in če ga je šolal ljubitelj.
Podružnica Kluba ljubiteljev športnih
psov v Celju bo prihodnji teden orga-
nizirala tečaj za šolanje psov, istočasno
pa tudi klubske večere, kjer bodo razna
predavanja o prehrani psa, boleznih,
vzgoji itd.
Vse, ki imajo veselje do štirinožcev,
vabimo, da se tega tečaja udeleže, saj
bodo s pomočjo strokovnega vaditelja z
lahkoto naučili svoje miljence marsi-
česa.	Ru.
KAM V NEDELJO IZ CELJA?
Na Smohor (778 m)!
Mahnemo jo mimo Pantnerja na
Bregu na levi breg Savinje, nato preko
železniškega mostu v Tremarju do
mlina pri železniškem podvozu. Od
mlina dalje pelje dobro markirana ix>t
na Smohor, najprej počasi navzgor, v
tadnjem delu, zlasti skozi gozd pod
vrhom, pa je pot »precej strma. Od
mlina pa do vrha ibomo hodili dobri
dve uri.
Pot v nižini si lahko prihranimo do
Tremarja tako, da se odpeljemo z avto-
busom Celje—Laško ob 8,30 in nadalju-
jemo pot peš od mlina navzgor.
Planinski dom na Smohorju oskrbuje
zadovoljivo PD Laško, postrežb se je
v zadnjih mesecih zelo izboljšala. Dom
je tudi i)ripraven za daljši oddih.
Blizu doma je stara cerkev in pri
njej stoji nekaj več sto let starih lip,
od katerih je zanimiva ena, ki ima v
deblu spodaj veliko odprtino, ki jo je
menda povzročila strela.
S Smohorja lahko nadaljujemo pot
po grebenu na Kal ali pa na Mrzlico.
Domov se lahko vrnemo s Smohorja
po isti poti k večernemu avtobiisu v
Tremarje. Najbližja je pot v Laško in
od tod z vlakom v Celje. Nekaj daljša
pa je markirana pot do Liboj, od tod
naprej pa po kolovozti skozi Košnico
na glavno cesto, kamor pridemo pri
tnani skali ob Savinji, ali pa se podamo
po bližnjicah pod Humom in pridemo
v Celje skozi mestni park. Ta pot se-
veda ni markirana in bo po njej hodil
eamo dober poznavalec terena.
KRONIKA NESREČ
Pri padcu si je poškodovala nogo Ana
Turnšek iz Topole pri Rogaški SlatinL
*
Valerija Korun iz Tmave pri Gk>mil-
ikem si je pri padcu zlomila nogo.
*
Pri nalaganju krme na voz je padla
z voza Alojzija Novak iz Senovice pri
Šmarju. Dobila je poškodbe 1» telesu.
*
Pri padcu si je zlomU nogo Miroslav
Bruričič iz Sloma pri Ponikvi.
*
Pri udarcu po steklu si je preprezal
žUe na roki Franc Kužner iz Fužine pri
Vitanju.
*
9-letni Janez Teršak iz Beograda je
skočil z motorja. Pri tem si je prerezal
nogo.
»
Pri padcu s kolesom si je poškodoval
^avo Karel Sovinek iz Bukovžlaka.
*
Pri padcu s kozolca je dobdl notranje
poškodbe Franc Trupej iz Verač.
*
V lesnem podjetju v Šempetru je pri
delu stroj odrezal dva prsta na roki
delavcu Stanku Jelenu.
*
Pri padcu se je poškodoval na glavi
in uti^l pretres možganov Miroslav
Drobne iz Dvora pri Šmarju.
*
Pri razkladanju tračnic na železniški
postaji si je zlomil nogo Avgust Puncer
iz Topovelj pri Braslovčah.
*
Pri delu v Cinkarni v Celju je kislina
poškodovala oko delavcu Ivanu Vrbeku.
*
S sekiro se je vsekala v roko Štefka
Klobasa iz Zdol pri Kozjem.
«
Pri tesan ju lesa se je vsekal v nogo
Vinko Gorinšek iz Celja.
*
Po stopnicah je padel in si poškodoval
^avo Danijel Seruga iz Zagrada.
•
Vse ponesrečence so reševalci pre-
peljali v bolnišnico.
Za tak postopek bosta odgovarjala
delodajalec in delavec
v sobo Inšpekcije dela, ki je v IV.
nadstropju novega trakta zgradbe OLO
Celje, je zasopljen vstopil neki uslužbe-
nec in pokazal skozi okno na streho
sosedne visoke zgradbe: »Poglejte skozi
okno, ne moremo ga gledati, človek se
lahko jezi, ko ga vidi, le kako more biti
tako nepreviden«. Pogledali smo na so-
sednjo streho in res, na samem robu
strešnega nagiba že izven snežnega bra-
nika je v vsej svoji dolžini ležal na tre-
buhu človek, ki se je z levo roko držal
za snežno ograjo, z desno pa je barval
strešni žleb na spodnji strani. Možakar
ni bU nič privezan.
Res lep, oziroma boljše rečeno grd
primer predrznosti in neprevidnosti pri
delu. Verjetno se niti delodajalec Jau-
nik, za katerega je izven delovnega ča-
sa delal delavec Flis, sicer zaposlen v
Tovarni emajlirane posode v Celju, niti
delavec nista zavedala posledic more-
bitne nezgode in seveda verjetno tudi
ne poznata predpisov za tako delo.
Po našem mnenju je delavec Flis po-
ročen, morda ima tudi otroke. Rado-
vedni smo le, kaj bi rekla in storila
njegova žena. če bi jo nekega dne ob-
vestili, da so njenega moža odnesli v
bolnišnico ali pa celo v mrtvašnico. Ali
je kdaj pomislil na to, da se lahko kaj
takega zgodi — verjetno tako daleč ni
mislila, saj je, kolikor smo videli, celo
sama nekega dne pomagala možu pri
delu na isti strehi.
Flisa je uslužbenec inšpekcije dela
opozoril, da ne sme delati, ne da bi bil
privezan. V prvem trenutku je res od-
šel in se privezal z neko vrvjo, ne da bi
uporabil pri tem tudi predpisani var-
nostni pas, katerega je dolžan preskrbeti
delodajalec. Kljub opozorilu inšpekcij-
skega organa je Flis uporabil zasilno
varnostno sredstvo samo tega dne, na-
slednji dan pa je ponovno delal po sta-
rem (o čemer bo lahko videl svojo lastno
fotografijo).
. Prav bo, da v bodoče ta dva moža-
karja dobro prebereta naše predpise o
varnosti pri delu, s tem se pa vseeno
ne bosta izognOa odgovornosti za stor-
jeni prekršek.
Se enkrat je potrebno poudariti, da je
za varnost pri delu odgovorno ixxijetje,
sleherni delodajalec in vsak posamezni
delavec. Odgovorni inšpekcijski organi
takih samovoljnih postopkov ne bodo
več dovoljevali in bodo morali vsi krši-
telji za storjene prekrške odgovarjati,
v primeru poškodb pa tudi sami nositi
nastale posledice.
šmartno v rožni dolini
Pri nas se je te dni zgodila težka
nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev.
Franc Ograjenšek, zaposlen pri »Be-
tonu« v Celju in še neki mlajši delavec
sta se odpravljala na delo na polje.
Motika, s katero bi moral delati Ogra-
jenšek se je snemala in je je ta hotel
zagozditi. Za zagozdo je hotel uporabiti
neki naboj. Ko je s kladivom nabijal
kroglo v leseno držalo motike, je ta
eksplodirala. Ograjenška je 2:adel naboj
in je bil na mestu mrtev, mlajši dela-
vec pa je bU ranjen in so ga prepeljali
v celjsko bolnišnico.
iz sodne dvorane
V državnem gozdu v Bohorju nad
Fužino si je Levstik Franc pril^til za
okrog 3000 din lesa. Les je delno pose-
kal, nekaj pa je bilo že posekanega. Za-
radi kaznivega dejanja uničevanja goz-
dov je bU Levstik obsojen na 6000 din
denarne kazni.
Gibanje prebivalstva v Celju
v časn od 27. 8. do 3. 9. 1955 je bilo rojenih
10 dečkov in 22 deklic.
Poročili so se:
Anton Skobir, sodnik in Danijela Vrečer, na-
meščenka, oba iz Celja; dr. Orel Janez-Jožef,
zdravnik in Marija Pere, mag. farmacije, oba
iz Celja; ing. Majerič Odon, ing. kemije in
Olga Brišar, komercialistka, oba iz Celja; Aloj-
zij Petaner, podporočnik JLA iz Brežic in Aloj-
zija Kolenc, trg. pomočnica iz Celja; Feliks
Lipar, skladiščni delavec in Brigita-Terezija
Zupančič, nameščenka, oba iz Celja; Jožef Vi-
deč, delavec in Ana Lesjak, oba iz Celja; Janez-
Boris Gaber, nameščenec in Irena Knmeršek,
dijakinja, oba iz Celja; Ivan Zakrajšek, štn-
dent prava in Edeltrude, Valbnrga Kienzel,
trg. pomočnica, oba iz Celja; Stanislav Mnžič,
elektroinstalater in Marija Zorko, strojepiska,
oba iz Celja; Anton Mohoršič, štndent gozdar-
stva iz Ljubljane in Angela Bovha, natakarica
iz Celja; Milan Keblič, trg. pomočnik in Aloj-
zija Bračmi, trg. pomočnica, oba iz Celja; Sta-
nislav Vetrih, delavec in Ivana Cocej, delavka,
oba iz Celja; Martin Zupevc, kovaški mojster
iz Jagnjenice, obč. Radeče in Rozalija Zavšek,
tkalka iz Celja; Vincenc Lednik, delavec in
Karolina Podpečan, delavka, oba iz Celja.
