Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz državnega zbora) nimamo od preteč, tedna nič povedati, ker je več dni praznoval. Toliko pridniši pašo odbori, ki pretresajo d n ar n e zadeve in jih pripravljajo za posvet državnemu zboru. Sliši se, da so eni odseki že večidel svoje reci tako delec dognali, da se posvetujejo, kako naj bi se dnarne zadeve skupščini državnega zbora predlagale. Brž ko ne bojo odbori enega razložnika izvolili za državne stroške, enega za dohodke, enega pa za bilancijo in državni dolg. Marsiktera huda pravda je bila že v odborovih sejah, kterih se udeležujejo tudi ministri. Kmali bomo tedaj slišali, kako so odbori sprejeli ministerske predloge in kaj bojo nasvetovali državnemu zboru, da se država izvije iz hudih zadreg, za ktere je brez števila svetovavcov, pa se dozdaj še ni slišalo od pravega pomočnika. Da se je tedaj pozornost naša pretekli teden odvrnila od državnega zbora, kteri praznuje, in se obrnila na Laško, Francozko in Prusko, kjer so se nenadoma važne reči sprožile, ni čuda. Pa mi Dunajčanje smo lahke krvi in homatije sveta nas ne brigajo globoko. To vam je kazal naš pustni čas. Dunaj po eni plati ves v vodi, kakor „Danica" pravi, in sila in revšina, da se ne da izreči, — po drugi polovici pa ves zidane volje, kakor da bi po celem svetu rožice cvetele. Svet se malo za to meni, da mu Damoklov meč nad glavo visi. Pravijo, da so o Noetovem času ljudje tudi tako rajali. Kaj pa potlej ?
—  V seji državnega zbora , ki je bila predvčeranjim (10. t. m.), je gosp. minister Lasser zboru naznanil, da so «esar potrdili osnovo nove občinske (srenjske) postave in ministerstvu sporočili, naj poskrbi, da se izpelje osnova. Deželni zbori vsake v državnem zboru nadomestovane dežele bojo po tej osnovi vsak za svojo deželo ustanovili postavo, po kteri se bojo napravile nove županije.
—  Presvitli cesar so se 8. dne t. m. zjutraj ob osmih k svoji ženi v Benedke podalir kako dolgo bojo ondi ostali, še ni znano.
—   Časnik „Tribune" pravi, da dr. Hein bo vendar le minister pravosodja, za kterega je že zdavnej izvoljen, pa bode še le razglašen, kadar bo državni zbor končan, ker brez „izvo!jenega" predsednika vendar-le skupščine državnega zbora ne morejo biti.
—  Ministerstvo kupčijstva je dovolilo, da se na postajah dunajsko-tržaške železnice za poskušnjo smejo z zvonovi tiste znamenja vozovlakom dajati, ki se zdaj dajejo s korbami in drugimi vidljivimi znamnji.
Hrvaško. Iz Zagreba. Naša dvorna kancelija bo imela 1 dvornega kancelarja, 1 namestnika, 3 dvorne sve-tovavce, 3 dvorne tajnike, 3 dvorne koncepiste, 1 inženirja, 1 računskega oficijala, 1 vodja pomočnih uradnij, 3 oficijale, 4 kanceliste, 1 vratarja, 2 kancelijska služabnika, 2 uradna posla. Plača vseh bo znašala 46.990 gold., stanovina za nje pa še 6942 gold.
—  Po razglasu vodstva železnice je sedaj gotovo , da železnica od Zidanega mosta v Zagreb in Sisek se bo odprla že prve dni mesca julija (malega srpana), in ne še le mesca septembra ali oktobra, kakor smo dozdaj mislili. To nam je vesela novica.
—  Iz Kari ovca 7. marca. Danes, prvikrat kar svet stoji, smo vidili priti k nam parobrod — z imenom „Na-predak". To je bilo veselje nepopisljivo, ko je sopar, ki po železnici goni vozove, nam po vodi (Kolpi) iz Siska pri-tiral prvo ladjo z žitom (8500 vaganov) obloženo. V 16 urah je   brez   vse overe  iz Siska pripihal  parobrod k nam.
