Poštnina plačana v gotovini
Cena 2.— din
GLASILO  OSVOBODILNE FRONTE OKRAJ EV ČRNOMELJ,  N OVO  M E STO  IN TREBNJ
Leto I. — Ste v. 31.
Novo mesto, 23. septembra 1950
Izhaja tedensko
TAKIH ZBOROV VOLIVCEV SI ŽELIMO!
»Tovariši, ctvarjam prvi zbor volivcev IV. in V, terena in vas lepo pozdravljam!«
TaJko je v sredo zvečer sivolasi tovariš Barbic pozdravil blizu 60 volivcev omenjenih dveh terenov in začel zbor volivcev, kakršnega letos v Novem mestu še ni bilo. Eno ugotovimo naprej: z udeležbo: 'nismo zadovoljni; 60 volivcev namesto nekaj sto državljanov, to je odločno premalo! Vendar pa — ker zborov volivcev že tako dolgo ni bilo, je verjetno marsikdo prezrl vabila in izostal, nekaterim pa se seveda tudi ni ljiubiilo z doma-Vsi pa, ki so sodelovali na tem zboru volivcev, so bili z njim zelo zadovoljni. Tako je treba sodelovati z oblastjo, so ugotavljali ljudje, ko so se po dveh in pod urah razhajali Pred hotelom v Kandiji.
Po otvoritvi je tovariš Barbič predlagali delovno predsedstvo. Izvoljeni soi bili tovariš Gros, tov- Kristina Krev in tov. Peter Romanič, nato pa še zapisnikar. Sledil je kratek, a izčrpen politični referat, ki ga je podal tov. Lavrič, za njim pa je prebral daljše gospodarsko poročilo tov. Mirtič, odbornik MLO. Poročal je za razdobje od prve do druge skupščine MLO, ki je bila 1. sep-t^tiibia in navedel delo ter uspehe poslovanja me&tnega ljudskega odbora. Na drobno je razčlenil delO' mestnega odbora, ki je imel 12 sej in 16 delovnih posvetov. V zadnjem času je MLO zmanjšal število uslužbencev od 20 na 13. Slabost v delu MLO pa je v tem, je poudaril tov. Mirtič, da je doslej delalo od 15 članov izvršnega odbora MLO le 5 do 6 članov. Nekateri odborniki MLO' se prav malo zanimajo za skrbi in načrte mestnega odbora; to se je pokazalo tudi na' zadnjem Plenumu, ko je prvič prišlo od 45 odbornikov, kolikor jih je izvoljenih v MLO, le 21 tovarišev!
»Zakaj smo jih pa izvolili?« To vprašanje Velja tistim nedelavnlm članom MLO, ki so Pozabili na svojo osnovno dolžnost: na povezavo z ljudstvom, z volivci. Tako so< namreč po poročilu tov. Mirtiča spraševali volivci IV. in V. terena.
Obširen pregled dela mestnih podjetij-— zdaj jih je že 29 z dvema, knjigovodskima centroma, skupno pa je zaposlenih v teh pod_ jetjih 390 ljudi —, poročilo o začetem delu za obnovo novomeškega vodovoda in tlakovanju ceste, pregled inalog, ki stoje pred Posalmezmimii podjetji, načrti z JgosttkiiSjko mrežo, reševanje stanovanjskega vprašanja, finančno poročilo, pregledi odkupov in tako dalje — vse .to je po govoru tov- Mirtiča sprožilo živahno razpravljanje' navzočih volivcev.
Pokazalo se je, da se volivci zelo zanimajo 2a mestno gospodarstvo. Prvič v letošnjem ^etu so slišali obračun o delu svojega odbora, 'ki so ga lani izvolili- Most med odborom in v°Hvci je bil s tem znova vzpostavljen.
Mar more sploh kakšen ljudski odbor ^elati. in živeti brez ljudi, ki so ga izvolili? ,rav gotovo, da ne; če pa že dela, je to le zivotarjenje. Volivci soi zato takoj* predlagali, **aJ bodo zbori volivcev zdaj redno vsaka meseca, kakor to predpisuje zakon. 'Po-ei*> hodo lahko poročila odbornikov krajša, Pomoč ljudstva odboru pa pravočasna — in lzd'atnejša.
LJUDSTVO PREDLAGA . . .
Volivci Kandije  in Grma   so pokazali,
S
a imajo zdrav čut za ljudsko- premoženje. ■L?Slasoo so namreč ocenili, da bi moralo gospodarstvo v Tovarni igrač, ki je v ^hovi sredi, boljiše. Orjaški motor za zra-ra'vl6' ^ ^e desetkrat premočan, že dalj, časa iio r^a s svlo,Ji(m neznansikim truiščem okoliši? tQVarne' prah in žaganje uničujeta oko-Sn vrtove, okoli tovarne pa je toliko nei-st^ge> da je res prav malo podobna sociali-^lcnern,u obratu- Volivci so zato predlagali re\ nai^ ur€'di z delavskim svetom ta pe-a vprašanja — in jim pomaga do nočnega
miru, ki ga zdaj nimajo. Zastopnik tovarne je to na sestanku tudi obljubil.
Volivci so nadalje kritizirali tiste meščane', ki jih doslej še ni bilo k izkopavanju cevi na Grmu za nov vodovod. Vodo, pa bi rad vsak imel v hiši — podnevi in ponoči. Prav so imeli, da niso tega* prezrli.