Umrli so:
Avgust Keber, npokjeni delavec iz Celja, star
56 let; Anton Kompož, npokojni zidar iz Vi-
tanja, star 76 let; Franc Bezovšek, novorojen-
ček iz St. nja pri Velenju, star H dni; Kristina
PristovSek, rojena Pajer, upokojenka iz Celja,
stara 86 let; Frančiška Ledinek, rojena Ber-
neker, gospodinja iz Celja, stara 68 let; Frane
Lednik, prevžitkar iz Celja, star 82 let; Adolf
Sajdl, kovač iz Vitanja, star 36 let.
...IN ZALEDJA.
Sadni pridelek v ceijsiteni okraju pada iz leta v leto
(Nadaljevanje in konec.)
Pri nas posebno ogroža češplje
češpljev kapar, breskve pa množično
trpijo zaradi kodravosti. Voluhar je še
vedno E>oleg divjega zajca največji so-
vražnik našega sadjarstva. Borba proti
enemu kot proti drugemu pa je pr'i
nas še zelo težavna.
Potrebni ukrepi v sadjarstvu celj-
skega okraja bi bili: rajonizacija, oskrba
sadovnjakov z gnojem, redno čiščenje
in škropljenje sadnega drevja, pri ob-
novi primerna izbira leg in zemelj,
strokovno pravilna ureditev nasada,
pravilno sajenje, odgovarjajoča sadna
plemena in sorte^ prvovrsten sadilni
material in pravilna nega i>osajenih
drevesc. V zaščitrii službi je treba zgo-
stiti mrežo zaščitnih referentov ter le-
to stalno strokovno izpopolnjevati, ure-
diti stanje škropilnic na terenu, M jih
še vedno občutno primanjkuje ter mno-
žično redno čiščenje sadnega drevja
in redni pregledi drevesnic in nasadov.
Odkup sadja naj prevzamejo kme-
tijske zadruge in ga morajo voditi stro-
kovnjaki. Sadje bo treba strogo sor-
tirati, razlika v ceni med sadjem za
industrijsko predelavo in visoko kva-
litetnimi namiznimi sortami pa naj bo
velika, ker le tak odkup bo vplival po-
spveševalno na to panogo.
Selekcijo v sadjarstvu bomo izvajali
s praktičnim ugotavljanjem najbolj pri-
mernih sort v posameznih okoliših, raz-
množevanje sadilnega materiala pa do-
volili le s selekcioniranimi sortami.
Široko bo treba zajeti pospeševalne
akcije strokovnjakov na terenu, pri-
rejati tečaje za mladino, ekskurzije in
strokovna predavanja, prirejati raz-
stave in približati strokovno znanje
vsakemu posameznemu sadjarju na
vasi. Pospeševalno delo pa bo treba v
celoti prenesti na sadjarsko vinograd-
niške odbore pri zadrugah.
Nujno potrebno pa bo vsaj še za ne-
kaj let regresiranje sadilnega materi-
ala.
gasilska proslava v kozjem
V	počastitev 10. obletnice osvoboditve
bo Prostovoljno gasilsko društvo Kozje
proslavilo v dneh 17. in 18. septembra
1955 pod pokroviteljstvom sekretarja
OK ZKS Celje in zveznega poslanca
tovariša Franca Simoniča 80-letnico
svojega obstoja.
Kozjansko gasilsko društvo je bilo
ustanovljeno leta 1875. Skozi neštete te-
žave se je pogumno prebijalo do danes.
Posebno ga je prizadela minula vojna.
Po osvoboditvi pa je društvo čisto na
novo zaživelo. Številčno se je stalno
krepilo in šteje danes 97 članov in čla-
nic. Od teh je 36 mladincev in mladink.
Vse aktivno članstvo je razdeljeno v
pet desetin, in sicer: mladinsko, udar-
niško, starejšo, žensko in rezervno de-
setino. Vse te desetine razen rezervne
pridno vadijo in je vsaka sposobna za
tiikojšnjo akcijo. Društvo razpolaga tudi
z zadostnim strokovnim kadrom. Tudi
opremljeno je za silo dovolj, vendar se
društvo stalno bori za gasUski avto, ki
je kozjanskemu predelu nujno potre-
ben. Teren je hribovit, razdalje so pre-
cejšnje in za uspešno intervencijo ob
pr.'liki požara je takšen avtomobil vse-
kakor potreben.
Zaninaanje za omenjeno proslavo je
zelo veliko, ker je Kozje tesno povezano
tudi z NOB preko Kozjanskega odreda
in je ta kraj tudi privlačna turistična
točka z lepo romantično iwkrajino.
Vsi prijatelji gasilstva in lepega iz-
leta v romatično Kozje vabljeni!
iz dobja pri planini
Cesta, ki nas ipelje iz Šentjurja v
Dobje in proti Planini, je bila pred leti
tako slaba, da je večkrat rekel kakšen
šofer ali pa voznik: Ne grem v Dobje in
Planino zaradi slabe ceste, posebno po
hribu Jezerce.
Pred 3 leti pa je zagrabil za kramp
in lopato cestar tov, Milan Centrih iz
Škamic pri Dobju. S svojim vestnim
delom nam je izboljšal cesto po Jezer-
cih. Tovariš Centrih je s tem dosegel
lep uspeh. Takega pridnega delavca bi
morala uprava za ceste poleg njegove
majhne plače pošteno nagraditi, saj za-
služi komaj 6000 din na mesec.
T. C,
gasilska svečanost v bocni
V	nedeljo je bila v Bočni velika ga-
silska svečanost. Gasilsko društvo Boč-
na je bilo ustanovljeno leta 1907 in se je
ix>d težkimi pogoji dobro razvijalo, V
lastnem domu so imeli gasilci svoje
orodje in svoj praix>r. Leta 1944, ko so
Nemci požgali v Bočni nad 80 poslopij,
so izropali tudi gasilski dom in tako je
driištvo ostalo brez vsega. Po vojni pa
je delo spet zaživelo. Nabavili so si
novo orodje in v nedeljo so razvili svoj
gasilski prapor, ki je dar prebivalstva
in raznih podjetij. Na svečanosti je go-
voril o delu in razvoju društva tajnik
tov. Ivan Miklavc. Prav tako je govo-
ril o pomenu požarno varnostne službe
tudi zastopnik OGZ Celje tov. Rudi
Bolha. Nato so razdelili nagrade naj-
boljšim članom našega društva. Društvo
ima za seboj že res lepo pot. Med nami
živita še tudi dva njegova ustanovitelja
92-letni Ivan Pevec in 83-letni Franc
Stiglic.
rajko vrecer — 80-letnik
Dne 31. avgusta je obhajal v Žalcu
svojo 80-letnico bivši dolgoletni žalski
nadučitelj tov. Rajko Vrečer. Rojen je
bil na Teharju kot sin nadučitelj a. Po
dokončanih študijah na učiteljišču v
Mariboru je krajšo dobo kot učitelj
služboval v Grižah in Šempetru, nato
pa do svoje upokojitve kot učitelj in
nadučitelj v Žalcu, Vsa leta se je mar-
ljivo udejstvoval kot javni delavec. Bil
je vzoren šolnik, odličen pevovodja in
dirigent ter pisec številnih publikacij.
Najpopolnejši prikaz tega področja je
njegova obširna knjiga »Savinjska do-
lina«. Uspešno se je udejstvoval tudi v
turizmu. Velike zasluge ima za obno-
vitev Olepševalnega in turističnega dru-
štva v Zalcii, kateremu predseduje.
Olepševalno in turistično društvo v
Žalcu je jubialntu priredilo prijateljski
večer, na katerem so mu čestitali k vi-
sokemu življenjskemu jubileju ter mu
želeli še mnogo let srečnega življenja
in plodonosnega udejstvovanja. Česti-
tala sta mu tudi odposlanca Stalne tu-
ristične konference in Olepševalnega
turističnega društva v Celju ter Turi-
stične zveze Slovenije.	M. C.
iz slovenskih konjic
V	Slov. Koniicah bi morale bili mi-
nulo_ nedeljo plavalne lekme med pla-
valci Železničarja iz Celja in domačim
Partizanom. Ker pa napovedanih go-
stov ni bilo, so bile le drušlvene lek-
me, v katerih je sodelovalo okoli 45.
konjiških plavalcev in plavalk od naj-
mlajših pionirjev do članov. Tekmo-
valna proga je bila dolga 50 m in so
dosegli naslednje rezullale: pionirji
prsno: 1. Režabek 47,6 sek., pionirke
prsno: 1. Vaupol 56,4 sek.; pionirji pro-
sto: 1. Senica 49 sek.; mladinci pro-
sto: 1. Šanll 30 sek.; članice prsno:
1. Selih Vida 48 sek.; hrblno: 1. Vr-
slovšek 51 sek. V šlafeli konjiških pla-
valcev na 200 m proli gostu Klančniku
nir Mrzdovnik, mladinec Tič, članice
Vrsiovšek in člana Rudolf in Vončina.
Ker je slabo vreme skozi vse polelje
oviralo kopalce, so prišli šele sedaj
na svoj račun. Ker bo kar poleg kopa-
lišča zgrajen še športni stadion, bo
vse skupaj ivorilo zaokroženi šporini
objekt, ki bo bržkone edinstven med
Mariborom in Celjem.
*
V	soboto, dne 3. 9. so v konjiškem
kulturnem domu gostovali Tržačani z
igro »Pod nebom zakonske postelje«.
Obisk je bil proti pričakovanju zelo
dober, saj je bila vsa dvorana zase-
dena, kar priča za veliko zanimanje
Konjičanov za take in podobne prire-
ditve. Morda ipa bo to tudi razgibalo
konjiške igralce in bodo pričeli z ak-
tivnejšim delom?
*
V	nekaterih podjetjih je v zadnjem
času prišlo že nekako v »modo«, da se
vodstva podjetij skušajo na različne
načine znebiti takih članov kolektiva,
ki radi odkrito povedo o posameznih
napakah, ki se v podjetjih dogajajo.
