Uredništvo in upravniitvo:
Kolodvorsko ulico itov. 16.
Z urodnikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se uo vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri vočkratnom ponavljanji dajo so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravniStvu:
za colo loto 6 gld., za pol lota S gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesee 60 kr., pošiljatov na dom velja mesečno 9 kr. voč.
Po poiti velja
za celo leto 10gl.t za pol leta 6 gld., m četitlota 2gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 119.
V Ljubljani v torek, ‘22. julija 1884.
Tečaj I.
Tirolski deželni zbor in slovenski program.
Redko kedaj se kaj čita iz deželnega zbora v Inomostu po slovenskih časnikih, — prerazlične so etnografične in politične razmere tirolske grofije od položaja slovenskih pokrajin. A razprava, katera se je vršila pretečeni teden v tirolski deželni sobani, mora zanimati tudi nas, kajti predlogi, katere so stavili južnotirolski Italijani, vpominajo nas v nekem oziru na ono terjatev, katera se je s slovenske narodne strani proglašala na vseh taborih, radostno pozdravljena od zbranega naroda: zjedinjeno Slovenijo!
Pred jednim tednom namreč predlagal je v imenu svojih italijanskih kolegov dr. Do rdi, naj se za oni del južnega Tirolskega, kateri je podredjen trentinskemu oddelku ce-cesarskega namestništva, ustanovi poseben okrožni zbor (Kreistag). Tej parlamentarni skupščini naj se izročč skoro vsi važnejši poslovi deželnega zbora; ona si ima izbrati tudi samostojen okrožni odbor po analogiji deželnega odbora. V jednem oziru celo njena pristojnost presega ono deželnega zbora, kajti po predlogu dr. Dordija pripadala bi ji tudi pravica, da sama si izbira predsednika, katerega bi krona le imela potrditi. Sicer se odlikuje predlagani zakon z neko novotarijo, katera je sigurno pravi unicum v zgodovini parlamentarizma. Po §. 5. tega načrta namreč je dopuščena pritožba od odlokov okrožnega zbora na deželni zbor, s tem je uvedena tudi v parlamentarno življenje institucija prizivov in ugovorov, vsekako nova, da-si nesrečna misel!
Naravno je, da je večina tirolskega deželnega zbora tukaj po prvem branji ovrgla ta postavodajni nestvor. Njegove posledice so tako jasne, da se o nevarnosti te novotarije niti dvojiti ne more! Sploh ne razumimo lehko, zakaj da se tirolski Italijani, ako stojč še na avstrijskem stališči, ne morejo zadovoljiti s svojim sedanjim položajem. Brez pomisleka
Listek.
Turkinje.
(Zlatorodov.)
(Konec.)
V kopelih. — Kopeli so turškim damam nekakošna gledališča, ugodna zabava-lišča. Tukaj se zbira turška gospfida ženskega spola, kjer se nadaljuje najrazličnejše pomenkovanje. Semkaj hodijo po dve in dve ali pa v gostih kopah, spremljane od sužnic, nosečih blazine, podstore, obleke, odeje, slaščice, časi tudi kosilo, da se morejo tamkaj zabavljati od jutra do mraka. Tu, v teh somračnih dvoranah, med vodometi in marmornimi stebrovi, snide se časi več ko dve sto gospa, katere predstavljajo, kakor pripovedujejo Evropejke očevidke, takov prizor, da bi sto slikarjem čopič pal iz rok, ko bi ga hoteli naslikati. Videti je kakor sneg belo hanumo poleg ogljenočrne sužnice; lepih čvrstih matron,ka-koršne so uzor lepote Turkom starega okusa;
trdimo, da bi vsi Slovenci, tudi najradikalnejši, Boga na kolenih molili, ako bi se slovenskemu življu kedaj privoščilo toliko koncesij, kakor jih uže z davna v miru uživajo Trentinci. Narodna ravnopravnost po šolah in uradih je izpeljana do pičice, v upravnem oziru pak imajo svoj poseben namestniški oddelek z dvornim svetnikom na čelu, v Trentu, in to oblastvo določuje samostojno kot druga instancija v premnogih slučajih. Ako se sedaj dovoli, da se južno Tirolsko tudi v državo -pravnem oziru loči od severnega nemškega dela, potem smo sami na okno postavili vabljivo skledo poželjivemu sosedu, in pri prvi priliki pomaknili se bodo črno-žolti mejniki od gardskega jezera proti severu, bržkone do brenerskega prelaza.
Znamenito je, kako se v očigled Dordije-vemu predlogu vedejo in sukajo glasila raznih političnih strank. Nemško-liberalni listi, navzlic svojim centralističnim težnjam, se vender prav ne upajo, odločno pobijati terjatve svojih italijanskih zaveznikov. In tega tudi ne morejo storiti, ako hočejo količkaj dosledni biti, kajti še 1. 1877 je njih voditelj Herbst v državnem zboru prav toplo podpiral jednake želje italijanskih liberalcev, in le z glasovi konservativne stranke ubranilo se je tedaj Auerspergovo ministerstvo tega usodnega predloga. Z vso energijo se pa upira temu zahtevanju, ki se vender naslanja na narodni princip, avtonomistično časnikarstvo, v prvi vrsti praška „Politik.“ Kar v tej zadevi piše vplivni češki list v 194. štev., zasluži, da tudi Slovenci pozorno zabeležijo važno to izjavo. Zeithammerjevo glasilo namreč pravi: „Z zgodovinsko-samoupravnega stališča mora se o d ločno pobijati predlog italijanske stranke tirolskega deželnega zbora. Razdelitev države v strogo narodne skupine bil je nekdaj program, za katerega so se navduševali celo odlični zastopniki slovanskih narodov. Dandanes pa, ko so se razmere tako izdatno predrugačile, oni program za nas avtonomiste nima nobene veljave. Mi smatramo zgodovinske indivi-
vitke, mlade postavice, s kratkimi ovitimi kitami, ki so kakor mladeniči; Čerkezke z rumenimi lasmi, padajočimi jim do kolen; Turkinje, ki imajo sto kitic raztresenih po prsih in po plečih. Ta ima čarilo okolo vratu, ta strok češnja, privezanega okolu glave, češ, da oči ne bolč; divjakinje imajo arabeske in užige po rokah, modnim ženam se pozna stis okolu pasu in rob okolu gležnja od čižmic; po'hrbtu ubogih sužnic je videti sledove skopljence vega korobača.