Mlekarna, mlekarna. Nerešena zadeva, ki boli predvsem matere, gospodinje in vse tiste, ki še vedno čakajo tudi po dve in tri ure v dolgi vrsti pred edino mlekarno v mestu — ki naj postreže 6000 ljudem! V Ilirski Bistrici, ki ima, 3000 prebivalcev, imajo 3 mlekarne — mi le eno. Zakaj ne bi mleka delili vsaj v dveh, treh mlekarnah? Zastopnik MLO se je izgovarjal, da ni primernega prostora, s katerim bi se strinjala tudi sanitarna inspekcija. Izgovor, so rekli volivci; to smo slišali tudi že lani in. predlanskim. Predlog: MLO naj to pereče vprašanje reši čimprej!
Perišče na Krki je nevarno zaradi trhlih stopnic. Prosimo, da se popravijo, so pred-lagagi ljudje. Zapisano je in predlagano, MLO pa naj naroči mizarjem., da bodo ugodili lju. dem •
Tako se je nadaljevalo. Javna razsvetljav va; vlak naj bi vozil iz Kandije in do Kan-
dije tudi zjutraj ob štirih in zvečer; stanovanjska hiša naj bi se čimprej dogradila; sestavi naj, se komisija za pregled sadnega' drevja in določijo ukrepi za letošnjo borbo proti ikaparju; zaradi odkupov naj se MLO v bodoče še bolj podrobno' porazgovori z vsakim, ki ima obvezno oddajo, na skupnem sestanku, pa ne bo nikoli pritožb, dali pa bodo vsi tisti, ki res imajo. Zakaj je pri svinj egojstvu zidar za kurirja? so spraševali nekateri, ko se je govorilo o potrebi delovne sile za mestno gradbeno' podjetje. Končno so predlagali nekateri volivci še, da naj bo MLO bolj odločen, ko bo reševal mestne zadeve — in bodo lahko odpadli izgovori, ki so jih volivci slišali tudi že lani, češ da ni mogoče to in ono in tretje.
Pred zaključkom, je prebral tov. Gros vse predloge volivcev, ki bodo poslani MLO, na prihodnjem zboru volivcev pa jim bo MLO poročal, kaj se je izvršilo.
Po kratkih slučajnostih so :;bor volivcev zaključili, ljudje pa so se že v temi na cesti pogovarjali:
»Danes je bilo dobro, da, takih zborov volivcev si še želimo . . .« t—k
17,896.100
DINARJEV
DRUGEGA LJUDSKEGA POSOJILA
Okraj Novo mesto Okraj Črnomelj Okraj Trebnje Od tega delavci kmetje
8,217.100 din 4,271.200 din 5,407 400 din 4,435.000 din 8,681. m din
uslužbenci     4,780.000 din
Kdo se zaveda, kaj je
samostojnost in neodvisnost?
V Novem mestu imamo precej nergačev in nezadovoljnežev radi ureditve samega Novega mesta. Eni pravijo, da je preveč prahu, drugi, da je preveč blata. Nekateri se jeze, ker ni stanovanj. Tam nekje se čudijo, zakaj še vedno stoji šola neometana, zakaj ni vodovoda v vseh predelih Novega mesta, drugi zopet godrnjajo, da še sedaj stoji nedodelana bolnica za pljučno bolne. Prav povsod vidijo nedostatke in pogreške. Malokdo pa. zraven tega pove še to, da je krivda v samih Novo-, meščanih. Zdaj se je potrkalo na vrata vseh teh. Toda le poglejte kakšne odnose imajo nekateri do poprave teh nedostatkov in kako gledajo na lastno moč, na lastno industrijsko graditev in zmogljivost.
Po celi Dolenjski je poznan sodavičar More, sedaj skoraj povsod pijejo njegovo, so. davico- Marsikdo je že spraševal, koliko denarja, si naredi ta človek iz sodavice, in veste kaj je dejal, ko so prišli k njemu na razgovor radi posojila. »Saj se z vami ne izplača razgovarjati. Bolje je, da grem na guljaš, če ga bom kje dobil.« Da res je, če ga bo le kje dobil, ko talko gleda na celotno zgraditev našega gospodarstva. Vse drugače pa je gledal na ljudsko posojiloi znani urar Reilz, ki je podpisal 45.000 dinarjev. Da, to je človek, ki ve, da je potrebno dati vsa razpoložljiva denarna sredstva državi, če hočemo živeti lepše in, boljše. Prav tak je predsednik obrtnega združenja tov. Adam Ivan, ki je vpisal 15.000 dinarjev in Budna Zdravko, urar, ki je skupno, z ženo vpisal 10.000 dinarjev.
T^o celi Dolenjski je znan tudi fotograf Dolenc Gvido, ki je vpisal za izgradnjo našega gospodarstva 1000 dinarjev, dočim je njegov veliko, veliko slabše situirani tovariš Skok Vinko vpisal 10.000 dinarjev. Nekdo se zaveda, kaj je samostojnost v gospodarstvu, drugi pa ne.
Zobna stanica v Novem mestu ima 8 uslužbencev in vsi skupaj so podpisali 15.000 dinarjev, med temi uslužbenci sta tudi Fur-lan in Mušič, ki imata poleg državne službe tudi privatno prakso. Ne bi dejal, da ti ljudje ne vedo,, kaj pomeni ljudsko, posojilo za vsakega posameznega državljana in za celotno, skupnost. Tov. dr. Ropaš, čeprav je sam zelo bolan, pa je sam vpisal samo en tisočak manj kakor vseh 8 na zobni stanici, t- j. 14-000 dinarjev.
Kmet Groibovšek, ki ima 4 ha zemlje in od' te precejšen kompleks vinograda, ni vpisal nič. Dr. Globevnik, znani advokat in dedič ogromnega Seidlovega premoženja je vpisal samo, 3000 dinarjev, dočim, je človek dela brivec Falkner vplačal 6000 dinarjev. Kaj hočemo, če je pa Jugoslavija država delavskega razreda. Stari borec za delavske pravice, železničar Zupančič Janez je vpisal 6000 dinarjev, tudi on ve kaj je nam, ki smo utrpeli, velikanske izgube v domovinski vojni, potrebno.