Večkrat se s takim načinom strinjajo
tudi organi upravljanja (seveda, če jih
o tem siploh kdo vpraša). Tako so
enemu izmed sindikalnih odbornikov
nekega podjetja v Konjicah pred krat-
kim predlagali, da naj bi šel na komu-
no za »trgovskega inšpektorja«, ker
baje vse vidi, čeprav za to nima prav
nobene potrebne strokovne ali šolske
izobrazbe. V istem podjetju so predla-
gali za odpust tudi enega od uslužben-
cev, ki naj bi sedaj pri ustanavljanju
komun dobil tam kakšno službo, če-
prav ni ibilo nobenih konkretnih raz-
logov za odpust, temveč samo splošni.
Ne manjka tudi primerov, ko so si sin-
dikalni odborniki prišli zaradi pravil-
nega nastopanja v zamero. Nikakor jih
s tem ne mislim zagovarjati, če ne de-
lajo prav, vendar pa je treba razumeti,
da ti povedo tisto, kar vidijo in čutijo
brez kakšnega olepsanja. Ce pa je nji-
hovo postavljanje nepravilno, pa imamo
še vrsto drugih načinov vzgoje, nikakor
pa ne odpust ali premeščanje. To nai
povem zato, ker se bomo kmalu začeli
pripravljati na sindikalne občne zbore
in bo treba o tem dobro ipremisliti, da
bomo v sindikalne odbore dobili res
razgledane in dobre ter revolucionarne
odbornike, ki bodo proti napakam znali
pravilno nastopati.	L. V.
iz Smartnega ob paki
Občni zbor zadruge
Zadnjo nedeljo je bU polletni občni
zbor naše kmetijske zadruge. Zadruga
ima nekaj nad 160 članov, katerih šte-
vilo pa še stalno narašča. Delo »posa-
meznih odsekov je bilo kar dobro.
V	prvem polletju je imela zadruga
nekaj nad 400.000 dinarjev dobička.
Glavna točka dnevnega reda je biLa
Bdnižitev zadruge Šmartno in CJorenje.
Vsi navzoči so bili za prostovoljno zdru-
žitev obeh zadrug, kajti prepričani so,
da bo delo nove zadruge lažje, možnosti
razvoja pa večje.
Izvolili so tudi nov upravni in nad-
zorni odbor. Upamo, da bosta oba de-
lala v korist svojega članstva in za-
družne misli.
polletni obcni zbor kz
v zicah
Pred dnevi je bU občni zbor KZ r
Zičah, kjer so pregledali uspehe in ne-
uspehe svojega dela. Najbolj delaven )e
bil odkupni odsek in vsekakor trgovina,
medtem ko se je pokazalo, da so čev-
ljarska delavnica, strojni park in kamno-
lom delali z izgubo.
Na zboru so se tudi odločili, da s«
priključijo h KZ v Loče, ki bo sedaj
predstavljala močno gospodarsko sre-
dišče v Spodnji Dravinjski dolini. Lo-
čani so dobili v svojo zadrugo še eai
močan kmetijski sektor, ki je posebn«
znan po vzornem sadjarstvu in živino-
reji. Žičani bodo v novi zadrugi imeli
večjo možnost napredka na kmetijskem
področju.
S predstavnikom OZZ so se še po-
govorili o raznih vprašanjih s kmetij-
skega področja, ki so zanimala zadruž-
nike, za tem pa so iz svoje srede ia-
volili dva člana v nadzorni in štiri člane
v upravni odbor loške kmetijske aa-
druge.
Na zboru so tudi odločili, da se aa-
družni dom, ponos Zičanov, ki je bal
zgrajen pred prvo svetovno vojno za
prosvetne namene, prepusti v upravo
KUD »France Prešeren« iz Žič, ker doi»
sedaj dostikrat ni služil namenom, aa
katere je bil določen.	F. P.
iz rogaške slatine
Pododbor društva upokojencev je
preteklo nedeljo pripravil veliko slavje.
Upokojenci so razvili svoj društveni
prapor pod pokroviteljstvom republi-
škega poslanca tov. Alojza Krivca, ki
je v kratkih besedah prikazal pomen
in naloge tega društva pri graditvi so-
cializma, Na slavnost so povabili tudi
zastopnike ostalih društev, ^ki so jih
slovesno sprejeli na železniški postaji.
Takoj nato so šli domačini in gostje
pred Zdraviliški dom, kjer so razvili
svoj prapor. Popoldne pa je bila aa
goste in domačine prosta zabava.
«
V preteklem tednu so se zbrale na-
predne gospodinje iz Rogaške Slatine
na tridnevni tečaj za vkuhavanje sadja
in zelenjave. Obiskovalo ga je 24 te-
čajnic, ki so bile razdeljene na tri sku-
pine, in sicer za pripravo sadnih sokov,
komix)tov in vkuhavanje zelenjave. —
Tečaj so vodile Ela Ferlinc, Marija Birsa
in Vida Vehovar, finansirala pa je vs«
Kmetijska zadruga Rogaška Slatina, —
V bodoče bi bilo potrebno, da bi po-
dobne tečaje obiskovalo več kmečkih,
deklet. Tečajnice so bile zelo zadovoljne
in si v bodoče žele še več takih in i)o-
dobnih tečajev,	I. J.
iz lesiCnega
Minulo nedeljo je imela KZ Lesično
polletni občni zbor v šoli na Pilštanju,
istočasno pa je bil sklican zbor vo-
livcev za tri volilne enote, ki bi moral
biti že pred občnim zborom KZ Lesič-
no. To pa ni bilo mogoče. Zato je bil
predhodno kratek razgovor o raznih
gospodarskih zadevah.
Nadalje so razpravljali o prestavitvi
pošte iz Pilštanja v Lesično, s čemer
se pa niso vsi strinjali. Vendar bi se
to moralo urediti že pred leti. Nato
se je po končani debati pričel občni
zbor KZ Lesično, ki ga je vodil de-
lovni predsednik tov. Bosio Hugo.
Občnega zbora so se udeležili med
drugimi tudi predsednik občine Kozje
tov. )oško Lojen, tajnik Franc Cepin in
zastopnik OZZ Celje tov. Jože Križej.
Predsednik občine tov. Joško Lojen
je govoril o združitvi domače in kake
druge zadruge v večjo zadrugo, kar bi
bilo velikega gospodarskega pomena.
Kritiziral je tudi razne neresnične go-
vorice, ki se širijo na tem področju
(da bodo uvedli razne davke na kme-
tijske pridelke in živino).
Nato so člani glasovali za združi-
tev s KZ Drensko rebro, prav tako so
člani KZ Drensko rebro glasovali za
združitev s KZ Lesično. Tov.^ Ivan
Oprešnik je govoril še o pomoči ne-
katerim pogorelcem, ki si ne znajo sa-
mi urediti stanovanja, kljub temu, da
imajo za to potrebni kredit. K temu
naj bi pristopili organizaciji SZDL in
Z5. Nazadnje so razpravljali tudi o
sadni sušilnici in o semenskem žitu za
semenarje.
Gibanje prebivalstva v celjsl(i oltolici
v časn od 27, 8, do 5, 9. 1955 je bilo rojeiib
8 dečkoT in 11 deklic.
Poročili so se:
Jožef Potušek, železničar iz Ogeč, obč, RiM-
ske Toplice in Marija Ivšek, perica iz Laškega;
Zvonko Coh, predmetni učitelj iz Ratanske
si, obč. Rog. Slatina in Marija Karlih, polje-
delka iz Rog. Slatine; Janez Kuraj, deUvec im
Ana Franc, delavka, oba iz Rog. Slatine; Janei
Likar, ključavničar iz Zreč in Marija PanČMr,
trg. pomočnica iz Dolenje vasi, obč Prebold;
Srečko Valentin, absolvent elektrotehnike ia
Kamnika in Terezija Pnngartnik, ilčiteljica ix
Loga, obč. Vrhnika; Janez Krebs, prevžitkar iz
Dobleiič, obč. Kozje in Neža Strašek, poljedel-
ka z Gnbnega, obč. Kozje,
Umrli so:
Anton Bratec, otrok iz Polane, obč, JurkU-
šter, star 5 let; Apolonija Zakošek, roj, Bobel,
prevžitkarica iz Blatnega vrha, obč. Jurklošter,
stara 84 let; Cecilija Krajnc, soc, podpiranka
iz Marijine vasi, obč, Jnrklošter, stara 9 let;
Mihael Zalokar, prevžitkar iz Lahovgrabna, obč.
Jnrklošter. star 80 let; Marija Zerovnik, gospo-
dinja iz Ivence, obč, Vojnik, stara 43 let; Jo-
žefa Brezovšek, roj, Pekošak, gospodinja ta
Razgorce, stara 67 let; Ignac Podpečan, oskrbo-
vanec iz Doma onemoglih ▼ Vojnikn, star K
let; Kari Zdolšek, dijak I. razreda gimnazije,
star 15 let; Frančiška Šalamon, poljedelka i«
Mrzle Planine, obč, Zabukovje, stara 64 let;
Milan Sarlah, otrok iz Lastniča, star 3 mesece;
Franc Pažo, prevžitkar iz Kamnegorce, obe.
Rog. Slatina, star 87 let; Uršnla Pisanec, pre-
vžitkarica iz Bezovja obč. Sentjnr pn Cel^»,
stara 8t let; Jožefa Valičič, posestnica iz Koaje-
ga, stara 84 let; Franc Drofenik, kmetovalec te
Strmca; Janez Lnpie, prevžitkar iz Dobležli.
•bč. Kozje, star 87 let.
CELJSKI TEDNIK, 9. septembra 1955
Stev. 38 — stram 7
Ivan Seni6ar:
Ce študent na rajžo gre
ANGLEŽ
Poleg nas je na palubi stal in slonel
tudi angleški študent, ki sem ga že
•menil. Ril je mizarjev sin in v svojih
■Azorih tako izrazito angleški, da ni-
«no dolgo zdržali skupaj. Pravil nam
je o zasebnih šolah v njegovi deželi.