Vse to ženstvo je podeljeno na sto in sto preprijetnih skupin ljubkega držanja in čudnega položaja. Nekatere kade ua podstorih, druge si dajo spletati lase od sužnic, tretje vezejo, četrte pojkajo, se smejajo, škropč z vodo, se obletavajo, kričč pod žlebovi da votlo odmeva, jed6 v krogu sedeče, ali pa nagajajo bližnji, natikajoče jej vsakovrstne krpice. Tu kažejo najbolj svojo otroško narav. Merijo si nožiče, presojajo se, primerjajo se. Ena pravi odkritosrčno: — „Lepa sem"; druga dt5: — „Čvrsta sein“; spet druga: — „Žal mi je, da imam to hibo"; ona v kotu: — „Veš li, da si lepša od mene?" Ta pravi
dualitete posameznih dežel za stebre države, in nikdar ne bi mogli privoliti v razkrojitev Tirolske, v kateri si bodi obliki, ravno tako, kakor ne bodemo nikdar dali omajati državopravne jednote češkega kraljestva."
S to odkrito izjavo odbijejo Čehi terjatve italijanskih Tirolcev, ob enem pa, da-si ne izrečno, tudi hrepenenje Slovencev po zdru-ženjivjedno državopravnoceloto. Kajti sigurno bi uresničenje najsrčnejše želje slovenskega naroda, kateremu na ljubo bi se moralo razkositi več dežel, uničiti več mnogo starejših zgodovinskih individualitet nego je razmerno mlada poknežena grofija tirolska, sigurno bi našlo celo med našimi sorodniki in političnimi zavezniki še večje zapreke, nego težnje Trentincev. Pač bi „zjedinjena Slovenija" mogočno in dobrodejno vplivala na naš narodni razvoj, pač bi se z ojačenjem verno-udanega slovenskega življa v južnih pokrajinah našega cesarstva ojačila tudi avstrijska državna ideja uasproti zločinskemu irredentovskemu rovanju. Ako bi danes razumni državnik imel znova ustvarjati našo Avstrijo, baje ne bi razkrojil nadarjeno in žilavo Slovenstvo na sedem kosov ter dve tretjini tega nadebudnega naroda izročil na milost in nemilost nemškemu in italijanskemu sosedu. Ali naša država je proizvod stoletnega zgodovinskega procesa, njegovi ve-koviti zakoni vplivajo na njeno preosnovo, in vsaj v denašnjih razmerah je hrepenenje Slovencev po upravnem in državopravnein združenji lep — a nedosežen vzor! Poskušaj izustiti tak projekt v kakem političnem zboru, in najodločnejše protivje našel bodeš pri nemških konservativcih in pri bratskem češkem narodu!
.Za dolgo tedaj — nečemo reči, za vselej — mora biti pokopana, pozabljena ta ideja, katera je pred leti še navduševala naš narod po impozantnih ljudskih shodih pod milim nebom. Toda zaradi tega ni treba odpovedati se vsem nadam, ni treba obupati nad bodočnostjo. S praktičnim delovanjem, z neumornim požrtvovalnim trudom dosegli bodemo
svoji prijateljici: — »Vidiš, kako je debela gospa Federijevka, ker jč zgrečene rake, ti pa si rekla, da za to so bolji riževi cmoki." Kader je med njimi katera vedra kokona, obdajo jo od vseh strani ter obsipajo s pra-šanji: — „Je li res, da hodite na ples? kaj misli o tem vaš efendij? kaj pravijo k temu drugi ljudje? kako se držite, kader plešete? kaj res takole?" Treba bi bilo videti take stvari, da bi jih človek mogel verjeti.
Prijaznost iz radovednosti. — No le v kopelih, povsod, pri vsaki priložnosti se trudijo Turkinje seznanjati se z evropejskimi gospemi; srečne so, kader morejo z njimi se pomenkovati, zlasti pa, ako jih morejo dobiti v hišo. Takrat skličejo prijateljice od vseh vetrov, kažejo jim vso svojo žensko družino, naredi malo praznika, neprenehoma ponujajo prijateljici sadja in slaščic, redko kedaj jo odpustč domov brez darilca. Seveda, čuvstvo, ki jih nagiba k takemu razkazovanji, prihaja bolj iz radovednosti kakor iz dobrotnosti. Pa res, toliko da so se malo izpoznale z novo prijateljico, dajo si pripovedovati najdrobnejše malenkosti iz evropejskega življenja; pregle-
vender le to, kar je nam zagotavljal presvetli naš vladar in kar nam obetajo državni osnovni zakoni — narodno ravnopravnost!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Moravski deželni zbor zaključil se bode dnč 28. t. m. Zbor imel bode torej priliko, baviti se z verifikacijo volitev in pričakovati smemo torej prav živahno debato o verifikaciji volitve grofa Schonborna. Med tem pa bodo poslanci imeli priložnost, preiskavati zadevo Schonbornove volitve, kar je seveda tem bolj potrebno, ker se izvestje verifikacijonal-nega odbora temi samo na neosnovanih podatkih protestirajočih volilcev.
Danes otvoril se je deželni zbor buko-vinski. Razpravljal bode samo nekoliko važnejših predlogov ter se potem v kratkem zopet razide.
Te dni vršile se bodo volitve za deželni zbor predarelski; brez dvojbe bode imela v prihodnjem zboru konservativna stranka zopet večino. Pomenljivo je, da so konservativci postavili letos kandidate tudi v onih volilnih okrajih, katere so dosedaj brez boja prepuščali nemško-liberalni stranki.
Pri zadnjih volitvah za državni zbor ogerski opažalo se je, da so nižji slojevi ljudstva pokazovali posebno razdraženost nasproti premožnejšim stanovom. O tej zadevi razpravljalo se je tudi v zadnji seji upravnega odbora v komitatu Csik. Naglašalo se je, da to ni bila borba za načela in prepričanja, nego borba od demokratičnih agitatorjev nahujskanega ljudstva proti inteligenciji. Ob jednem je imenovani upravni odbor sklenil peticijo do ministerstva, naj se pri prihodnjih volitvah poprimejo mere, ki bodo mogle zabraniti izgrede, kakeršni so se dogajali pri zadnjih volitvah.