Lastnika sla mu Forovic in Stojic. — „GIasonoša" pozdravlja prihod „Xapredka" med drugim s temi besedami: „U koliko je jučerašnji dan svakako znamenit za naš grad, u toliko smo več sada uvjereni, da nam ova, skoro pokusna plovitba povuče za sobom i drugih, do sada možda plaš-Jjivih paroplavahv Za sada napokon od srdca velimo u ime Karlovčanah: ^Živili: Forovic i vStojič kao vlastnici Napredka; i živio njihov kapetan Častnik!" Parobrod „Na-predak" gradjen je u Lincu na brodišcu vrlog gosp. Jos. Majera, i stoji 70.000 for. a. v. Isti gosp. Majer, koji se je svojim vještinom, svojim bistrim trgovačkim umom iz prostog dunavskog ladjara popeo na stepen taj, da sada 8 takovih parobrodah svojom svojinom zove , ima velike zasluge za parobrodarstvo na Dunaji, Kupi i Savi, jer on je bio prvi, koji je dunavskom par. družtvu konkurenciju pravio, 1 ostalim poduzetnikom oči otvorio. Sada se kod njega radi propeler „Slogau za gosp. Foroviča, kojeg čemo, ako Bog i sreča dade, još ove godine u Karlovcu pozdraviti".
Dalmacija. IzZadra se piše v „Ost u. West", da se laška stranka zlo napenja, da bi se napravila tukaj akademija pravoznanstva, v kteri bi se učili vsi nauki v laškem jeziku. Ker pa ta akademija nima nobenega dru-zega namena, kakor da bi italijanščina se širila v škodo narodnemu slovanskemu jeziku, in bi potem akademija v Zagrebu, pa tudi vseučilišče v Gradcu in na Dunaji škodo trpelo, se terdno nadjamo, da se zaderska akademija ne ho ne na državne, ne na deželne stroške napravila.
Cesko. Občni državljanski zakonik avstrij. cesarstva ali bukve občnih državljanskih postav (burgerl. Gesetzbuch), ki jih je profesor Šembera prestavil v češki jezik, so začeli naši kmetje prav pridno brati. „ Veliko veselje — pravi ;?Hlasa — nam je viditi, da tudi ljudje kme-tiškega stanu nočejo zaostajati za drugimi stanovi in da se podučujejo tudi v tem, kar postave govorijo o pravicah vsakega človeka^. (Mi dostavljamo temu oznanilu to, da tudi mi Slovenci imamo lepo prestavo teh postav, ki naj jih vsak omikan človek pozna, in nam jih je za naše slovstvo mnogozasluženi gospod C i ga le po ministerskem ukazu že leta 1853 tako izvrstno pod imenom „Občni državljanski zakonik" prestavil. Dobivajo se, če ne drugod, saj pri buk-varju Lerher-ju v Ljubljani. Menda je ne bomo napak rekli, ako rečemo, da tudi pri nas je že več umnih mož kmeti-škega stanu si to potrebno knjigo kupilo, pa se nadjamo, da jo bomo našli v kratkem v hiši vsakega premožnejega in umnega gospodarja).
—  Iz Budejevic naznanjajo 5?Narod. Listya , da 14 občin (srenj) je svojega ljubljenega škofa J. V. Jirsik-a in spoštovane gospode: dr. Palackega, dr. L. Rieger-a in dr. Brauner-a za svoje častne srenj čane sprejelo in jim v posebnih pismih zahvalo in popolno zaupanje izreklo zato , da tako krepko branijo češki slovanski narod. Ako od ene strani časti tako priznanje imenovane narodne možake, časti pa od druge strani tudi srenje, ki spoznavajo, da kdor se za pravice naroda svojega poteguje, mu je velik dobrotnik.
Ogersko. Iz Peš t a. Kaj bo z našo prihodnostjo, ali bo deželni zbor spet kmali sklican ali ne , ali prejšnji ali nov, vse to danes tako malo verno, kakor takrat, ko je bil deželni zbor razpuščen. Govori se, da bo erdeljski deželni pozvan , naj voli poslance v državni zbor na Dunaj ; ravno tako nek tudi hrvaško-slavonski zbor. Al vse to je menda le prazna govorica.
—   Velika nadloga, ki je dosihmal pobrala naši deželi 9355 goved, hvala Bogii! že odjenjuje; le še 114 goved je bilo prve dni tega mesca v 4 županijah bolnih. Zbolelo je za govejo kugo (devetogubnico) pri nas na Ogerskem v vsem skupaj 15.057 goved, poginilo jih je 9200, pobili so jih 155, ozdravilo sejih je le 5626. Ker je ta kuga, ki se je zatrosila tudi na Češko, Marsko in doljno Avstrijo, v teh deželah  čisto potihnila, je  c. kr. deželno poglavarstvo
87
češko preklicalo postavo, ki jo je za obrambo te kuge razglasilo 7. nov. 1861.
