Poziv iz Celja. V nekaterih dneh se bodo vršili na naših giranazijah, torej tudi na naši lako imenovani slovenski gimnaziji v Celju, sprejemni izpiti za prihodnje šolsko leto. Ta zavod ima namen, da se izomika naša mladina tudi še po dovršeni ljudski šoli vsaj deloma v slovenskem jeziku. Skrbljeno je pa seveda — na to ne bode naša vlada nikdar pozabila — da se podučuje vsak mladenič tudi v nemškem jeziku. Naša čast zahteva, da pošilja vsak Slovenec svoje sinove v našo, ne v nemško gimnazijo. Pokažimo, da se ve slovenski narod posluževati svojih pravic, da dobro razume, kaj je njegovi deci koristno in potrebno. Mnogoštevilno obiskovanje našega zavoda bodi najboljši odgovor vsem tistim klevetnikom in nasprotnikom, ki v svoji ošabnosti slovenskemu narodu ne privoščijo niti trohice tu ali tajn, daskavno se njim deli povsod obilna mera. Vsak Slovenec, ki pridobi vsaj jednega novega učenca za zavod, storil je resnično narodno delo — to je vredno več, kakor lepe besede brez dejanja! Naj potuje ta številka »Slov. Gospodarja« od duhovnika do duhovnika, od učitelja do učitelja, od kmeta do kmeta. Vsak naj drugega spodbuja in nagovarja; rodoljubi spremljajte sami vse one stariše, ki so našega mišljenja, v Celje, in podpirajte posebno kmečke ljudi s svojim svetom ravno tu v Celju, da jih ne bi nasprotniki morda v zadnjem hipu pregovorili in še na potu odvrnili od njihovega namena. Na delo torej! Rodoljub.