Tuje dežele.
V Rusiji prišli so poslednjih dnij na sled veliki nihilistični zaroti. Do sedaj zaprli so čez sto oseb. Med zaprtimi nahaja se par Bolgarov in Srbov; sploh pa so zarotniki zgolj Rusi.
V Berolinu stvorilo se je društvo, čegar naloga je, pri prihodnjih volitvah za državni zbor nemški skrbeti za to, da bodo izvoljeni le taki kandidati, ki imajo smisla za gospo-darstvena vprašanja.
Londonska konferenca obdržava danes svojo drugo sejo, ker se finančni veščaki niso mogli složiti gledč angleškega predloga o znižanji obresti egiptovskega državnega dolga, verjetno je, da tudi v plenumu konference ne bode prišlo do sporazumljenja.
Francoska nadaljuje dogovore s Kitajem. Francosko brodovje plovi še vedno v kitajskih zalivih ter ima nalog, ako bi se dogovori razbili, precej započeti akcijo. Pod zapovedništvom admirala Courbeta zbrano je 15 vojnih brodov z 114 kanoni velikega kalibra in 3076 mož.
dajo ji obleko kos za kosom, od klobuka do škornjic; ne dajo ji prej miru, dokler je ne vpeljejo v kopel, ter samo se prepričajo, ka-košnega kova je Nazarenka, ena izmed tistih čudovitih žensk, ki sb učč toliko stvarij, da tekmujejo z moškimi, ki slikajo, ki risajo, ki pišejo v časopise in sestavljajo knjige, ki delajo po javnih uradih, ki jahajo, plavajo, godejo ter lazijo na vrhove gora. Onih čudnih mislij, ki so jih pred reformo imele o frankovskih damah, zdaj seveda nimajo več. Poprej so jih gledale le z nezaupljivostjo, govorile o njih s zaničevanjem ter jim niso zavidale omike, katere vrednost niso znale ceniti. Dandanes se je to predrugačilo. Zdaj ne zaupajo lastni vednosti, sramujejo se pred njimi zaradi svoje nevednosti, boje se, da ne bi se pokazale neotesanih, topih, otroških. Katere se uč6 kakega jezika evropejskega, uč6 se ga bolj iz tega namena, da posnemajo druge, da bi mogle s krščankami govoriti. Pogovarjajoče se upletajo v turški jezik francoske besede; katere ne znajo francoščine, delajo se, kakor bi jo znale, ali vsaj razumele.
V Meksiki izvoljen je general Porfirio Diaz za predsednika republike.
Dopisi.
Iz Mengiša dn<5 20. julija. (Izv. dopis.) Pred kratkimi tremi meseci prinesel je „Ljub-ljanski List" uvodni članek z napisom: „Beseda o slamnikarstvu“. O razmerah našega slamnikarstva mora biti pisatelj omenjenega članka dobro poučen, tega prepričajo nas na-tanka data, ki nam jih o tem predmetu podaja. Posebno zanimivi so statistični podatki. Iz njih je razvidno, da slamnikarstvo res napreduje. A vpraša se, napreduje s slamnikar-stvom ob jednem tudi blagostanje prebivalstva, ki se z njim peča.? Gospod pisatelj ne dvoji o tem. Faktum, da od časa, odkar so se ustanovile tovarne za izdelovanje slamnikov, skupi prebivalstvo več za pletenje kit, nego se je to zgodilo prej, privede ga do prepričanja, da so imele tovarne za izdelovanje slamnikov sploh čisto drugi učinek nasproti domači obrt-niji, nego je to pri druzih tovarnah.
Narodno gospodarstvo je vednost, ki se naslanja neposredno na življenje. Dobri narodni gospodar poznati mora življenje, a v to svrho ne zadostuje, da se ozira na posamezna fakta, spoznavati mora, kako vplivajo posameznosti jedna na drugo in kaj je vsied tega konečni učinek. Faktum je tukaj, da pride za pletenje kit, odkar obstojč tovarne za izdelovanje slamnikov, veliko več denarja med svet nego prej, a zmota je misliti, daje posamezni, ki se s tem peča, sedaj na boljem, nego je bil prej. Pred vsem premisliti je, da se svota, ki jo izdajo tovarne za pletenje kit, razdeli na toliko ljudij, da pride na posameznega le malo. Nasledek tovarn je le tži, da se sedaj res več ljudij peča s pletenjem kit nego se je to prej zgodilo.
Z vpeljavo tovarn, bodi si uže teh ali onih, zgubil je delavec dosti na svoji veljavi. Postal je tako rekoč samo postrešček, podajač stroja. Večja ali manja izurjenost delavčeva nima več pomena, le-to nadomestuje stroj. Pri tovarnah za izdelovanje slamnikov je to le na videz drugače. Sicer zasluži oni več, ki zn£ urno plesti, a razloček v zaslužku med urnim ali manj urnim je uže zaradi tega tako malo izdaten, ker je zaslužek sploh neizmerno pičel. Najurneji delavec splete, ako je cel dan pri delu, komaj toliko, da dobi za kito 20 kr. Razloček v zaslužku dveh delavcev torej tudi tedaj ne more biti velik, če jeden še enkrat toliko splete nego drugi. Pa je bilo li prej drugače ?
Na nekaj se ne sme pozabiti. Dokler tovarn ni bilo, izdelaval je vsakdo, ki je pletel kite, tudi slamnike. Po zimi pletla je cela hiša, proti letu pa so se šivali slamniki. In ravno pri narejenih slamnikih se je kaj do bilo, tukaj še le povrnil se je trud, ki so ga imeli s pletenjem kit. A ta dobiček pride sedaj na posestnika tovarne. Prej je to kaj
Oblagodarjene so, kader jih kličejo madaine; zato hodijo nalašč v frankovske štacune, da jih le tako pozdravljajo.