Govorili smo o politiki. TrdU je, da bo
siej ko prej prišlo do nekega kompro-
misa med socializmom in kapitalizmom,
da pa se mu vendar zdi poslednji druž-
beni red idealen. Spomnili smo ga na
Kenijo. Bil je v zadregi. Rekel je: »Mi
delamo tam samo red, sami se ne bi
znali upravljati. Mi jim v bistvu ko-
ristimo^ prav tako kot so vam nekoč
v zgodovini koristili Nemci in Avstrij-
ci.« Lahko si mislite, kako smo sprejeli
to veliko odkritje. Razložili smo mu,
da so nam Germani koristili samo v
začetku, ko so nas uvedli v krog kul-
turnih narodov takratne Evrope, da pa
3o nas potem vsa stoletja ovirali in še
kaj več. Tega ni razumel. To je bil
edini brezupni primer med tujci, na
katere smo naleteli.
Po šest urni vožnji smo pristali v
Splitu. Majhno in živahno mesto nas
je zelo prevzelo in čas enega dneva in
pol, ki smo ga preživeli tukaj, je bil
6isto prekratek. Čakala nas je še velika
Tožnja in sicer 14 ur z ladjo do Reke
in potem domov. Na ladji smo se po-
čutili domače, tujcev je bilo nekoliko
manj, tudi sedeli smo in izrabljali do-
brote ladijske kuhinje. Kosilo na ladji
stane 250 din, ki pa je res izdatno in
okusno pripravljeno. Ponoči smo pri-
speli na Reko in po treh urah na dal j e-
Tali pot v Celje.
To ni bil samo konec našega izleta,
ampak tudi konec naših osmih let, na-
»ega skupnega življenja in tistega za-
četnega tipanja v svet in življenje, ki
se tako vpije v dušo vsakega posa-
meznika, da ga nikoli popolnoma ne
pozabi.
BESEDA O ORGANIZACIJI
Izlet je vodu naš dolgoletni razred-
nik, profesor slovenščine Silvester Mar-
tin. Mogoče je imel on najmanj od iz-
leta. Kajti ni bila majhna skrb, na
vsaki postaji poskrbeti za rezervacijo
vagona, se domeniti za prenočišča, za
hrano in toliko tistih malenkosti, ki so
na podobnih potovanjih tako neizbežne.
Treba je bilo misliti na vse skupaj.in
na vsakega posameznika, primerjati
dnevne izdatke z zmogljivostjo naše
skupne blagajne, tekati sen^, tekati tja
itd., itd. Poleg razrednika, je bil z na-
mi tudi prof. latinščine Kožuh Karel,
ki je v nasprotju s svojim predmetom
skrbel za smeh in zabavo. Od roditelj-
skega zbora pa sta nas spremljala tov.
Ažmanova, ki je nekako vodila dekleta
in nam bila nekakšna »skupna mama«
in tov. Veber Viktor, ki je predstavljal
>očeta« ter je bil z nami ves čas poto-
vanja prijateljsko in prisrčno razpolo-
žen. S tega mesta se vsem najtopleje
zahvaljujem v imenu vseh maturantov
našega razreda, posebno pa tov. prof.
Silvestru, ki je žrtvoval vse svoje moči,
da je naš izlet bil takšen, kot smo si ga
že dolgo prej zamišljali.
Se besedo o Počitniški zvezi. Počit-
niška zveza nam je pravzaprav omo-
gočila to potovanje. Spali smo povsod
s počitniškim popustom, jedli pa samo
v nekaterih krajih. Na splošno so bila
ležišča čista, izlet s te strani dobro or-
ganiziran, tako da se nismo mogli pri-
toževati in se organom Počitniške zve-
ze, kakor tudi naši šoli I. gimnaziji,
iskreno zahvaljujemo.
Celjske bodice
NA JADRANU
Buči morje Adrijansko,
bilo si nekoč slovansko,
ko v hotelih tvojih tod
bival je slovanski rod!
Da bi zdravje okrepil si,
k morju šotor sem dobil si.
kamor svetlih limuzin
več ne žene ostri plin.
Tudi mi beseda tuja
neuffodja tu ne vzbuja.
S suho hrano se mastim,
z vinčkom kdaj se napojim.
Tujec oranžado srka
ui ob čašo kdaj potrka,
da natakar pribiti
in s prikloni ga časti.
Sonce pa enake žarke
da za dinarje in marke,
ker deviz mu treba ni,
ko v veselje vsem ble.šči.
CrviCki
človek, fflej dognanje svoje:
Ko boš v grobu spal nekoč,
bodo kljuvali črvički
tvoje krače dan in noč.
Dokler živ si, pa narobe —
sam črvičke ješ lahko.
Kupi torej pri »Narezku«
kračo, da mastiš se z njo!
Bodi zdaj vesel življenja,
dokler sam si črvom smii:!
Kajti celjski krematorij
kmalu še ne bo odprt.
Mlinarjev Janez: »Hudiča, gostilno sem
še pustil — Projektivni biro si naj pa
poišče druge prostore«.
Kako si Janezek predstavlja žepno gle-
dališče v Celju.
Nogometni sodniki! Sezona se je začela!
Preskrbite si pravočasno opremo. Pri-
poroča se Mestni muzej.
Ne bo nič! To vendar ne gre, da bi
fevdalni lokostrelec meril s starega
gradu na socialistično Celje.
Prekleta domišljavost! Odkar so razpi-
sali davek na jajca, me še pogledata ne.
Angleski in jugoslovanski dijaki na siiupnem oddiiiu
Pogosto opažamo med našimi ljudmi
navdušenje za vse iuje in podcenjeva-
nje domačega, bodisi kuliurnih prido-
biiev ali materialnih osnov. O tem sem
razmišljal v počitnicah, ko sem sprem-
iljal po Jugoslaviji skupino angleških
dijakov.
Združenje profesorjev in predmetnih
učiteljev jugoslavije je v letošnjih po-
čitnicah organiziralo skupen oddih ju-
goslovanskih in angleških dijakov v
starosti 16—20 let. Namen tega oddiha
je bil predvsem ta, da se dijaki med
sabo bolje spoznajo. Zal so bili med
Jugoslovani le dijaki iz Srbije, ker je
bil razpis prepozno objavljen. V Ljub-
ljani smo stanovali v Gostinski šoli, v
Splitu pa v internatu učiteljišča. V na-
črtu smo imeli razne izlete in obiske v
lovarne in kulturne ustanove.
Zadnje dni so naši dijaki zaprosili
angleške, da jim povedo kaj o vtisih,
ki so jih dobili pri nas. bil sem ga-
njen, ko so dajali tako odkrite izjave.
Med prvimi je spregovorila osemnajst-
letna dijakinja, doma iz Chelseaja (pre-
del Londona, kjer prebivajo v glavnem
bogataši in umetniki, ki pa niso vedno
tudi premožni). Jugoslavija jo je zani-
mala predvsem zaradi tega, ker je to
država, kjer vlada komunistični režim.
Prepričana je bila, da jo bo povsod
zasledovala policija in da ljudje nimajo
nikake svobode. Podobno so izjavili še
drugi dijaki, ki so bili presenečeni, da
so se v šoli tako malo naučili o Jugo-
slaviji.
Druga je omenila, da se ni mogla na-
čuditi, ko je na ljubljanski postaji vi-
dela velike zgradbe, lepo oblečene lju-
di in čiste ulice. Tretji je bil presene-
čen nad gostoljubnostjo in uslužljivost-
jo naših ljudi. Ljubljana je vse očarala.
Mnogim je bolj ugajala kakor Spht. »Ta-
ko malo mesto, pa toliko lepih muze-
jev, opera, gledališča«, je bil pogost
vzklik. Partizanski muzej, za katerega
marsikateri Slovenec niti ne ve, je vse
globoko ganil. Občudovali so naše lju-
di, ki so rabili tako različna sredstva
za dosego zmage. Čudili so se veliki
ljubezni naših ljudi do maršala Tita. O
tem so jim govorili številni napisi in
slike našega Maršala. Presenetila jih
je velika razgledanost naših dijakov.
Naši dijaki so vedeli tako veliko o An-
gliji, o njihovi kulturi, dočim so oni ve-
deli le to, da je Jugoslavija dežela,
kjer vlada komunistični režim.
Angleški dijaki so opazili, da je Ju-
goslavija še vedno dežela kontrastov:
staro, poleg novega, moderne limuzi-
ne, poleg oslov v Dalmaciji, primitivno
obdelovanje zemlje poleg mehanizira-
nega. Včasih so se razvile zelo ostre
debate med našimi in angleškimi dijaki
o religiji, kolonijah, strankah itd. Naše
dijake je sicer oviralo slabo znanje
angleščine, toda niso se ustrašili tol-
mačiti delavskega samoupravljanja.
Govorili so o socializmu, o hrabrosti
naših partizanov, o nacističnih zloči-
nih itd. Pri tem sem se nekoč spomnil
učitelja, ki je bil v Dachauu in mi je
dejal, da naša mladina ne zna dovolj
ceniti pridobitev narodnoosvobodilne
vojne. Tu sem spoznal, da se moj tova-
riš vara: mladina se rada veseli, toda
če je potrebno tudi moško nastopa.
Tuje ji je hlapčevstvo tistih naših lju-
di, ki jim je smoter le denar in devize,
pozabljajo pa na nacionalni ponos, o
čemer smo že dostikrat slišali v naših
časopisih.
Mnenja sem, da je tak način zbli-
žanja dijakov različnih narodnosti zelo
velike koristi, kajti mladina se na ta
način spoznava s problemi drugih na-
rodov in spozna, da se tudi v tujini n^
cedi med in mleko in zna potem pra-
vilno ceniti svojo domovino.
Ali veste
ALI ZE VESTE
1.	koliko nam je letos že pri-
nesel izvoz polžev?
2.	kaj pomeni rapsodija?
3.	kako je po zadnjih podatkih
porazdeljeno prebivalstvo sveta?
1.	V izvozu naših živilskih ar-
tiklov so letos zabeležili izredno
visok izvoz polžev, rakov in dru-
gih vodnih živali. Le-ta je z nad
45 milijoni deviznih dinarjev pet-
krat rrišji kot lanski.