Srednje močan kmet tov. Kumelj Anton iz Bučne vasi ni vpisal niti dinarja II, ljudskega posojila. Prav tako Berus Franc in Kovačič Franc, oba, srednja kmeta iz Cegei-nice pri Novem mestu.
Dobro se je pa izkazal tov. Avžin Franc starejši, mali kmet iz Ragovega, ki ima samo eno Oko in, je vpisal 8000 din.
Prosvetni delavci so pokazali še precej razumevanja, toda ne vsi. Nosilec spomenice 1941 Zamljen Jože je vpisal 10.000 dinarjev, prof. Dobovšek Marjan, ki marsikaj, naredi •tudi brezplačno, je vpisal 6000 dinarjev, dočim pa je prof. Trdan Anton imel vse polno izgovorov in je privlekel na, dan tudi otroški voziček, da se je izgovoril za svojo nizko vsoto ljudskega posojila, čeprav poleg svojega rednega pouka poučuje še na vseh šolah honorarno.
Takšno je torej mišljenje Novomeščanov' Vsi so mnenja, da se bo vse popravilo do zadnjega dneva vpisovanja ljudskega posojila. Toda vedite, vse karkoli bi radi imeli izboljšano1, vse karkoli bi se naj izboljšalo in vse karkoli se bo izboljšalo, je odvisno od vpisa našega posojila in zavednosti ter ljubezni do naše socialistične Jugos'.avije-
Če posodimo,
sami sebi posodimo!
Mogoče ste že slišali o zavednem kmetu Francu Papežu iz Krmelja, ki je sam, vpisal 58.000 dinarjev ljudskega posojila. Skromen v besedah a velik v dejanjih ni omahoval in iskal raznih izgovorov, ko* so ga člani vpisne komisije vprašali, koliko; bo vpisal. Takole jim je moško povedal. »Kmetija mi je precej nesla, pa tudi pri vozarjenju sem precej zaslužil, zato bom lahko nekaj posodil državi. Torej zapišite 58.000 dinarjev« in je hitro, odštel tisočake pred strmeče člane krajevne vpisne komisije.
Toda nikar si ne mislite, da gre Papežu vse kakor po maslu in da je toliko jurjev vpisal zaradi tega, da mu ne hi splesnili v kamri. Kdor Papeža bol ji od blizu pozna ta ve, da bi on ta denar lahko' porabil za popravilo gospodarskega! poslopja, katerega mu je okupator v vojni požgal. Ali Papež se je glede na to, da zida in, troši za zidanje dosti denarja, vseeno odločil, da vpiše posojilo in s tem podpre državo pri veliki graditvi objektov naše petletke. Bližnji in daljni kmetje se mu morda posmehu je j o govoreč: »Ta pa jih je vrgel na prazno,« toda ušteli se bodo, ko bo Papež vsakoletno' prejemal obresti od posojenega denarja. Zraven tega ima. pa tudi možnost, da bo, več njegovih obveznic izžrebanih za višje dobitke. Tako bo imel njegov denar ob koncu desetih let še enkrat večjo vrednost.
Kmetje v Krmelju in celem trebanjskem okraju! Posnemajte Papeža, sledite mu v dejanjih. Denar vložen v ljudsko posojilo je najbolj varno naložen, varen pred tatovi in plesnoho. Kmetje lahkoi verjamete Papežu ko je dejal: »Ce posodimo državi, posodimo sami sebi.« Da se pri tem ni zmotil, mu bo potrdila bližnja bodočnost.
Same si bomo gospodarile 1
V slavnostno okrašenih prostorih Tovarne perila v Novem mestu so bile 6. septembra volitve v delavski svet. Z vso, slovesnostjo so se delavke tega podjetja pripravile na ta veliki dogodek- V okrašeni delavnici, kjer so delavke volile, so bile stene prepletene s številnimi venci .in zastavami. Mnogoštevilna gesla po zidovih sten so dovolj zgovorno govorila, da se delavke vesele, ko se uresničujejo njihove davne želje, da bodlo same gospodarile in obenem postale lastnice podjetja. Petnajstčlanski delavski svet izvoljen iz najboljših delavk - udarnic, nekatere med njimi so celo večkratne, in priljubljeni direktor Ferdo Gernedl so po izvolitvi obljubili, da se bodo trudili za čimveč ji uspeh podjetja, ki bo- čez deset dni prešlo v roke celotnega kolektiva.
Novo izvoljeni delavski svet bo garancija, da bo kolektiv Tovarne perila- tudi v drugem polletju osvojil prehodno zastavo, kot najboljše lokalno podjetje v okraju-
Pred novo izvoljenim delavskim svetom so postavljene težke in odgovorne' naloge, toda podjetje, ki .iona v delavskem svetu zastopane take ljudi kot so: Marija Mihelič, Turi jeva Malči in Ferdo Gernedl, se ne boje težav. Preizkušeni1 delavci v borbi za uresničenje svojih osnovnih planov v sklopu številnih kolektivov širom Jugoslavije se bodo borili za. izvršitev velikih nalog Titove petletke.
Novo izvoljenemu delavskemu svetu v Tovarni perila želimo obilo uspeha pri upravljanju podjetja. ko
Stran 2
>DOLENJSKI LIST<
Stev. 31-
TOVARNE DELAVCEM"
je v Tovarni igrač dne 2. IX. 1950, postalo stvarnost
Po izidu zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih, so tako delavci kot nameščenci od prvega do zadnjega začeli živahno razpravljati o ogromni pridobitvi naše socialistične stvarnosti, katere ne beleži nobena druga država na svetu. — Istočasno so resno razmišljali koliko članov bo štel delavski svet in upravni odbor v podjetju, ter katere najboljše in najbolj zaslužne delavce in nameščence bodo izvolili, da bodo podjetje res uspešno, v dobrobit celotnega kolektiva in splošni državni interes znali upravljati.