Pera, veliko to mesto Pera, vleče jih nase kakor luč mušice ali kakor sveča netopirje; vleče nase njihove stopinje, njihovo mišljenje, njihov denar, njihove razvade, pa tudi njihove grehe. Zategadel ne mirujejo, dokler se ne seznanijo s katero franško gospo, katera jim je kakor odkritnica novega sveta. Frankovke jim po njihovi želji popisujejo milote zapadnih gledališč, sijajne plese, velike gostbe, bogato pričakovanje imenitnih gospa, viteške zgodbe, daljne vožnje, velika potovanja. Vse te leskeče slike se mešajo v njihovi trudni glavici, sredi dolgočasnih sten ženišča, v senci žalujočih gajev. Kakor sanjarijo Evropejke o večno vedrem obzorji Ushoda, tako uzdihajo one v teh trenotkih za raznovrstnim in mrzličnim življenjem naših krajev, ter bi dale vsa čuda bosporska za megleno predmestje pariško. Pa ne uzdihujejo le za mnogoličnim in drbtajočim življenjem evropejskim, še bolj, še večkrat, še prisrčnejše hrepeni po našem domačem živ-
veljalo, če je bil kdo uren pri pletenji kit. Iz dvakrat toliko kit, dvakrat toliko slamnikov, a dobiček, ki ga je imel kdo od dvakrat toliko slamnikov, je bil ves drugi nego ga daje dandanašnji dvakrat toliko kit.
To naše prebivalstvo tudi zdaj še dobro vč. Zato skušajo tudi zdaj še mnogi sami iz-gotovljati slamnike ter prodajati jih. Ali kako konkurirati s tovarnami! To je nemogoče, tem manj, ker se slamniki morejo prodajati k večem kaka dva meseca v leti, a davek treba plačati, če ne za celo, pa vsaj za pol leta.
Glavno, kar se pri slamnikarstvu naglaša, je to, da se peč& prebivalstvo z njim le mimogrede. Deloma je to res, a ne vseskozi. Med našim prebivalstvom je mnogo tacih ljudij, ki se morajo edino le od pletenja kit živiti. A kako je to življeuje! Zate bi pač bilo dobro, da bi se jim dalo drugo delo, ki bi jim dajalo večji zaslužek. A o tem, kako bi se dalo materijalno stanje našega prebivalstva zboljšati, o tem nam danes ni govoriti.
Pisali teh vrst nismo iz animozitete, iz mržnje do koga. Konstatovati smo le hoteli, da je zmota misliti, da so imele tovarne za slamnike na socijalne razmere prebivalstva drugačen vpliv, kakor je to pri druzih tovarnah. Tu kakor tam vidimo isto. Več rok se potrebuje v tovarnah nego brez n jih, več ljudij dobi svoj pičel zaslužek, a dobiček ostane vedno in povsod kapitalu. To je faktum, ki se tajiti ne da, pa tudi predrugačiti ne. Vsak tak poskus ostal je dosedaj brezvspešen. Edino zalconodajstvo more tu kaj storiti.
Z Gorenjskega. Gosp. urednik! Čudom se smete čuditi, da Vam pišem par vrstic iz „kranjske Švice"; trebalo mi je napeti vse duševne in telesne moči, da sem zmogel to težavno delo. Kajti dober teden pripeka solnce uže tako neusmiljono, da nam kar sape primanjkuje; človek bi se za ves božji dan v zemljo zaril ali pa v prav globoko vodo pogreznil, 25, 26, 27 R. stopinj vročine (v senci) dan za dnevom prestajati ni malenkost. Tako se godi nam Gorenjcem! Kaj pa še le Vam, ubogi g. urednik! Ki Vam je prestati dvojno vročino: solnčno in — »Sokolsko"! Bog se usmili Vas, še bolj pa nesrečnih Sokolovcev ljubljanskih! Saj so sicer vsako leto o kresu pokazali, da znajo dobro kuriti, a pri zadnjem kresu, kojega plameni so imeli Vašo častito osebo upepeliti, so si pač sami svoje prste do dobra opekli. Na odlikovanji, ki Vas je od strani društvenega odbora zadelo, Vam srčno čestitam. To javno priznanje, da niste vredni biti ud društvu, koje pred vsem omikanim svetom tako lahkomiselno svoje lastno in slovenskega naroda poštenje v nemar pušča, Vas more le častiti. Tako ste prišli nepričakovano do dvojnega dobička: prvič prihranite si šest goldinarčkov na leto, drugič pa kot ekssokol nehate soodgovoren biti za vse nerodne kozolce, ki jih utegne »Sokol" še v prihodnosti preobračati. Tukaj na Gorenjskem čuje se vsaj med razumništvom le en glas: da je
jenji: po majhinem tem svetu evropejske hiše, po družbi zaupljivih prijateljev, po mizi okro-ženi z otroci, po lepi in spoštovani starosti, po onem svetišči polnem spominov, zaupljivosti, nežnosti, katero more zveza dveh duš tudi brez ljubezni storiti, da je lepo; po svetem hramu, kamor se človek vrača po zmotah življenja; po rajskem zavetišču, kamor tudi v sedanjih bolečinah po viharni mladosti misel uhaja, kjer človek upa najti obetjani mir za poznejša leta, kateri je videti kakor epo solnce v zatonu, gledano iz temne doline.
Pojemanje mnogoženstva. — Vsem onim, ki obžalujejo usodo Turkinje, moremo v tolažbo dostaviti, da mnogoženstvo pada vsaki dan. Turki sami so ga zmeraj imeli )olj ko prenašljivo razvado, kakor pa ko naravno pravico človekovo. Muhamed je rekel: „ Vselej je hvalo vreden, kateri se oženi z jedno samo žensko11, dasiravno je Muhamed sam drugači ravnal. Pa res, vsi imajo le jedno ženo, kateri hočejo dajati uzgled poštenega in ostrega življenja. Kdor ima več ko jedno, ga, to je res, očitno ne grajajo, ne h v a-
bilo „Sokolovo" postopanje preteklo nedeljo strahovito netaktno; vsi, kar jih je olikanih domačinov ali na razvedrenje došlih gostov, neslovanskih kakor slovanskih, odločno obsojajo zadnje Sokolovo Junaštvo" ter po polnem odobravajo Vaše o pravem času in na pravem mestu povedane možate besede in obžaluje smatrajo za slab signum temporis, da je izmed rseh slovenskih časnikov javno grajo
0 tem neljubem dogodku izrekel j edini „Ljublj. List“. Bridka resnica sicer bode v oči in boli, a priti mora na dan; ona je še vselej in bode tudi vselej zmagala. Nadejam se, da Vašega strupenih pušic uže več ko navajenega srca zadnje ognjene strele „Sokolove" niso smrtno ranile; ako pa, potem se tolažite z usodo, ki jo je doživel slavni Galileo Gali-lei, tudi njemu so hoteli sovremeniki resnicoljubna usta zamašiti, preganjali — da celo trpinčili so ga na tezalnici — in dandanes!! Tempom mutantur. Prof. Fr. Wiesthaler.