2.	Rapsodija je beseda grškega
izvora. Pri starih Grkih so bili
rapsodi — »božanski pevci<c tisti,
ki so ob spremljavi Ure opevajoč
slave junakov izoblikovali prvot-
no podobo grške glasbe. Rapsodi-
ja je tedaj pomenila odlomek ka-
ke junaške (epske) pesmi. Dan-
danes pa pomeni glasbeno sklad-
bo, ki temelji na obdelavi narod-
nega glasbenega motiva. Znane
so rapsodije skladateljev Liszta
(Madžarske rapsodije) in Brahmsa
(Madžarski plesi).
3.	Po zadnjih podatkih, t. j. po
podatkih iz leta 1954 živi na sve-
tu 2 milijardi 493 milijonov ljudi,
in sicer: v Afriki 216 milijonov, v
Sev. Ameriki 233 miljonov, v Juž.
Amerki 121 milijonov 100 tisoč, v
Azip (brez SSSR) 1 milijarda 323
milijonov, v Evropi 406 milijonov
500 tisoč, v Sovjetski zvezi 214 mi-
lijonov 500 tisoč in na Oceaniji
14 milijonov "200 tisoč.
Prvi Roraki v šolo
Sedaj, ko smo že zreli ljudje, morda
sploh podcenjujemo silno važen moment
v življenju vsakega otroka — prvi dan
pouka v šoli.
Mogoče bi prvi otrokov korak lahko
primerjali s prvim dnem, ki smo ga
preživeli v službi.
V raznih državah so dolgo mislili,
kako bi najlaže premostili prehod* otro-
ka iz doma v šolo, da bi le-ta ne po-
vzročil v otroku težjih duševnih pre-
tresov.
Zato je zelo pomembno, predvsem za
plahega in zelo navezanega otroka na
dom, da ga še pred prvim dnem, ko
pride v šolo, seznanimo s stavbo (raz-
redom). Peljimo ga večkrat tja in mu
povejmo, da bo v njej slišal in doživel
mnogo prijetnega.
Na tak način šola ne bo več tako
tuja in »mrzla«.
Toda ne samo zgradba! Enako važno
je, da otrok spozna tudi učitelja, ki ga
bo učil. Dobri upravitelji-pedagogi do-
bro vedo, da morajo sprejeti otroka ob
vpisu v šolo z vedrim licem in prijazno
besedo.
Otrok se bo že pred rednim obisko-
vanjem šole spoprijaznil z novim oko-
ljem in njegovo življenje bo teklo dalje
brez bistvenih sprememb.
Ce smo analizirali dve okobiosti, daj-
mo še tretjo — to je otroški kolektiv.
Se imate starše, ki v slepi ljubezni
svojih otrok nikamor ne pustijo. Ne za-
nikam, da pokvarjeni otroci sovrstnike
Lahko bolj pokvarijo kot odrasli. Prav
je, da starši to upoštevajo. Toda prav
tako zgrešeno je, če lastnega otroka
držijo kot ujetega ptička. Ne bi govoril
o prednostih, ki jih ima otrok, če se
je že pred vstoiX)m v šolo vključil v
kakršen koli kolektiv.
Poudarim le eno in glavno: Ze zgod-
nje prilagajanje lastnih interesov in-
teresom skupnosti. Otrok, ki je n. pr.
prišel iz otroškega vrtca, se bo že prvi
dan v šoli razživel in vsi okoli mu bodo
prijatelji. Kako drugače je tistemu, ki
se je doslej poznal in razgovarjal le s
svojim bratcem in starši! Ob tej pri-
liki človek nehote mora priporočati
otroški vrtec, kot zelo koristen pred-
hodnik otrokovega življenja v šoli.
Prvi koraki so ze. otrokom ... Upošte-
vali smo vse najrazličnejše in s tem že
povezali otroka s šolo. Približali smo
mu jo in iz nje napravili dobrega pri-
jatelja.
Poleg tega smo dolžni, da otroku pri-
bližamo šolo tudi z nenehnim opozar-
janjem nanjo, toda ne tako, kot navad-
no šolo približajo otroku, ko je še čisto
majhen: »Ko prideš v šolo, le počakaj,
ti bodo učitelji navijali ušesa!«
Otroku ix)kažimo šolo z lepe plati.
Povejmo mu, da bo v šoli dobil mnogo
prijateljev. Naučil se bo brati in pisati.
Otrok v tej dobi vedno želi kaj novega.
Se bolje je, ako bomo z lastnim zgledom
še bolj netUi v otroku željo po branju
in pisanju. — Kakor se bo Janezek na-
učil. tako bo Janez znal — je star ljud-
ski rek. Lahko ga apliciramo na osnov-
nošolskega začetnika.
Starši so ravno prve korake otroka
dolžni spremljati z vso pozornostjo.
Vsak dan si bodo vzeli vsaj urico in se
zanimali za njegova doživetja v šoli.
Spremljali bodo otrokove prve in okor-
ne črke in ga bodrili, da bodo vedno
lepše.
Otrok bo kmedu živo občutil skrb in
zavzetost staršev in to bo rodUo pozneje
bogate sadove.
Starši bodo kmalu obiskali otrokove-
ga učitelja in se z njim pogovorili o
morebitnih težavah, ki jih mora učen-
ček premagovati v šoli. In taka pomoč
bo pravočasna in tam, kjer jo otrok res
potrebuje.
Laže je delati z učenčkom, kot po-
zneje z že trmastim dijakom.
Najprej vzbuditi zanimanje v otroku
in željo po znanju, nato pa ga nepre-
nehoma bodriti in mu pomagati! Ce
bomo tako začeli in vztrajali tako dolgo,
da se bo otrok začel učiti sam redno,
smo lahko veseli in ponosni, ker smo
uspeli in otroka pravilno usmerili v
resnejše in zahtevnejše življenje.
—V—
LE ČITLJIVE IN PODPISANE i
DOPISE LAHKO OBJAVIMO
Uredništvo je prejelo dopis nekega
Zalčana z naslovom »Oče savinjskega
hmeljarstva«. Zal članka zaradi izredno
nečitljivega rokopisa nismo mogli v ce-
loti prebratL Prosimo dopisnika, da čla-
nek napiše bolj čitljivo in nam pošlje
svoj naslov, da mu rokopis vrnemo.
IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV
(NE PO KRIVDI CELJSKE TISKARNE)
>» C E L J S K I GROFJE«
V TEJ ŠTEVILKI
ODPADEJO
Stev. 36 — stran 8
CELJSKI TEDNIK, 9. septembra 1955
[ Pogled na organizicijo »Partizan'' v celjskem okraju
Razgovor našega dopisnika s tov. Sego, pod-
predsednikom Okrajnje zveze »Partizan«.
Kakšno je stanje organzacije v bivšem šo-
štanjskem okraju?
Zelo delavna društva so v Rečici ob Savinji,
Mozirju, Šoštanju in Velenju. Zadnje čase je
pokazalo veliko delavnost tudi društvo v
Smartnem ob Paki. V šaleški dolini in Gornji
Savinjski dolini pa je še vrsta krajev, kjer
še nimamo društev. Brez dvoma ne more biti
v ponos krajevnim množičnim organizacijam v
Ljubnem, da nimajo društva Partizan. Tu so
še kraji Luče, Bočna, Šmartno ob Dreti itd.,
kjer pravtako smatram, da bi se s prizadeva-
njem krajevnih činiteljev lahko ustanovilo dru-
štvo. Društvo v Nazarjih je postalo pasivno,
v Gornjem gradu pa manjka tamkajšnjim lju-
dem več iniciative. V Gornjem gradu imajo vse
pogoje za uspešno delo Partizana, svoj dom in
telovadišče, manjka pa jim pridnih rok in moč-
ne volje, da bi zanemarjeni dom obnovili. Da
se da z dobro voljo in požrtvovalnostjo mar-
sikaj urediti s krajevno pomočjo nam služijo
■v dokaz delavci Partizana iz Rečice ob Savi-
nji, ki so si z lastnimi sredstvi uredili letno
telovadišče in gradijo dom.
Kako poteka mladinska delovna akcija pri
gradnji telesnovzgojnih objektov?
Partizanska organizacija je močno zainteresi-
rana pri tej delovni akciji naše mladine. Vse-
kakor lahko le od izboljšanja materialne baze
— od novih telovadišč in igrišč — pričakuje-
mo, da se bodo ustanavljala nova društva Par-
tizan na terenu. Ce že nimamo v okraju dovolj
pokritih prostorov, ki bi jih lahko izkoristili
za telovadnice, moramo težiti k čimprejšnji iz-
gradnji primitivnih igrišč in teolvadišč, kjer bi
se lahko mladina udejstvovala v telesni vzgoji
in športu vsaj v določenih letnih dobah. Znano
mi je, da je SPK OLO Celje že v prvi polovici
letošnjega leta skupno s predstavniki OK LMS
Celje in našo organizacijo napravil predlog,
kje bi se naj vršile te delovne akcije. Izbranih
je bilo 26 krajev, pretežno tam, kjer še nimajo
društev Partizan in kjer obstajajo izgledi in
možnosti, da bi s pomočjo teh gradenj lahko
zainteresirali vaško mladino za telesnovzgojno
aktivnost in preko nje morda v doglednem času
tudi lahko ustanovili partizansko društvo. Zal
je naša okrajna zveza Partizan bila v prvi po-
lovici leta preveč okupirana z delom za po-
krajinski zlet in se ni mogla angažirati v tej
smeri. Preseneča me pa tudi, da doslej tudi
mladinska organizacija ni storila potrebnih
korakov za to veliko akcijo, ki je pravzaprav
ena njenih največjih letošnjih obvez. Kolikor
sem poučen, gradijo le v Konjicah, v Celju
pa obe društvi svoji letni telovadišči.
S kakšnimi težavami se bori okrajni odbor
Partizana v Celju?