Po vseh predpripravah na sindikalnih sestankih, so na sestanku dne 9. avgusta padli predlogi za 21 kandidatov, ki so bili izbrani iz najboljših delavcev in nameščencev za delavski svet podjetja in so bili soglasno sprejeti. Postavile so se vse komisije za tehnično izvedbo volitev in določil 31. avgust za dan volitev. Pričelo se je mrzlično pripravljanje in ves kolektiv je stremel za tem, da bo dan čim večji poudarek zgodovinskim pridobitvam delovnih ljudi. Dan pred volitvami so vsi tovarniški objekti, okrašeni z vepci, zastavami in borbenimi parolami, pokazali vsej okolici, da je kolektiv svečano in s čutom odgovornosti pripravljen na prevzem tovarne.
Dan volitev je potekal v najlepšem redu in vsak je stremel za tem, da čim prej odda svoj glas, tako da je bil zaključek volitev vseh treh izmen že ob 14.30 popoldne. Izid volitev je prikazal, da so bili kandidati za delavski svet res dobro izbrani in so bili z malenkostnimi izjemami izvoljeni lOOodstotno.
Dne 1. septembra popoldne ob 14. uri je bil novo izvoljeni delavski svet sklican k prvemu rednemu zasedanju, katerega je do izvolitve predsednika vodil najstarejši član sveta tov. Martinčič. Po
poročilu volivne komisije je bil za predsednika sveta soglasno izvoljen tov. Der-novšček Stane, ki je v kratkih besedah predočil bodoče naloge delavskega sveta in pozval k tesnemu sodelovanju vse člane sveta, ker s tem bo dana možnost uspešnega razvoja podjetja. Nato je direktor tov. Strgovšek Janez podal obširno poročilo o poslovanju in stanju podjetja. Člani sveta so poročilu z zanimanjem sledili, kar je bilo razvidno iz raznih vprašanj, predvsem finančnega poslovanja, izpolnjevanja plana in v splošnem stanju podjetja, ter jim je direktor rade volje dal vsa pojasnila tako, 'da so bili o stanju podjetja na jasnem.
Po poročilu in pregledu raznih nedo-statkov, je delavski svet izdelal načrt in sprejel važne sklepe, ki bodo velik doprinos k zboljšanju podjetja. Zatem je delavski svet izvolil iz svoje srede sedemčlanski upravni odbor in sedem namestnikov. Za predsednika upravnega odbora je bil soglasno izvoljen tovariš Jože Kreč.
Naslednjega dne, 2. septembra ob 18. uri popoldan pa se je izvršila primopredaja podjetja delavskemu svetu pred vsem kolektivom. Te zgodovinske svečanosti so se udeležili: zastopnik uene-ralne direkcije lesne industrije tov. Pet-kovšek Franc, predsednik Okrajnega izvršnega ljudskega odbora Novo mesto, tov. <>mit Stane, in zastopnik garnizona JA Novo mesto, major tov. Zupane. Po govorih zastopnikov, ki so prikazali pridobitve naše dolgoletne borbe pod vodstvom slavne Komunistične partije, da je delavee postal dejanski gospodar v podjetju in po izrečenih čestitkah, je direktor podjetja tov. Strgovšek podal pred vsem kolektivom poročilo o poslovanju in stanju podjetja, ter ob  tej priliki izročil
Pohitimo s setvijo industrijskih rastlin
V letošnji jeseni je v krog pridelovalcev industrijskih rastlin pristopilo že večje število kmetovalcev, ki so spoznali velike prednosti in koristi setve industrijskih rastlin. Sami so videli, da so v letošnjem letu vsi oni kmetovalci, ki so oddali seme lanu ali repice, prejeli one količine olja, kakor je bilo sklenjeno v pogodbah. Vsakdo je tudi lahko opazil, da so kmetovalci, ki so pravočasno pri svoji zadrugi sklenili pogodbo, prejeli dvakratno količino olja. Tako je tudi prav in tudi za bodoče leto .veljajo iste ugodnosti. Kdor je ali bo pravočasno sklenil pri zadrngi pogodbo, bo prejel za vsakih 100 kg oddanega semena repice, lanu, sončnic ali buč H kg olja in poleg tega še 1 kg oljnih tropin. Oni kmetovalci, ki nočejo kontrahirati, bodo pa prejeli v prihodnjem letu samo 4 kg olja za 100 kg oddanega semena. Nepotreben je strahuki ga imajo nekateri do sklepanja pogodb. Če bo zima uničila posevke ali kakšne poznejše vremenske nezgode — vse to je predvideno v pogodbi in nihče ne bo n. pr. kaznovan, če ne bi mggel oddati one količine semena, za katero je sklenil pogodbo. Vsakdo pa lahko uvidi, v čem je bistvo sklepanja pogodb, ki jih preko zadruge vrši Glavna direkcija živilske industrije.
Kdor sklene pogodbo za setev ind. rastlin, lahko prejme pri zadrugi umetna gnojila po nižji trgovski ceni in mu zato ni potrebno dati bonov. Zadruge pa morajo vse količine umetnih gnojil, ki jih imajo na zalogi, izdati prvenstveno pridelovalcem ind. rastlin. Žele ko so zadruge zadostile potrebam po umetnih gnojilih za ind. rastline, jih lahko oddajo v druge svrhe.