Iz Spodnje Idrije dnč 20. julija. (Izv. dopis.) Danes med 9. in 10. uro dopoludne je v tukajšnjo farno cerkev s zvonika strela udarila ter švigala semtertjži do blizu velikega oltarja Matere Božje, kjer so se ravno otroci za prvo sv. obhajilo pripravljali in molili. Provzročila je mnogo škode. Tlak je na šestih mestih razrit in razrušen, tla pri klopeh na ženski strani so po polnem razdejana, stekla po vseh oknih so potrta, tudi orgije so nekoliko poškodovane, pri četrti korenini zvo-nikovi pa je blizu tal polovico zidu (kvadrav-cev) iztrgala, tako da se je bati, da bi se zvonik ne posedel, in če bi se celo podrl, bi se cerkvi in bližnjim hišam neprecenljiva škoda naredila. Splošno mnenje med ljudstvom je to, da krivda te nesreče pade na podjetnika turnskega dela 1. 1881, I. M., ki, čuteč svojo zgubo, je jel kvitancije kaziti, dokler jo ni popihal, in mestu novega strelovoda se je le pol novega odvoda na streho nastavilo, pol pa starega, kateri poslednji je bil zvarjen, in ravno ondu ga je strela raztrgala, vsled česar je šla ne v zemljo, temveč po zidovni železni vezi v cerkev.
Dobro, da se ni užgalo in da pri tem ni nobeden izgubil življenja.
Iz Postojiue 21. julija. (Izv. dop.) Uže več let ni imela Postojina toliko tujcev, kot ravno letos. Oba hotela, Doxatov in Progler-jev, sta napolnjena; tudi v družili gostilnah, še celo v privatnih hišah, zapaziš mnogo tujih obrazov. Največ je Tržačanov, nekaj Ljubljančanov; po rodu je več Francozov, Nemcev, Lahov; razume se, da med vsemi je izdatno število sinov in hčera Abrahamovega rodu.
V nedeljo po poludne od 4. do 6. ure bila je naša jama kaj krasno razsvetljena; gorelo je 14 električnih in do 4000 voščenih luči. Prišli so jo občudovat vojaki iz okolice, kjer ravno manevrirajo — pešci polkov štev. 61. in 62., topničarji in konjiki. Ž njimi došla je godba, ki je v jami na „plesišči“ več komadov izborno igrala — zato vzprejela je za-
1 \jo ga pa tudi ne. Malo je Turkov, ki bi si upali odkrito braniti mnogoženstvo, še manj pa je onih, ki bi ga odobravali v svojem srcu. Skoro vsi uvidevajo krivičnost mnogoženstva in njegove hude nasledke; ve-
jih je, ki ga pobijajo odprto in ognjevito. Kateri v družbinstvu stoje na taki stopinji, katera zahteva neko odlično značajnost, neko dostojanstvo življenja, vsi imajo le jedno ženo. Po jedno ženo imajo vsi visoki uradniki v mmisterstvih, častniki v vojski, poglavarji, pobožni ljudje. Jedno ženo imajo, iz potrebe, vsi bolj siromaški, skoro vsi ljudje srednjega stanu, štiri petine carigrajskih Turkov niso več mnogoženarji. Res, veliko jih je, ki se oženijo z le jedno ženo iz prevelike želje, posnemati Evropejce. Tudi ta želja posnemanja ima poglavitno svojo korenino v nedoločnem čutu o potrebi, da se predrugači musloman-sko družbinstvo. Odaliske, katere očitno grajajo, bodo izginole, kadar se skrči in odpravi trgovanje s sužnicami., katero se zdaj še trpi. Bode li potem nastala večja izprijenost? na to vprašanje naj odgovarjajo drugi. Toliko je
služeno hvalo. Med vojaki smo zapazili jed-nega geueral-majorja, dva obrista in več majorjev. Poseben vlak z Dunaja je pripeljal blizu sto prijateljev svetovnoznanega podzemeljskega čuda.
Še večja slavnost — jednaka oni na Binkoštni ponedeljek — priredila se bode v jami dne 17. avgusta, to je v nedeljo po „Velikem Šmarnu". Posebni vlaki pridejo z Dunaja, Trsta, Reke, Laškega itd.; tudi iz slovenskih dežela pričakujemo na stotine občinstva.
Razne vesti.
— (Nov bliskovni vlak.) Bruseljska družba za železniške spalne vozove namerava Petro-grad-Berolin-KOln z Bruseljem, Londonom, Parizom, Madridom in Lisabonom zvezati s posebuim vlakom. „Presse“ piše o tem naslednjo: „Ta vlak — jeden najvočjih vlakov na svetu — bi delil Evropo v oddalji 8434 kilometrov od severovzhoda na jugozapad in vozil bi od Petrograda do Lisa-bona 92 ur. S tem vlakom bi imeli zvozo brzo-vlaki na progah Hamburg-Berolin-Dunaj in Arnster-dam-IColu-Duuaj v zvezi z vzhodnim vlakom v Carigrad. Po uže osnovanom voznem črteži bi vozil vlak od Petrograda v Pariz 50 ur, torej 20 ur manj, kakor zdaj.
— (Zanimiva stvar.) Nok potovalec objavlja v „Journal des Debats" črtice s potovanja. Med znamenitostmi, katero je videl v nekem gledališči, je mlada, ločena žena. ^Potujoč Francoz dandanes ne more videti večje kurijoznosti, Dolgo časa sem opazoval pošast, na katero gospod Jules Simon ne more misliti, da bi ga ne pretresla groza. Ta pošast je čudna. Na očeh se ji ne pozna, da bi jo pekla vest, in nobenega oblaka ni ji na čelu." To poročevalec.