Laško. Iz Tur in a. Ker je minister Ricasoli vidil, da ni ne kralju ne večini ljudstva po volji, se je odpovedal svoji službi, in kralj je brž sprejel to odpoved, pa Ratazzi-a poklical, naj on osnuje novo ministerstvo; 4. dne t. m. je bilo novo ministerstvo že večidel gotovo. Kako se bojo sedaj obrnile laške zadeve? — to vprašanje gre po celem svetu. Ratazzi je ljubljenec kraljev, narod ga ceni, Garibaldi mu je velik prijatel, in Napoleonu je po volji. Iz tega se da že dosti posneti politika novega ministerstva, ktero pa ne obstoji iz posebno glasovitih oseb. Garibaldi je bil brž v Turinu, ko je slišal, da je Ratazzi minister. Pravijo, da kralj sam je poklical Garibaldi-ta v Turin in da mu je Garibaldi obljubil, da ne bo nič počel, kar bi utegnilo vlado v kako zadrego spraviti z unanjimi vladami. V državnem zboru 8. dne t. m. se je spovedal Ratazzi v imenu svojega ministra med drugim tako-Ie: „Naša naloga bode dosihmal razdeljene dežele našega kraljestva urediti in zediniti, tiste laške dežele pa osvoboditi, ki še ne spadajo pod naše kraljestvo. Francozom ne bomo nikoli pozabili, da so nam toliko na noge pripomogli; tudi Angleži so bili vedno naši prijatli; prijaznost drugih narodov si bomo pridobili z modrim obnašanjem itd.a — Garibaldi in Mazzini odgovarjata v svojih pismih vedno enoglasno, da vsak Italijan naj se oskrbi z orožjem.
— Iz Rima. 28. svečana je 2000 francozkih vojakov obsedlo korso, da so ubranili za ta dan napovedano demonstracijo. Drugi dan se je pustovanje začelo; na korsu je bilo vse mirno. Rimska policija je več oseb zaprla , in tako je pretekel pust brez nepokoja. — Cesar avstrijanski Franc Jožef je daroval sv. očetu dragoceno  masno obleko.
Francozko. Iz Pariza. Pri nas veje nekaka čudna sapa. Ne govorimo o tem, da je princ Napoleon unidan toliko v slavo revolucije govoril, ker gotovo ni govoril, da bi cesar ne bil tega vedil; al da se je senat (starešinstvo} tako uprl predlogu cesarjevemu, ki je hotel generalu Mon-taubanu za male njegove zasluge v kitajski vojski veliko letno plačo nakloniti, da se je mogel cesar umakniti s svojim predlogom, to je čudo, ki ga še nismo doživeli; sedaj je pa tudi državni zbor nekako predrzniše postopati začel. Vse kaže, da se nekaj na Francozkcm kuha, ker se nek tudi skrivne puntarske družbe od dne do dne množijo. Pustni torek je vendar mirno pretekel; vlada se je ta dan, ko je celo mesto na nogah bilo zavoljo debelega pustnega vola, ki so ga okoli vozili, posebno kakega nepokoja bala, zato je nek 1100 preoblečenih in našemenih policajev vola spremljevalo. Pravijo, da so poslednje dni čez 100 glasovitih oseb republikanske stranke v Parizu in po deželi zaprli.
Prusko. Iz Berlina piše ,,BerI. Allg. Zeit.u, da je 9. t. m. vse ministerstvo odstopilo in da se poslanci bojijo, da ne bi kralj deržavnega zbora razpustil; nekteri pa mislijo, da bo zbor za nekoliko časa odložen. Ktere nove ministre si bo kralj izvolil, še ni znano; naj pa sklene kralj kar koli hoče, to je gotovo — pravijo — da novo ministerstvo bo le tadaj na trdnih nogah stalo, ako bo mogel kralj zbornico gosposko odstraniti in res svobodno vla-darstvo vpeljati. Na kako silno prekucijo noben Prus ne misli; zato se je vse čudilo in nobeden zapopasti ni mogel kaj more to biti, da je vlada perve dni tega mesca vojakom take ukaze dala, kakor da bi se bilo vsaki hip hudega punta bati, in da celo kanone so že bile pripravljene. Res, da se je 3. t. m. zbralo v Krollovi dvorani kakih 2000 udov narodne družbe; al nobeden ni zinil o kaki siloviti prekucii, z nadušenim klicom „živila Prusija!" „živila Nemčija !u se je zbor razšel.
Turško. Iz Bosne. Sliši se, da blizo Sarajeva misli turška vlada sklicati veliko narodno skupščino, v kteri
88
naj se snidejo vsi hišni očetje in starešini iz mest in kmetov, kristjani in turki, da se posvetujejo o hat-humajumu in še o nekem drugem sultanovem ukazu. Kristjanom se obetajo velike pravice proti temu, da ohranijo mir v Bosni. — ^Turška obljuba, pa nobena obljuba" — to že ve vsak kristjan na Turškem.
Grško. Iz Aten 1. marca. Puntarji so pismo izročili poslancom ruske, angležke in francozke vlade, v kterem jim razkladajo stan na Grškem; pornilostenje, ki jim ga je vlada ponudila, so zavergli; Nauplio utrjajo.