Trudimo se po svojih najboljših močeh, po-
magati organizacijam na terenu v vseh ozirih.
Društva na terenu vse v preveliki meri raču-.
najo na našo pomoč. Naš odbor nima profe-
sionalnih moči, zlasti prednjakov, ki bi bili
nujno potrebni za nadzor in pomoč pri strokov-
nem delu v naših društvih. Predvojna sokolska
organizacija je imela za isto območje dva pro-
fesionalna prednjaka, ki sta bila zadolžena le
za obisk terena, kjer sta predelavala učno gra-
divo, vodila društvene in okrajne vaditeljske
tečaje itd. Na sedanji stopnji stanja naše orga-
nizacije smatram, da bi se morala razvijati
večja pomoč in sodelovanje med društvi samimi
na terenu s tem, da bi močnejša pomagala
šibkejšim. Teren je preobširen in ga ni mo-
goče obvladati z amaterskimi delavci iz Celja.
Misliti bo treba v okviru novih komun tudi na
ustanavljanje posebnih komisij ali odborov, ki
bi se ukvarjali s partizansko problematiko. Ti
odbori ali komisije Partizana bi imeli neposre-
den stik s terenom, z osnovnimi organizacijami
ter bi po mojem mnenju bili zelo koristni za
nadaljnji razvoj in napredek naše organizacije.
Trenutno vsekakor naši člani premalo obisku-
jejo teren. Smatram, da iz pisanih poročil ne
moremo dojeti prave slike o delu posameznih
društev. Vsekakor je boljši osebni stik z ljudmi
na terenu, ker le na ta način dobi človek
pravi pogled na delo osnovnih organizacij. Na-
ši člani odbora pa so po svojih poklicnih dolž-
nosti preveč obremenjeni z delom, da bi se
lahko v večji meri angažirali za to delo. Manj-
ka nam pa večje število predanih delavcev,
saj so v odboru še pomanjkljivosti in prazna
mesta. Predvsem nam manjka močna komisija
za vzgojo novih kadrov, propagandna komisija
in odbor za gradnje. Močno se čuti, da bi mo-
rali okrepiti tudi načelništvo, ki ima brez dvo-
ma najodgovornejše delo. Ko sem obiskoval te-
ren in letošnje telovadne nastope sem opazil,
da je na podeželju več sposobnih orodnih te-
lovadcev, ki obvladajo zelo težke prvine, nima-
jo pa potrebnih vezav med posameznimi ele-
menti. Načelništvo bi naj za razmah in napre-
dek vaj na orodju na našem podeželju orga-
niziralo skupne vadbe teh nadarjencev pod stro-
kovnim vodstvom. Vzgledi pač vlečejo in tako
je na primer danes Partizan v Hrastniku po
zaslugi dveh ali treh orodnih telovadcev po-
stal močan steber za razvoj vaj na orodju v
našem merilu. Na te stvari ne bi smeli pozab-
ljati tudi pri nas. Vsekakor pa nas je letošnje
delo s pripravami in izvedbo pokrajinskega
zleta tako močno angažiralo, da smo vrsto teko-
čih nalog izvršili mimogrede in da niso bile iz-
vršene s tisto doslednostjo, kot v prejšnjih le-
tih. Prepričan sem, da bomo v kratkem času z
velikim razumevanjem novega okrajnega ljud-
skega odbora in ostalih množičnih organizacij
premostili vse ostale ovire in pomanjkljivosti
ter da bo partizanska organizacija dobila tudi
v območju celjskega okraja svojo pravo vred-
nost in mesto v družbi, ki ji pripada.
ODLIČNO USPELI SEKTORSKI TELOVADNI
NASTOP TD PARTiZAN V PETROVCAH
Po osvoboditvi še menda v Savinjski dolini
ni bilo bolj posrečenega sektorskega nastopa
TD Partizana, kot je bilo minulo nedeljo v
Petrovčah. Izredno lepa zgodnjejesenska nede-
lja je privabila na letno telovadičše mnogo-
številne gledalce, ki se resnično niso mogli na-
čuditi vidnemu napredku telesne kulture v kra-
ju, ki nima za uspešno delo na tem polju sko-
rajda nobenih materialnih pogojev. Poleg požr-
tvovalnih domačih telovadcev in telovadk so pri
nastopu sodelovala tudi sosedna tovariška dru-
štva iz Celja, Šempetra, Polzele, Šmartnega ob
Paki, Gomiiskega in Tabora. Vse vaje so bile
ob spremljavi ozvočenega klavirja izvajane iz-
redno skladno in disciplinirano in so v marsi-
katerem pogledu spominjala na nekdanja so-
kolska iz predvojnih časov. Nastopili so vsi
oddelki v enotnih krojih, kar je vredno po-
sebne pohvale. Pošebno viden napredek je bilo
opaziti pri vajah na orodju. Ob strani nekate-
rih, domala vrhunskih telovadcev iz Celja, so
se prvič pokazali naši javnosti domači telovadci
na drogu, bradlji in krogih in je prenekateri
izmed njih navdušil gledalce. Na koncu , sta
odigrali moštvi domačega društva in TD Parti-
zan iz Šempetra finalno tekmo v odbojki. Za-
služeno so zmagali gostje, dasiravno so jim bili
domači požrtvovalni igralci trd oreh. Lep pre-
hoden pokal je po pravici pripadel boljšemu
moštvu, toda Petrovčani so zatrdno sklenili, da
si ga ob prvi resni priliki pribore nazaj. Po
uspelem nastopu je sledilo pravo ljudsko ra-
janje, ki je privatilo na telovadišče med dru-
gimi tudi številne zaposlene hmeljske obiralce.
_Atletika__
V NEDELJO BO PADLA ODLOČITEV
MOŠTVENEGA PRVAKA JUGOSLAVIJE
V ATLETIKI
Edinstveni športni dogodek je pred vrati!
V Celje so prihiteli izbrani atleti iz Srbije,
Hrvatske in Slovenije, zastopniki najboljših
kolektivov Jugoslavije — Crvene zvezde. Par-
tizana, Vojvodine, Dinama, Ljubljane in Kla-
divarja. Med seboj se bodo spoprijeli za naslov
ekipnega prvaka Jugoslavije v atletiki! Vsaka
točka na takšnih tekmovanjih je dragocena . . .
Zato so vodstva društev poslala v Celje naj-
boljše med najboljšimi ali skratka vse tiste
atlete, ki zastopajo našo državo na mednarodnih
in meddržavnih nastopih. Okrog 200 jih bo na-
stopilo na atletskem stadionu Kladivarja, ki
se bodo med seboj pomerili v kompletnem
olimpijskem sporedu. Vsako društvo postavlja
v posameznih disciplinah po dva tekmovalca,
vseh tekmovalnih disciplin pa je 20! Skratka —
v vsaki disciolini bomo gledali po 12 izbranih
atletov, ki bodo težili k dosegi kvalitetnih re-
zultatov. Takšno stremljenje in medsebojna
borba izbranih atletov bo rodilo osebne rekorde,
republiške, pa morda tudi državne . . . Forma
jugoslovanskih atletov je odlična, zato bodo
brez dvoma tudi rezultati zelo kvalitetni. Kak-
šen bo vrstni red ekip? Za prva tri mesta je
prognoza: Crvena zvezda, Partizan in Kladivar.
In za ostala tri? To bo pokazalo tekmovanje
samo! Na prireditev posebej opozarjamo vse
ljubitelje športa iz Celja in okolice. Svečana
otvoritev bo v soboto, 10. septembra ob 16. uri,
nato pa tekmovanje do 18. ure; v nedeljo pa
zopet tekmovanje od 16. do 18. ure! Tekmova-
nje bo na atletskem stadionu »Borisa Kidriča«
v Celju.
NOVI USPEHI MLADIH CELJSKIH ATLETOV
V nedeljo so mladi celjski atleti in atletinje
potovali kar v 3 različna mesta na mladinsko
državno prvenstvo. Najdaljšo pot so imeli mlaj-
ši mladinci — v Titograd, starejši v Novi Sad
in mladinke v Maribor. V Titogradu je Lešek
osvojil naslov državnega mladinskega prvaka
v skoku s palico s 5,90 m, Lorber pa v teku
na 2000 m s 6:02,1. V Novem Sadu je bil naj-
boljši Brodnik, ki je osvojil 2. mesto v skoku
s palico s 3,52 m in 5. mesto v- metu kopja z
metom 51,95 m. V Mariboru je Slamnikova
osvojila državno mladinsko prvenstvo v teku na
600 m z 1:40,1, Ocvirkova pa v metu kopja s
31,71. Tako so po nedeljskem tekmovanju zo-
pet romali v Celje štirje naslovi državnih prva-
kov!
NOVO SKAKALNICO DOBIMO
Društvo »Partizan« si je predlansko zimo
zgradilo smuško skakalnico v Gorenjah. Ker
pa pri tem delu ni bilo pravega strokovnega
vodstva, zato je odbor zaprosil za pomoč v
Ljubljani. Prošnja je bila ugodno sprejeta. Pred
dnevi si je sedanjo skakalnico ogledal tov.
ing. Stanko Bloudek, ki bo izvršil nove načrte
z« moderno skakalnico. Upamo, da bo do pozne
jeseni že poi>olnoma gotova. Našim smučarjem
pa bomo lahko čestitali na taki pridobitvi.
NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED:
Sobota, 10. septembra: od 16. do 18. ure in v
nedeljo, 11. septembra od 16. do 18. ure na
stadionu »Borisa Kidriča«: FINALE ZVEZNE
MOŠKE ATLETSKE LIGE!
Za naslov ekipnega državnega prvaka nastopajo:
Crvena zvezda in Partizan iz Beograda, AK
Vojvodina iz Novega Sada, Dinamo iz Zagre-
ba, ZAK Ljubljana iz Ljubljane in Kladivar
iz Celia.