— (Mesto se pogreznilo.) V Northwichu zavladal je prošli petok velik strah. Mesto to stoji namreč na skladih soli; sol ta se taja in zgodilo se jo uže večkrat, da se je kak del pogreznil. V petek pa so strehe začele čudno škripati, zidovje je pokalo in prestrašeni prebivalci bežali so v strahu in trepetu na bližnje gorice. Pred njili očmi jele so so potom sredi mesta pogrezati hiše, v podobi čotverokota. ProstoriSča ta so bila zazidana z fabriko za vozovo. Kaj naglo so so pogrezale hiše; zvečer videli so se le še vrhovi hiš iz zevajoče zomljo, kajti napravil se je na istem mestu prepad. Prebivalci Northwicha joli so zapuščati mesto.
— (Črešnja ga je umorila.) Te dni d«51i so v hladno zemljo 601etnega meščana iz Rttdes-heima, kateremu je vzela življenje črešnja. Staremu možu zašla je koščica od črošnje v ^nepravo grlo", t. j. obstala je v dušniku, in takoj poklicanim zdravnikom so ni posrečilo, da bi jo bili mogli odstraniti. Mož moral je umreti v groznih bolečinah.
— (Proseč samomorilec) je gotovo redka prikazen in se more skoro da jedino le v Ameriki videti; vender je temu junaku tekla v Avstriji zibel. Devetindvajsetletni novinarski poročevalec 2iga Lugson v Newyorku prosil je mimo
gotovo, reformacija ali preustrojenje turškega družbiustva po evropejskem kalupu ni mogoče, ako se žena ne osvobodi, žena se ne more osvoboditi, da ne bi padalo mnogoženstvo — a mnogoženstvo pojema. Morda bi nihče ne povzdignil svojega glasu, ko bi mnogoženstvo jutri nenadoma zadušil kakošen sultauski fer-man. Poslopje se podira, treba le pridno odvažati podrtine. Novo solnce zaseva uže nad ženišči. Nadajte se boljega stanja, krasne ha-fiume! Vrata selamlika se bodo razvrgla, omrežja, kazeča okna, zapirajoča izgled, se bodo potrgala, feredži bodo kinčali muzeje Velikega bazarja, skopljenec ne bo druzega več, ko črni spomin iz otročjih let; svobodne, odprtega obraza boste mogle hoditi po cestah ter neprečene odkrivati plemenitost svoje duše. Kadarkoli se bo v Lvropi govorilo o ushodnem biseru, mislili bodo na vas, bele kadune, na vas, lepo muslomanke, omikane, duhovite, nežne gospo, no pa na oni niče-merni biser, ki se leskeče vam sredi čela, sredi hladne veličajnosti ženišča. Osrčujte se torej. Solnce izhaja!
idoče, da bi mu darovali kak krajcar, da bi si mogel kupiti strupa, kajti življenja mu je uže zadosti. Dali pa so ga pod ključ, ker mu je baje prevelika vročina spravila kolesca v možganih v prehiter tek.
— (Sibirska kuga v Rusiji.) Po poročilih „ Allg. engl. Corr.“ iz Petrograda vlada v okraji Pleskov sibirska kuga, katera je zahtevala uže več žrtev. Oblastva ukrenila so varnostne ua-redbo, a ne dosta izdatne.
— (Kitajske kite.) Kakor znano, ostrižejo si Kitajci vse lase razen male, tanke česulje. Ta kitajska kita je važna točka v davčnih predalih. Od teh kit plačevati se mora po dolgosti in debelosti neka taksa. Vsak Kitajec čuva to kito s posebno skrbljivostjo. Gorje nasprotniku, kateri bi si upal prijeti ali potegniti Kitajca za to kito; neskonečno, krvavo bi se Kitajec zaradi tega maščeval. Če pa so dva Kitajca sprimeta, tedaj pa si vselej pred bojem skrbno ovijeta kito okolo glave, da se kaj ne izruje, in tako zgodi se večkrat, da se med tem ovijanjem poleže razjarjenost in ne stepeta so. Amerikansk list, govoreč o teh kitah, meni: Ali bi ne bilo umestno, da bi se ta praktična moda uvela tudi pri nas v nekaterih krajih, kjer se posebno radi pretepavajo?
Domače stvari.
— (Nj. c.kr. visokost foldmaršal nad-vojvoda Albreht) pripeljal se je včeraj zvečer sem, nadzorovat vojake. Kmalu čez polu 10. ure prišli so na kolodvor Nj. c. kr. visokost pričakovati : gm. Groller pl. Mildensee, dvorni svetnik grof Chorinsky, deželne sodnije predsednik Kapretz, župan Grasselli, dež. odbornik ces. svetnik Murnik, magistratni svetnik Perona, prezidijalni tajnik vitez Schwarz. Točno ob 10. uri prišel je Nj. visokost nadvojvoda z gorenjskim vlakom na južni kolodvor. Navzočni gospodje pozdravili so spoštljivo Nj. visokost nadvojvodo, in ta ogovoril je vse gospode. Zbralo se je na kolodvoru tudi obilo občinstva, katero je Nj. c. kr. visokost spoštljivo pozdravljalo. Nadvojvodo spremljal je od Celovca fml. baron Reinliinder. Med spremstvom nadvojvo-dinim sta bila tadi nj. ekselenca fml. Vocsej’ in obrist Spinetto.
Danes zjutraj ogledal si jo nadvojvoda Albreht na volikem vodmatskem pašniku poleg Fužin vojaštvo ljubljanske garnizije. Postavljeni so bili na tem prostoru 4 batalijoni domačega pešpolka baron Kuhn št. 17, kader tukajšnjih brambovcev in oddelek sanitetnih vojakov v jedili vrsti, in na desnem krilu godba, pod poveljstvom generalmajorja pl. Grollerja. Točno ob 7. uri prijezdil je nadvojvoda Albreht na vojaški vežbeni prostor, spremljan po mnogih častnikih na konjih. Gosp. nadvojvoda Albreht zaukazal jo vaje kompanije domačega pešpolka baron Kuhn, katera so jo sestavila v številu, kolikeršno je v vojnem času; to kom-panijo vodil je stotnik gosp. Kavčič. Vaje so se izvršile po vsem izvrstno, isto tako potem vaje v batalijonu, kateroga je povoljeval podpolkovnik Hai-dek. Naposled ukaže g. nadvojvoda Albreht, naj se razdeli vso vojaštvo v dva oddelka in se izvrši večja vojna vaja. Jeden oddelek vojaštva je vodil polkovnik g. Fux, drugi oddolek podpolkovnik g. Haidek. Vaja izvršila se jo vzgledno in točuo, posebno boj v ognji izvel so je z veliko natančnostjo. Gosp. nadvojvoda bil je z vojaštvom vidno zadovoljen. Potem je bil sredi vodmatskega pašnika pogovor o končani vojaški vaji. Poveljniki so poročali, kako so izvršili svojo naročeno nalogo, izvoljeni soditelji pa so izjavljali svoje opazke. Slednjič jo gosp. nadvojvoda Albreht izjavil zbranim generalom in štabnim častnikom svoje mnenje o izvršoni vojaški vaji. Potem so bili poklicani pred g. nadvojvodo Albrehta s kolajno za hrabrost odlikovani vojaki domačega pešpolka, katere je visoki gospod po svojem adjutantu ukazal obdarovati. Po dokončanih vajah vrnili so se vojaki med sviranjem godbo v mesto.