O setvi, gnojenju in oskrbi oljne repice je priobčil naš list že daljši članek. Vabimo pa še vse one, ki niso prejeli plana setve industrijskih rastlin od KLO, da posejejo manjše ali večje površine. Vsi oni pa, ki so prejeli od KLO plan setve, naj takoj posejejo planirane površine in naj tudi takoj sklenejo pogodbe. Lepe uspehe v sklepanju pogodb so do-gle zadruge: Škocjan, Št. Peter, Šmar-jeta, Prekopa, Št. Jernej, Uršna sela, Gradišče, kar je znak pravilnega dela uslužbencev zadruge in KLO. Iste uspehe bi dosegli tudi drugod, če bi KLO in. zadruge pravilno pristopili do posameznika, mu raztolrnačili koristi setve industrijskih rastlin in uspeh bi bil brez dvoma zagotovljen. Pri nekaterih zadrugah verjetno čakajo, kdaj bo. kmetovalec sam prišel kontrahirat v poslovalnico. Omenjamo samo še to, da lahko vsi oni, ki so prejeli od KLO plan saditve sončnic ali buč, lahko namesto teh posejejo oljno repico. Na ta način je dana izbira vsakemu, d!a seje ono industrijsko rastlino, za katero smatra, da pri njem bolje uspeva. Namesto lanu pa ni dovoljeno sejati oljne, repiee ali sončnic, ker naša industrija nujno potrebuje tudi laneno slamo za razne izdelke.
Semena lanu in oljne repice je dovolj na razpolago. Seme lahko izdajo zadruge iz letošnjega odkupa, v kolikor pa nimajo na zalogi semena, naj ga takoj prevzamejo pri Okrajni zvezi kmečkih zadrug. Izgovora, da ni semena lanu, letos ne btf, ker so bile odkupljene zadostne količine semena ozimnega lanu in je ves dan na razpolago za setev. Zaradi boljšega pridelka ozimnega lanu, naj pa oni kmetovalci, ki so letos sejali jari lan, posejejo ozimni lan. O. V*.
ključe podjetja predsedniku upravnega odbora tov. Kreču Jožetu.
Predsednik upravnega odbora je ob prevzemu ključev v imenu celotnega kolektiva dal svečano izjavo, da se bo kolektiv s svojim delom izkazal, da je vreden te zgodovinske pridobitve in da bo napel vse sile, za čim večji doprinos k izgradnji socializma v naši državi. — Spomnil se je tudi vseh padlih borcev za
našo svobodo in jih je kolektiv počastil z enominutnim molkom.
Ob koncu je tov. Franc Jožef, personalni referent in sekretar podjetja, predlagal, da s te svečanosti pošljemo pozdravna pisma Generalnemu sekretarju KPJ tov. Titu, in sekretarju Centralnega komiteja KPS tov. Mihi Marinka kar je kolektiv z viharnim odobravanjem sprejel.
Po svečanem delu proslave se je razvila prosta zabava, ki je ob veselih zvokih domače godbe nudila kolektivu primerno razvedrilo. S.
Ljudsko posojilo - spričevalo zavesti!
Garnizon v Metliki je visoko presegel predvideno vsoto ljudskega posojila. Do 10. septembra so vpisali 3 in pol milijona din, tako da pride na vsakega borca in oficirja 4000 do 50OO dinarjev.
Kmet Simčič Janez iz Železnikov je vpisal 30.000 dinarjev, dočim je dal bogati kmet in mlinar iz Metlike Jože Stupar 5.000 din, njegov brat Franc pa, ki ima žago stalno v obratu pa le 1000 dinarjev. Vsakdo ve, da bi ta dva lahko vpisala već ljudskega posojila, kakor marsikdo v Metliki. Prav tako se je slabo izkazal prav tako bogati kmet Bračika iz Metlike, ki je dal samo 4.000 din.
Invalid Gušič Janez iz Stražnjega vrha je vpisal 10.000 dinarjev, Blaž Pahulja, ki je prav tako invalid pa 8.000 dinarjev. Ti pač vedo, kaj je s tolikimi žrtvami pridobljena svoboda in država, ter se tudi zavedata, da je treba tako državo čuvati in jo krepiti.
Vse drugače pa set zavedajo skupnosti in državne varnosti krepki in zdravi obrtniki, kakor so to Enzidler in Oblaik iz Črnomlja, ki sta vpisala vsak po dva tisoč dinaijev-Se slabše pa se je odrezal Vrščaj iz Črnomlja, ki pa je vpisal le 1000 dinarjev- Tudi ostali obrtniki iz Bele Krajine slabo pojmujejo ljudsko posojilo državi za njeno izgradnjo, saj so vsi skupaj vpisali le 30-000 din, čeprav bi lahko podpiasli skupno pol milijona dinarjev. Čudno je res to, da ne vedo, da je to ljudsko posojilo za dvig naše težke industrije, za, zboljšanje prometa, za zboljšanje življenjskih prilik, tudi za izboljšanje prilik obrtniku.
Izmed vseh Krajevnih ljudskih odborov je najboljši Suhor. Do 12. septembra so vpisali .250.000 dinarjev dosegli pa bodo prav gotov 300.000 dinarjev. Najslabši Krajevni ljudski odbor pa je vsekakor Stranska vas, kajti kako bodo gledali drugi na posojilo, če je pa sam sekretar krajevne celice Jurajevčič, mlinar in Žagar, dal samo 1000 dinarjev. Bogati kmet Pečaver pa ni dal prav nič za ljudsko posojilo. Za vzgled bi si lahko vzeli župnika Cafuta iz Preloke, ki je vpisal 5.000 dinarjev iz svojega prihranka, iz cerkvenega denarja pa je dal 10.000 dinarjev.
V Metliki so do 12. septembra vpisali 203.000 din, čeprav bi lahko po svoji zmogljivosti vpisali mnogo več. Reglna.