Nogomet
MIZEREN NOGOMET V CELJU
Start kladivarja v no\i hrvatsko-slovenski
ligi ni zadovoljil v nedeljo na stotine navdu-
šenih nogometnih gledalcev. Kljub zmagi s 6:3
(4:2) in osvojitvi dveh dragocenih točk je bila
to več ali manj »Pirova« zmaga ... Ne čudimo
se novincu. Bratstvu iz Hrastnika, da v tej
tekmi ni pokazal nekaj posebnega, čeprav mo-
ramo pohvaliti njihovo izredno borbenost in
požrtvovalnost. Grajati pa moramo celotno mo-
štvo Kladivarja, ki se v tem srečanju ni ali
pa prav malo prizadevalo, da bi vsaj na gle-
dalce napravilo dober vtis. Igra je bila mlačna,
nepovezana. brez duhovitih kombinacij . . .
Obramba je »plavala«, napad pa kljub šestim
zgoditkom ni pokazal tistega, kar na tekmah
pričakujemo od nogometašev. S takšno igro Kla-
divar nima nobenih dobrih izgledov v tej ligi!
Blesteča zmaga proti Braniku v Mariboru je
slej kot prej bila le trenuten sončni žarek na
temnem nebu.
Trda bo v nedeljo v Trbovljah proti Rudarju
in po nedeljski igri na domačih tleh ne moremo
biti prepričani v uspeh Kladivarja. Sicer še
vedno drži, da je žoga okrogla, v mrežo pa
jo lahko spravi le tisti igralec, ki ima vsaj
nekoliko več volje in požrtvovalnosti na zele-
nem igrišču v 90 minutah igre. — Za Kladivarja
so bili v nedeljo uspešni: Piki 2-krat, Marinček,
Rojnik, Posinek in Virant.
Moštvo Celja je v nedeljo gostovalo v Ptuju,
od koder so prinesli nazaj dragoceno točko!
Srečanje z Dravo se je končalo neodločeno 2:2!
Manj sreče je imel v nedeljo na domačih
tleh Kovinar iz štor. Stalno je lovil Rudarja
i/. Velenja, ki je že v prvih minutah bil v
vodstvu z 2:0. Štorjani so najprej izenačili na
2:2, nato po vodstvu Rudarja zopet na 3:3,
nakar so opešali in izgubili tekmo in prvi dve
točki s 3:5!
Pionirji celjske Svobode so v nedeljo slavili
veliko zmago. Osvojili so naslov prvaka CNP!
Najprej so premagali pionirje Rudarja iz Trbo-
velj z 1:0, nato pa še Usnjarja iz Šoštanja s
3:2. Najuspešnejši strelec je bil Skomina. S
tem so se celjski pionirji kvalificirali v na-
daljnje tekmovanje za pionirskega prvaka Slo-
venije. Zmagovalna ekipa je v znak priznanja
za svoj uspeh prejela od CNP pokal v trajno
last.
ŠPORTNIKI CELJSKE TISKARNE -
NA TRETJEM MESTU
Okrog 300 športnikov grafičarjev ,iz 13 kolek-
tivov iz Slovenije so se pretekli teden borili
v Celju med seboj na VIII. letnih športnih
igrah. Celjani so na teh igrah dosegli častno
3. mesto, pred njimi pa so športniki Maribor-
ske tiskarne in Ljudske pravice iz Ljubljane.
Ekipno zmago so celjski grafičarji dosegli le
v namiznem tenisu pri mladincih, dočim so
člani podlegli v nogometu v finalni tekmi in
so se s tem morali zadovoljiti z 2. mestom!
V odbojki so člani bili tretji, na istem mestu
pa tudi mladinci v svoji skupini. V streljanju
so Celjani dosegli med 25 ekipami častno 2.
mesto z 299 točkami, v šahu pa tretje. Letne
športne igre grafičarjev v izvedbi celjskih
grafičnih delavcev so bile odlično organizirane
in so prispevale nadaljnji krepitvi športa med
delavstvom te stroke.
TEKSTILNA TOVARNA ŠEMPHER
v SAVINJSKI DOLINI
PROIZVAJAMO IN NUDIMO
BELJENA PLALNA V VSEH ŠIRINAH,
ODLIČNE KVALITETE
IN PO ZMERNIH CENAH
CELJANI! Vstopnice za meddržavno nogomet-
no tekmo B reprezentanc Nemčija:Jugoslavija,
ki bo 25. septembra v Ljubljani, dobite dnevno
od 16. ure dalje v prostorih CNP (Razlagova
ulica, nasproti kavarne). Cene: sedeži 500 din,
stojišča od 250 do 150 din.
] OBJAVE IN OGLASI f
OBVESTILO
Dne 31. avgusta 1955 je bilo najdeno v gozdu
na Miklavškem hribu v Celju obešeno žensko
truplo. Zaradi ugotovitve istovetnosti dajemo za
njo osebni opis:
Truplo je dolgo 150 cm, lasje so kostanjevi,
v precejšnji meri pomešani s sivimi, zobe ima
defektne, manjka ji igornji desni sekalec.
Starost trupla se ceni na 50 let. Na sebi ima
bluzo iz bombaževine z rjavimi in zelenimi
rožnatimi vzorci, črn predpasnik ima kvadra-
taste vzorce iz belih pik, v njh pa so rumene
rože. krilo je sivo karirasto. Spodnja srajca
je rjavkaste barve, naramnice so obšite z bom-
baževino, spodnje krilo pa je rdeče, zeleno,
rjavo in sivo karirasto. Spodnji del krila je
podaljšan iz pepita blaga s črnim robom. TSa
sebi ima še eno srajco sive barve, ki je od sre-
dine naprej zakrpana z drugim blagom.
Na tukajšnjem tajništvu se hranijo vzorci od
obleke neznanke. Kdor bi kaj vedel povedati,
katera je ta ženska, naj sporoči podatke naj-
bližji postaji LM ali tukajšnjemu tajništvu.
OBJAVA
Okrajni ljudski odbor, Tajništvo za notranje
zadeve, obvešča prebivalstvo, da je preselilo
v stavbo na Trgu V. kongresa* št. 1 (kjer je
postaja LM št. 1) naslednje urade:
1.	Urad za prijavno in odjavno službo, izda-
janje osebnih izkaznic in urad za izdajanje
potrdil o nekaznovanju (tel. 22-38).
2.	Urad za državljanska stanja in matične za-
deve.
5. Urad za izdajanje orožnih listov in dovo-
ljenj za nabavo razstreliv in municije.
4.	Urad za izvrševanje kazni.
5.	Odsek za prometno službo.
6.	Urad za registracijo društev in prijava
prireditev.
Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve
GLASBENA ŠOLA KUD FRANCE PREŠEREN
Vpisovanje bo dne 12., 11., in 14. septembra
(ponedeljek, torek in sreda), in sicer od 18. do
20. ure v društvenih prostorih v ulici Tončke
Cečeve.
Podučevali se bodo vsi pihalni in tamburaški
inštrumenti, harmonika in teorija.
Izrecno opozarjamo, da med šolskim letom
učencev ne bomo sprejemali.
Ob vpisu je plačati vpisnino in šolnino za
1 mesec. V polletju bodo odlično ocenjeni di-
jaki plačevanja šolnine prosti.
KUD France Prešeren, Celje
PUTNIK SLOVENIJA
POSLOVALNICA CELJE
Vljudno prosmo prijavljence za potovanje v
Pariz in Dunaj, da poravnajo še neplačane
zneske, tudi za FFRS in ASCH
Za potovanje v Graz imamo še nekaj prostih
mest.
Poslužujte se naših uslug, postreženi boste
hitro in solidno.
Za letni oddih v jesenskem času priporočamo
južni Jadran. Poslužujte se brezplačnih infor-
macij.
BIVŠI DIJAKI NIŽJE ŽALSKE MEŠČANSKE
ŠOLE bodo dne 17. septembra 1935 ob 10. uri
dopoldne odkrili spominsko ploščo vsem padlim
dijakom in profesorju Suhadolcu. Ob tej slo-
vesnosti vabi pripravljalni odbor vse bivše di-
jake" in profesorje, da se te slavnosti udeleže-
Pripravljalni odbor.
PUTNIK SLOVENIJA
POSLOVALNICA CELJE
sporoča vsem prijavljencem za potovanje v
Pariz, da je odhod iz Celja dne 2. oktobra 1955
ob 19,47 uri, za Dunaj pa 17. septembra zvečer^
Zdravstveni dom Šentjur pri Celju
RAZPISUJE MESTO
ZOBNE INŠTRUMENTARKE
po možnosti z nekaj leti prakse. Nastop službe
takoj 1. oktobra 1955. Plača dopolnilna, plača
in dodatek za administracijo. — Ponudbe je
poslati na Zdravstveni dom Šentjur pri Celju»
OPOZORILO
Opozarjamo vse naše stranke, ki imajo čevlje
v popravilu,, da jih dvignejo najkasneje do
15. septembra. Čevlje, ki bodo ostali po tem
roku v delavnici, bomo razprodali po ceni
popravila.
Čevljarska delavnica Teharje
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike komade
sprejmem takoj. Lapornik, Celje, Stanetova
ulica.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico (trd les) ia
drugo pohištvo. Naslov v upravi lista.
PRODAM v mestu lokal — zidan kiosk. Naslov
v upravi lista.
PRODAM različno pohištvo po ugodni ceni. Ma-
riborska cesta 12/1 desno.
PRODAM spalnico zaradi selitve po ugodni ceni.
Zurc, Celje, Cesta na grad 38.
PRODAM moško kolo znamke »Spezial«. Vpra-
šati: Pilih, Kovinska 8.
PRODAM ugodno stavbne parcele blizu mesta-
Naslov v upravi lista.
PRODAM ženski pogrezljiv šivalni stroj znam-
ke »Singer« in moški šivalni stroj znamke
»Pfaff«. Naslov v upravi lista.
KUPIM komfortno stanovanje. Naslov v upravi
lista.
KUPIM nianino. Naslov v upravi lista.
NAGRADO 15 tisož din dam osebi, ki mi pre-
skrbi ali zamenja enosobno stanovanje v
Celju ali bližnji okolici. Naslov v upravi
lista.