Pri sv. Petra cerkvi ukazal je ces. vis. nadvojvoda Albreht, da je vse vojaštvo pred njim še enkrat defiliralo, kar se je tudi jako precizno izvršilo. Popoludne ob 1. uri bil je v salonu hotela „pri Slonu" dvorni obed, k kateremu so bili povabljeni razen vojaških dostojanstvenikov: c. kr. dvorni sviitnik grof Cliorinsky, dežolno sodnijo predsednik g. Kapretz, cesarski svetnik deželni
odbornik g. Murnik kot namestnik deželnega glavarja in župan g. Grasselli. Med obedom svirala je pred hotelom vojaška godba. Popoludne ob B. uri odpeljal se je nadvojvoda s tržaškim poštnim vlakom v Maribor.
— (Strela.) Včeraj popoludne med nevihto peljale so se tri dame v kočiji gospoda Scara-manga iz Trsta v Sežano. Na Opčinah šinila je strela v konja ter ja pobila; kočijaž padel je nezavesten na tla. Damam se ni nič žalega zgodilo, le malo strahu so morale prestati.
— (Vsled solnčarice umrli.) IzCerk-ljan se nam poroča v 18. dan t. m.:	Včeraj našli so Marijano Ivan iz Adergaza na polji mrtvo. Marijana, tridesetletna dekla pri posestniku Mihaelu Kepici na Praprotni Polici, žela je namreč na polji svojega gospodarja in tam našla jo je smrt. — Istega dne zgrudila se je tudi okolo 5. ure popoludnč tridesetletna samska posestnikova hči Marija Stupa v Gorenjem Brniku na polji, ko je žela; nesli so jo hitro domov, a čez dve uri je umrla. — Taka žala vest dotiaje nam tudi iz Šmartna pod Šmarno Goro: Dne 19. t. m umrla je neomožena Marija Štrukelj iz Tacna nenadno na polji vsled solnčarice. Biti je torej treba v teh vročih dnevih zelo pozornim.
— (Iz Bohinjske Bistrice) so nam v 18. dan t. m. poroča: Letošnje leto ni za živino na planinah prav zdravo in dobro. Tako je letos poginilo v pretečenem meseci 5 glav goveda, in sicer jeden vol, dve kravi in dve teleti.
— (Požarna kronika.) Iz Bele Cerkve se nam v 16. dan t. m. poroča:	Včeraj okolo 11. ure dopoludn6 jela je goreti v Spodnjem Gra-diši (občina Št. Jarnej) pri posestniku Matiji Skedlu št. 1. senarnica; zažgal je baje toga posestnika 51etni sin. Pogorela je senarnica, sosedni skedenj in hlev ter orodje, katoro je bilo tu shranjeno. Gotovo bi se bil ogenj še razširil, da niso hitro prišli št. jarnejski ognjegasci z dvema briz-galnicama na pomoč. Pri požaru poginila je jedna krava in jedno tele, v vrednosti 125 gld. Zavarovan ni bil pogorelec; vsa škoda se ceni na 335 gld.
— (Zadnji součenoc Proširnov.) Iz Celovca so poroča, da je v 11. dan t. m. umrl tam v 82. letu svoje dobe doslužni dvorni in sodni odvetnik dr. Jakob Traun, kateri je bil Proširnov součenec in dober prijatelj v Ljubljani in na Du-naji. Ta je bil slednji součenec Preširnov. Pokojnik bil jo Kranjec iz Ljubljano doma. Mnogo jo vedel Traun pripovedovati o Preširnu, marsikatero veselo dogodbico, in v mnogih točkah ni se ujemal z opisovanji in životopisi Preširnovimi.
Zbornica je dovolila kredit 5 milijonov za Madagaskar.
Pariz, 21. julija. Od včeraj zvečer do danes do 10. ure dopoludnč umrlo je v Tou-onu 28 in v Marseillu 35 oseb za kolero.
London, 21. julija. Kakor poročajo »Times" iz Šangaja, podaljšal se je kitajski vladi osemdnevni obrok za pet dnij, da odgovori na francosko noto.
Kahira, 21. julija. Mudir poroča iz Don-gole, da je prejel pismo generala Gordona z dnč 22. junija, v katerem pismu se poroča, da je Kartum in Senar nepoškodovan. Gordon, kateri zapoveduje še 800 možem, je zahteval pomnožitve čet.
Jednotni drž. dolg v bankovcih . »	>	>	»	srebru . .
Zlata renta...........................
j avstr, renta.....................
Delnice n&rodne banke . . . .
Kreditne delnice......................
London 10 lir sterling................
20 frankovec..........................
Cekini c. kr.........................
100 drž. mark......................
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Toulon, 22. julija. Včeraj čez dan v Marseillu 12 umrlih za kolero. — Ravnatelj javnega zdravstvenega urada v Parizu izjavil je včeraj, da v bolnicah ni konstatovan ni-jeden slučaj azijske ali sporadične kolere. Osebe, kojih umretje se koleri pripisuje, umrle so vsled raznih inih boleznij a ne za kolero.
London, 22. julija. Včeraj velikansk shod v Hydeparku, kojega se je udeležilo 60000 ljudij, in se izjavili za volilno reformo nasproti postopanji gospodske zbornice.