CE SMO PRVI PRI GRADITVI NAŠIH SILOSOV,   BODIMO   PRVI TUDI PRI GRADITVI NAŠEGA CELOTNEGA GOSPODARSTVA
Do 12. sep'embra so delavci in nameščenci Gradbenega podjetja »Pionir« v Novem mestu in na vseh gradiliščih izven okraja Novo mesto vpisali skupno 615.000 dinarjev ljudskega posojila. S to vsoto so' presegli za 15.000 dinarjev planirano vsoio vpisa. Pri vpisu se je posebno izkazal kolektiv gradi-lišča Dob pri Mirni, ki šteje 30 ljudi in so skupno podpisali 35.000 dinarjev. Ce upoštevamo, da je na tem delovnem prostoru skoro polovico nekvalificiranih delavcev, ki zaslužijo manj kakor 3000 dinarjev mesečno, je to vsekakor lepa vsota.
Vsi udarniki so podpisali po 2 ali več tisoč dinarjev. Značilno je, da je ta kolektiv tudi v delu najboljši, kajti prvi je izpolnil vse planske naloge. V zelo kratkem času so zgradili 4 hleve, za kar gre velika zasluga neumornemu delovodji tov. Karlu Poglavcu. Vrline tega delovnega kolektiva so: delovna disciplina in dober odnos do dela.
Vreden pohvale je tudi kolektiv, ki dela na gradilišču Gradac Krupa. Vsota vpisanega posojila znaša na enega člana 1120 dinarjev. Tudi uslužbenci direkcije so pokazali, da se zavedajo, kaj pomeni ljudsko posojilo. Povprečje na člana znaša 1300 dinarjev. Imamo pa v svoji sredi nekaj ljudi, ki niso razumeli pomena tega vpisa. Tako je tov. Tehnik Novak povišal svoj vpis na 2000 dinarjev šele tedaj, ko je videl, da ga. njegovi delavci prekašajo. Tudi vodja mizarsike delavnic* Košir je šele naknadno zvišal vpis na 2000 dinarjev-
Vsoto 615.000 dinarjev bo kolektiv do konca vpisa še zvišal za 50-000 dinarjev in tako dokazal svojo zavest in predanost, in da je bil vreden sprejeti naziv zaslužnega kolektiva in polletne prehodne zastavice resornega ministrstva.
APNENJE KISLIH ZEMIJIŠČ
V zadnjih dveh letih je bila v Sloveniji izvedena akcija apnenja kislih zemljišč. Za apnenje se je v prejšnjih letih pretežno uporabljal saturacijski mulj, ki ostaja na razpolago pri proizvodnji sladkorja. Ker pa so bile pošiljke saturacijskega mulja dostavljene z velikim odstotkom vode in je Mlo trošenje saturacijskega mulja težko-, bo letos, za apnenje na razpolago surovi apnenec iz Knina. Vsakdo je že lahko v dne vnemi časopisju, kar kor tudi v »Kmečkem glasu« čital razne članke o važnosti apnenja njiv in travnikov. Lahko rečemo, da so skoraj vse površine1 njiv in travnikov potrebne apna. Zlasti so potrebne apna njive, ki so težke za obdelavo, kot n. pr. glina ali ilovicai. Vsakdo> je lahko že opazil koristni učinek uporabe cestnega blata, ki vsebuje velike količine apna. Apno kot prvina ne spada v skupino prvin, ki jih smatramo kot nujno potrebne za prehrano rastlini. Zadostne količine apna v zemlji so pa predpogoj za, dobro u spev a nje posameznih kultur. Apno igra v zemlji predvsem vlogo, da veže razne škodljive kisline in tako zmanjšuje kislost zemljišč. Dodatek apna zemlji, ki se težko obdeluje, je nujno* potreben, ker apno veže. drobne delce gline' ali ilovice v večje grudice in na ta način povzroči, da je zemlja, lažja za obdelavo in je bolj propustna za vodo in zrak. Apno saimo je tudi nujno potrebno za dober razvoj sadnega drevja-Napačno misli, kdor računa, da bo že s samim apnenjem dosegel rekordtne pridelke-Istočasno z apnenjeimi je treba zemlji nuditi tudi ostale hranljive snovi kot so> dušik, fosfor in kalij. To velja zlasti za travnike, kjer bomo dosegli lepe odkose, če bomo po ap-nenju pognojili: tudi z umetnimi gnojili ali pa. s hlevskim' pnoiern. Katera zemljišč?' so kisla, nam pokažejo že nekatere rastline kot n- pr. praprot. Pri travnikih se lahko opazi- po trav-
ni ruši, če je travnik preslabo založen z apnom. Zadostne količine apna v senu SO tudi nujno potrebne za pravilno rast živine-V nasprotnem sluičatjiu smo primorani, da živini dajemo kostnoi moko ali pai klajno apno.
Za apnenje je letos na razpolago dovolj apnenca iz Knina. Cena, za apnenec je zelo ugodna in znaša komaj ca 3500 din za 17tonski vagon- Cena je mišljena z dosta v it-vijo na franko razkladalno postajo. Vsem socialističnim obratom' kakor tuali privatnemu sektorju je dana možnost, da si naroči potrebne količine apnenca. Naročila za privatni sektor sprejemajo Kmetijske zadruge. Ker je za apnenje njiv najbolj primeren čas v jeseni ob priliki jesensko - zimskega oranja, morajo interesenti pohiteti z naročili. Trošenje apnenca je enostavno, ker je brez odvisne vlage. Količine, ki najt se uporabijo po ha, zavise od stanja zemljišča. Računati je treba po ha od 5—10.000 kg. Ta količina apna bo zadostovala za več let in mali stroški, ki jih bomo vložili za nabavo apnenca, se nam bodo obrestovali sikozi nekaj let z večjimi pridelki krme in boljšimi pridelki krompirja, koruze in žit. o. V.
♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦»♦*»♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦«
Pripravljajte se na dostojno proslavo 10-letnice ustanovitve OF
Desetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte bodo svečano proslavile množične organizacije v Beli Krajini. 27. aprila bodo v Gradacu odkrili gradaškim žrtvam fašističnega režima spomenik. Iniciativni odbor pod vodstvom Z. B. je že izvoljen.
Ste v. 31.
>DOLENJSKI L J S T <
Stran 3
Posebno važno zaledno oporišče NOV v Prvih mesecih leta> 1944 je postal Žužemberk, ko so v njemi namestili razne vojaške delavnice za potrebe in opremo brigad. Vojaška uprava je takoj prevzela v upravljanje in skrb za nemoteno delovanje bivšo Lavričevo usnjarno., ki je v velikih količinah dobavljala usnje za potrebe brigad in čevljarskih delavnic na osvobojenem ozemlju — Beli Krajini. Tudi kotarske, mizarske in kovaške delavnice so nemoteno delovale in skrbele za potrebe vojske. Sovražnik je zaslutil, kako važno vlogo igra v preskrbi brigad,, zato je večkrat skušal prodreti iz Kočevja in Novega mesta, a je bil vedno' zavrnjen. Ker se ni posrečilo prodreti in uničiti vse naprave in druge važne vojaške Ustanove, so Nemci poskušali z napadi iz zraka. Prvi zračni napad ni uspel. Zato so 9. marca 1944 v jutranjih urah ponovno' napadli in to še z večjoi silo. Uspeh je bil le ta, da so porušili precej hiš, vojaških objektov J* ni so' poškodovali.
Največji borbeni polet in razmah je osvoi-kodilno gibanje doživelo v pomladanskih nosečih 1944 tako na vojaškem' kot na političnem polju. Po katastrofalnih porazih na vzhodni fronti je- brezglavi sovražnik pričel zbirati vse kar je hotelo služiti, da bi ščitili Umik z Balkana, ki je postajal vsak dan težji. Pričeli so formirati domobranske oddelke, da bi ohranili prometne poti in križišča za hitri umik v svoj brlog.
Zanje je imel Žužemberk, izredno važno mesto v členu strateških točk za umik z Balkana. Sovražniki .so se dobro zavedali, da DO Žužemberk s strani edinic NOV ogorčeno branjen, zato so z vso silo s tanki, letalstvom in topovi navalili na ogromno točko osvobojenega dolenjskega ozemlja Zužem-berk, saj so se tu ceste križale v smeri Ljubljana — Kočevje — Novo mesto — Trebnje Sevnica — Zidani most, zato so ga v težkih bojih dne 23. aprila 1944 zavzeli. Mrz-
lično so se pričeli vkopavati Nemci in domobranci pri farni cerkvi in mali cerkvici na Cviblju, od koder so pričakovali napad.
Stab VII. korpusa je uvidel resnost položaja in prisotnost sovražnika v Žužemberku je postala zelo nevarna za stalne vpade v Rog, kjer so se nahajali glavni objekti partizanskih enot, bolnišnice, tiskarne, delavnice in vsakovrstna skladišča, Stab je izde^-lal podrobne načrte za napad in sklenil Žužemberk takoj obkoliti in preprečiti vsako nadaljnjo koncentracijo sil in utrjevanja- Enote četrte SNOUB Matije Gub-ca so v noči od 30. aprila pa do L maja 1944 izvedle oster napad na vmesno, postojanko Dobravo pri Dobrniču ter jo likvidirale. V noči od 1. do 2. maja pa so napadle samo postojanko Žužemberk- V. SNOUB Ivana Cankarja, ki je tudi sodelovala pri tem napadu, je napadala v smeri Praproče, Trebča vas Reber in Zafara. Napad se je pričel 1. maja točno ob 22. uri, potem ko je artilerija XV. in XVIII. divizije, ki je bila razmeščena po položajih v Suhi Krajini, temeljito opravila delo.
Tri dni je divjal strašen, boj, ko so položaji v trgu na Cviblju in Zafari prehajali iz rok v roke. Sovražnik je uvidel, da je vsled nezmanjšane sile postajal položaj s tako silovitim pritiskom od ure do ure slabši. V katastrofalnem položaju je sovražnik poklical na pomoč 12 nemških bombnikov, ki so z bombami zasipali in z mitraljeskim ognjem obstreljevali partizanske položaje. Tudi to ni zmanjšalo pritiska. Ker je partizanska artilerija delovala brezhibno in so zadetki bili natančni in precizni, so rušili zadnje obrambne položaje. Sovražnik je moral kloniti. V zgodnjih jutranjih urah med peklenskim ognjem je 4. maja moral zapustiti Žužemberk. K tako uspešni akciji je v izdatni meri pripomogla mlada partizanska artilerija, ki je v sijajni meri pripomogla, da so pregnali sovražnika. S to veliko in pomembno zmago je bilo zopet osvobojeno ozemlje med Krko in Savo.