ZAMENJAM enosobno sončno stanovanje n»
Bregu. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM večje enosobno stanovanje v mestu.
za večje. — Ponudbe na upravo lista.
SPREJMEM na stanovanje in hrano dijakinjo z;
dežele. — Naslov v upravi lista.
ISCEM OSEBO, ki bi bila voljna nuditi kon-
verzacijo v angleščini. — Ponudbe na upravo
lista.
IŠCEM družabnika, mizarja ali zidarja, za skup-
no gradnjo stanovanjske hiše. Naslov v upravi
lista.
RESNO GOSPODINJSKO POMOCNICO sprej-
me štiričlanska družina takoj. Lep postopek-
Naslov pustiti v upravi lista.
BOLJŠA DRUŽINA v centru Zagreba 'da brez-
plačno stanovanje in hrano študentki v zame-
njavo za enako v Celju. Vse informacije dobi-
te pri Miškovič Slavi, Zagreb, Gajeva 20/L
POUČUJEM balet od 15. septembra naprej na
Dečkovi cesti 26. Gorjanc Sonja.
PREKLICUJEM vse neresnične govorice, ki sem
jih širila o Sivko Rudolfu, kmečkemu sina
iz Jarmovca št. 16, p. Dramlje in se mu.
zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Iskreno se zahvaljujem primariju dr. Pavlu
Pehaniju ter vsem zdravnikom in sestram za
trud in požrtvovalnost, ki so jo izkazali v času
moje težke operacije.	Dobrave Zinka,
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA.
Dne 11. 9. 1955: dr. Sevšek Maksim, Celje,
Ljubljanska cesta 36.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
KONCERTI
Prvi koncert letošnje sezone bo v sredo, 21»
septembra ob 20. uri v Narodnem domu. Nasto-
pa pianistka Dika Rančigajeva, absolventka
Akademije za glasbo v Ljubljani. Vstopnice po-
80, 60 in 40 din so na razpolago v Glasbeni šoli>
MINO_
KINO UNION, CSIJE
Od 7. do 10. 9. 1955: »PESEM Z ULICE«,
italijanski film
Od 11. do 14. 9. 1955: »ESTER VOTERS«,
angleški film
Prcdsiave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne-
nedeljah ob 16. 18. in 20. uri.
KINO 1)0.\I, CELJE
Od 5. do 9. 9. 1955: »RIVER STREET 99«,
ameriški film
Od 10. do 14. 9. 1955: »UKRADENA SREČA«,
mcliiški film
Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15 uri, ob-
nedeljah ob 16,15, 18,15 in 20,15.
RADIO CELJE
Nedelja, 11. septembra
10,00 Za prijetno nedeljsko dopoldne —
od melodije do melodije
10,15 Bruno Hartman: Po deželi olim-
pijskih bogov
10,50 15 minut z dunajskimi orkestri
10,45 Radijska kronika
11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
11,45 Zabavni zvoki, vmes reklame in
objave
Ponedeljek, 12. septembra
19.00 Poročila
19,05 Športni tednik
19,50 Prenos iz Ljubljane
Torek. 13. septembra
19.00 Poročila, pregled »Večera«	»
19,05 Grieg: Holberg-suita
19,50 Prenos iz Ljubljane
Sreda. 14. septembra
19,00 Poročila
19,05 Vi vprašujete — mi odgovarjamo!
19,10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
19,30 Prenos iz Ljubljane
Četrtek, 15. septembra
(začetek oddaje ob 18. uri)
18,00 Poročila
18,05 Poje moški pevski zbor DPD
»Svoboda« Celje-Štore,
J>. v. Borisa Ferlinca
o 22,15 Prenos iz Ljubljane
Petek, 16. septembra
18,00 Poročila, pregled Celjskega
tednika
18,05 V plesnem ritmu
18,50 do 22.15 Prenos iz Ljubljane
Sobota, 17. septembra
18.00 Poročila
18.10 Kar ste želeli ~ to bomo /avrteli;
18,50 do 22,15 Prenos i/ Ljubljane
Naše cenjene poslušatre obveščamo, tla
bomo od 15. septembra dalje pričeli '
oddajami /e ob is. uri
DUDEKUNUA LECIONO
Bonan tagon, gekamaradoj!	_
Hodiau ni lemos pri participoj. Da-
nes se bomo učili o deležnikih.
Participoj? Kio estas i)articipo? Aus-
kultu atente!
Cu vi memoras, kion ni lemis pri
verboj? Ali se spominjate, kaj smo se
učili o glagolih?
Jes, unue, ke verboj estas vortoj, kiuj
esprimas agojn. Da, prvič, glagoli so
besede, ki izražajo dejanje.
Kaj due, ke verboj havas unu el la
jenaj finajoj: I, U, AS, IS, OS, US.
Ni ^ankau lemis, ke ADJEKTIVOJ
estas Vortoj, kiuj esprimas kvalitojn kaj
ke ili finigas per la litero -a.
Učili smo se tudi, da so PRIDEVNI-
KI besede, ki izražajo kakovost in da
se končujejo s črko -a.
Participoj estas vortoj, kiuj esprimas
kvalitojn kaj agojn samtempe. Deležni-
ki so besede, ki istočasno izražajo ka-
kavosti in dejanja.
Jen ekzemlo: Knabo. kiu skribas, —
Deček, ki piše. Knabo, kiun patro por-
ta«. — Deček, ki ga oče nese.
Ce dodamo srlagoloma končnici -AN-
TA, ali -ATA, namesto končnice -AS,
tedaj postaneta glagola participa ali de-
ležnika, ki izražata dejanje in kakovost
istočasno.
Knabo, kiu skribas. — Skribanta kna-
bo.
Knabo, kiun patro portas. — Portata
knabo.
Toda zakaj ima glagol v prvem stav-
ku končnico -ANTA, v drugem pa se
končuje z -ATA?
Participoj povas esti aktivaj (tvorni)
au pasivaj (trpni).
Aktivaj participoj estas tiuj, kiuj
esprimas faradon de la ago (storitev de-
janja), pasivaj participoj estas tiuj,
kiuj esprimas la ricevon de la ago
(sprejem dejanja).
Postavimo v deležnik stavek: Mož
vodi konja.
La viro estas kondukanta la čevalon.
— Kaj pasiva participo?
La čevalo estas kondukata de la vi-
ro.
Kondukanta — vodeč, kondukata —
voden.
Drugi stavek: La knabo pafas la bir-
don. — Deček strelja ptiča. La knabo
estas pafanta la birdon. — La birdo
estas pafata de la knabo.
Pafi — streljati, pafanta — streljajoč,
pafata — streljan.
La kato kaptas la muson. — Mačka
ulovi miš.
La kato estas kaptanta la muson. —
La muso estas kaptata de la kato.
Kapti — loviti, kaptanta — loveč,
icaptata — ujet.
La suno lumigas la teron. — Sonce
osvetljuje zemljo.
La suno estas lumiganta la teron. —
La tero estas lumigata de la suno.
Lumigi — svetiti, lumiganta — osvet-
ljujoč, lumigata — osvetljen.
La knabo rompas la vitron. — Deček
razbije steklo.
La knabo estas rompanta la vitron.
—	La vitron estas rompata de la knabo.
Rompi — razbiti, rompata — razbija-
joč, rompata — razbit.
La viro bruligas la leteron. — Mož
zažge pismo.
La viro estas bruliganta la leteron.
—	La letero estas bruligata de la faj-
ro.
Bruligi — zažgati, bruliganta — za-
žigajoč, bruligata — zažgan.
Fajro — ogenj.
Iz primerov, ki so navedeni, ste lahko
razbrali, da je -ANTA končnica tvor-
nega deležnika za sedanji čas in -ATA
končnica trpnega deležnika za sedanji
čas.
Ali je v esperantu samo ta oblika
deležnikov, to je oblika s končnicama
-ANTA in ATA?
Ne, prav v esperantu ima deležnik
posebno mesto, kakor v nobenem dru-
gem jeziku ne. Danes smo se naučili
samo deležnik sedanjega časa. V pri-
hodnjih lekcijah bomo spoznali še de-
ležnike preteklega in prihodnjega časa.
Do sedaj smo obdelali dve vrsti štev-
nikov: glavne in vrstilne. Ali še veste,
kako tvorimo vrstilne števnike? Glav-
nim števnikbm. ki so nespremenljivi,
dodamo končnico -a.
V začetku, lekcije ste videli novo obli-
ko števnika: unue, due.
To so prislovnl števniki, ki jih tvorimo
tako, da glavnim števnikom dodamo
končnco -e.
Unu — eden, -a, -o, unua — prvi -a,
-o, unue — prvič.
Du — dva, due — drugič.
Tri — tri, trie — tretjič, kvare —
četrtič, kvine — petič, deke — desetič,
dudeksepe — sedemindvajsetič, cente
—	stotič in tako dalje. Tvorite sami
prislovne števnike tako, da glavnim
števnikom dodate končnico -e!
Gis la revido, kamaradinoj kaj ka-
marado j!
v ZACETKU oktobra se začnejo na ljudski univerzi začetni
tečaji esperanta! vpišite se tudi vi!
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našo drago mamico in prababico
Červinka Emilijo
na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetja in vence, se iskreno zahvaljujemo. Posebno
se zahvaljujemo primariju dr. P'lajsu in dr. Rojniku ter strežnemu osebju in vsem,
ki so ji za časa bolezni stali ob strani in ji lajšali bolečine. Zahvaljujemo se vsem
prijateljem in bližnjim sosedom v Celju, Polzeli in Savinjski dolini, kakor tudi
poveljniku gasilske čete Braslovče za govor pri grobu. Zahvaljujemo se tudi za
trud in govor g. župniku Pircu in vsem, ki so čustvovali z nami.
Globoko žalujoči otroci in sorodstvo.
Celje. Polzela. Zagreb. Piran. Praga,
Dunaj, dne 5. septembra 1955