Linec, 21. julija. Po avtentičnih poročilih se je nadejati, da se bodo zasuta mesta in ceste v kratkem oprostile, kajti hallstadtsko prebivalstvo in pijonirji delajo s požrtvovalnim samozatajevanjem. Namestnik 'VVeber pregle-daval je v nedeljo ta kraj in okolico.
Gosti n, 21. julija. Cesar Viljem se zelč dobro počuti. Včeraj popoludnč počastil je Nj. veličanstvo cesar grofico Grttnne z obiskom ; zvečer se ni peljal na sprehod, ker je bilo vreme neugodno. Danes sprehajal se je cesar kakor navadno, ko se je kopal. — K današnjemu obedu k cesarju povabljeni so kardinal Schwarzenberg, poslanik Paget, namestnik grof Tliun, fml. grof Palffy. Zvečer se bode cesar peljal na sprehod. — Včeraj po noči in zjutraj je močno snežilo.
Pariz, 21. julija. Včeraj sta dve osebi umrli za sporadično kolero. — Senat se bode v Četrtek posvetoval o revizijskem poročilu.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 22. julija.
gld.
80-65
81-GO 103-30
95-90 857- — 301-70 121-75 9-67 5-76 59-55
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
iff- t s - - m______________________
Uradni glasnik
z dn6 22. julija.
Razpisane službe: Pri c. kr. ofcr. sodniji v Radečah služba adjunkta IX. razreda. Molbenice do 4. avgusta predsedništvu okrožne sodnije v Novem Mestu.
Eks. javne dražbe: VKočevji zemljišče Janeza Wuclise iz Koprivnika (410 gold.) dno 13. avgusta,
17. septembra in 22. oktobra. — V K rž kem zemljišča Janeza Dvornika iz Krške Vasi (5020 gld.) dnč 16. avgusta. — V Črnomlji zemljišče Mihe Sclmellerja iz Dola (417 gld.) dnž 22. avgusta. — V Ljubljani zemljišče Frana Hudeša iz Ljubljane (210 gld.) dn6
18. avgusta, 15. septembra in 20. oktobra. — V Črnomlji posestvo Neže Križe iz Blatnika (1000 gld.) dnš 22. avgusta, 19. septembra in 24. oktobra. — V Velikih Lašičah zemljišče Ant. Cimpermana iz Na-reda (1170 gld.) dnž 16. avgusta, 18. septembra in 18. oktobra. — V Ljubljani premakljivo imetje Herm. Foersterja dne 23. avgusta v prodajalnici na Preširnovem trgu.
Tiijci.
Dne 20. julija.
Pri Maliči: Dr. Weiss, iz Amašije. — Molich, zasebnica, z netjakinjo; Knot in Scherffig, potovalca, iz Trsta. — Polter, trg. soproga, z rodbino, iz Zagreba.
— Serjauz, trg. dijak, iz Maribora. — Rožič, poto-valec, iz Brežic.
Pri Slonu: Oseis, trgovec, in Hubad, c. kr. gimn. učitelj, z Dunaja. — Petermandl, zasebnik, z gospo, iz Gorice. — Raunacher, trgovec, s sinom, iz Naborjeta.
— Baš, c. kr. beležnik, z soprogo, iz Celja. — Ferjančič, okr. feldwebel, z soprogo, iz Litije. — Požen-kovič, zasebnik, iz PeSate.
Pri Tavčarji: Vrhunc, jurist, iz Dunaja. — Dr. Ma-sovčič, iz Sinja.
Pri Avstr, carji: Strussle, jurist, z Dunaja.
Umrli so:
V bolnici:
Dn6 19. julija. Anton Pajk, gostač, 77 1., rostno opešanje.
sta-
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanje barometra v ram
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
735-27 735 10 735-96
Tempe-
ratnra
+16-0 +21-4 +15 0
Vetrovi
Nobo
Mo-krina v mm
vzh. sl. >
szpd. sl.
js-
0-00
čr e vij ar Preširnov trg v Ljubljani
priporoča svojo novo urejeno veliko nalogo
obuval za gospode, gospe in deca
KTaročila. izvršujejo se po meri moderno, solidno in najcenejo, in naročbam z dežele sc kar najhitreje ustreza.
S JI
Narodni Koledar In Letopis »Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis «Matice Slovenske* za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. C o s t a. 50 kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleivveis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
— za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
—	za	1879. 1.	Uredil	dr. Janez	Bleivveis.	50 kr.
—	za	1880.1.	—	—	—	—	50 kr.
—	za	1881.1.	—	—	—	—	1 gld.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisuJož.Erbena. 20kr. Vojvodstva Koroško. Po spisuJož.Erbena. 20 kr. Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr. Germanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875.
I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnica češkega jezika z berilom. Spisal Fr.
Marn. 60 kr.
Slovnioa ruska za Slovenoe. Spisal Fr. Maj ar. 1 gld.
Razna dela pesniška in igrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 gld. Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pe3ni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Costa. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenioa. Uredil J. Marn. 40 kr. Olikani Sloveneo. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljlvih pijač. Spisal dr. M. Samec 10 kr.
Potovanje okolo sveta v 80. dneh. Iz francoskega prevčl D. Hostnik. 40 kr.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnica, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Suman. 1 gld. 50 kr. Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld. Prirodoznanski zemljepis. Spisal J. Jesenko. 1 gld.
Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisal Janko Kersnik (drugipopravljeni natis). 20 kr. Geometrija za učiteljišča. Sčstavil L. Lavtar. 1 gld. 20 kr.
Somatologija. Spisal dr. Jan Woldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld. Rudnlnoslovje, po Fellockerji, spisal Fr. E rj a-vec. 40 kr.
Štirje letni časi. Po Rossmasslerji predelal Ivan Tušek. 40 kr.
Schoedler, Knjiga prirode. Štirje snopiči. 1 gld. 70 kr.
— Posamični snopiči:
I. Fizika. Poslovenil Iv. Tušek. 40 kr.
II. Astronomija in kemija. 40 kr.
III. Mineralogija in geognozlja. Poslovenil J. Zajec. 40 kr.
IV. Botanika in zoologija. Poslovenila I. Tušek in Fr. Erjavec. 60 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Moko
iz najboljše in pristne banaške pšenice, po polnem suho, namleto v lastnem umetnem malimi na valjarje, priporoča po najnižjih cenah na veliko in na drobno
M. J. GmrčLia
Ljubljana
Slonove ulice St. 50.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.