Položaj na vzhodni fronti je postajal za hitlerjance brezupen, zato so Nemci v jeseni leta 1944 hoteli za vsako ceno obdržati v svojih rokah Žužemberk, da si tako zgrade poslednje obrambno oporišče pred umikom v Rajh. Od jeseni 1944 pa do spomladi 1945 so nepopisno divjale strašne in krvave borbe, ki so po svoji veličini, sili, krvoprelitju nepopisne. Slo je za posest Žužemberka in vsega ozemlja od Save, pa tja do Kočevja. To so bile najbolj zagrizene in krvave borbe, kar jih je bilo v razdobju narodno osvobodilnega boja, v teh borbah se je gospodar menjal iz ure v uro. Ce je gospodaril sovražnik, so sipala smrt letala NOV, sovražnik jim je dejal »črni partizanski hudiči«, saj so bila strah in trepet sovražnika. Vmes pa so posegale tudi zavezniške letalske skupine, ki so pomagale utirati pot operativnim edi-nicam. Z nastopom pomladi v aprilu 1945 se je pričela velika operativna ofenziva naše slavne IV. armade, ki je osvobodila celotno Slovenijo, Slovensko Primorsko in Koroško. VII. korpus, ki je načrtno sodeloval z operacijami IV. armade, se je nenadoma umaknil iz Suhe Krajine in Žužemberka. To je takoj izrabil okupator, ki ni slutil kaka past se mu pripravlja in je z vso silo
V sredo, 13. septembra, so se zbrali v Rdečem kotičku OLO Novo mesto vsi ravnatelji in upravitelji naših gimnazij, sedemletk, osnovnih šol, nepopolnega učiteljišča, šole učencev v gospodarstvu, glasbene šole in dru^ gih prosvetnih ustanov iz okraja, k prvi konferenci v novem šolskem letu. Poverjenik za prosveto tovariš Ivan Kasesnik je pozdravil zbrane prosvetne delavce, med njimi tudi pet ravnateljev letos ustanovljenih nižjih gimnazij iz Mirne peči, Žužemberka, Dolenjskih toplic, Smarjete in St. Jerneja.
Uvod v konferenco je bil kratek študij po_ sledlc revizionistične kominformbirojevske politike SZ in njenega razbijanja borbe delavskega razreda vsega sveta. V razpravljanju, v katerega je posegel tudi navzoči sekretar OK KPS tov. Martin Zugelj, je bila podčrtana misel, da se mora predvsem naš prosvetni delavec podrobno in stalno seznanjati z vsemi tekočimi vprašanji razvoja doma in po svetu. Le* strokovno' dobro- podkovan in politično razgledan učitelj in profesor bo lahko koval značaj mladega rodu.
Sledil je živahen pomenek o nalogah šolstva v okraju v novem letu. Navzoči so pozdravili ukrepe ljudske oblasti za odpravo birokracije, ki je začela* dušiii tudi naše šolstvo. Vodje šol v bodoče ne bodo smeli biti administratorji- temveč pedagoški voditelji svojih ustanov in usmerjevalci vzgoje,- Učitelji in profesorji so se pogovorili o novem učnem, načrtu, o predvidenih adaptacijah in novogradnjah šol, na. -katere je treba misliti
navalil na Žužemberk in ga zasedel. y tej kratki dobi krvavega paševanja je okupator z domobranskimi hlapci, podžganimi, da se bore za vero, zaključil najbolj ogabno in krvavo tragedijo na Dolenjskem. Podžgan od duhovščine: in nekaterih brezvestnih domačinov je uprizoril pravo krvavo šentjer-nejsko noč, klal nedolžne otročiče, žene, dekleta, očete in matere. Nad njimi je izvrševal nasilje, kar jasno karakterizirajo besede nekega domobranskega vojaka, »kaj, pcrka madona, mi se barimo za vero.« In pri tem divjanju, ko so ropali in kradli- vsevprek, so jim na žalost pomagali nekateri Zužemberčani. S krvavimi rokami so pijančevali po raznih prostorih sedaj najbolj zavednih domačinov. Na zverinski način so izginile cele družine, Saj so ti vampirji pomorili okoli 50 ljudi. In zakaj? Imena mučencev so svetla v srcih vseh tistih pošteno mislečih ljudi, ki jim je bila domovina več kakor Judežev denar. Eno in neizpodbitno je dejstvo, da so bili ljudje, ki so verjeli prenekaterim duhovnikom;, kateri so z verske plati vzgajali ljudi v najnižjih instinktih. — Toda Jugoslovanska armada je naredila konec temu početju ter je okupatorja in njegove hlapce za vedno pregnala z naše zemlje.
že sedaj, pomenili so se o ustanavljanju šolskih svetov državljanov in o odnosio med krajevnimi ljudskimi odbori in šolo.
Prav nič pohvalno ni, da. imamo v novomeškem okraju še vedno take izvoljene poverjenike za šolstvo- pri nekaterih KLO, da jih ni kar celo leto pogledati v sodo. Na nekaterih KLO So pozabili, da so dolžni preskrbeti šole s kurivom in nuditi učiteljem stanovanje in drva. V samem Novem mestu postaja vedno bolj pereče vprašanje prostorov, v katerih so zdaj osnovna šola, nepopolno učiteljišče, ekonomski tehnikum, glasbena šola, študijska knjižnica in, šola učencev v gospodarstvu. Posebno učencen zadnje primanjkuje prostorov za pouk. Brez novogradenj v Novem mestu ne bodo ta vprašanja nikoli rešena. Učencev bo vedno več, neprestano utesnjevanje šol pa ne bo prineslo dobrih učnih uspehov.
Prosvetni delavci so se nato pogovorili o pionirskih svetih in novih oblikah dela organizacije naših najmlajših, o čemer je poročal sekretar OK LMS tov. Ludvik Kebe. Pomenili so se tudi o šolskih kuhinjah in resnem pomanjkanju zvezkov, svinčnikov in knjig za otroke.
Iz vsega, razpravljanja prosvetnih delavcev se je odražala topla skrb za dobro vzgojo naše mladine, ki ji je letos ljudska oblast odprla kar pet novih nižjih gimnazij. Z vrsto pomembnih sklepov je bila prva konferenca prosvtenih delavcev zaključena.
RAZGOVOR O ŠOLSKEM DELU
CavtkaKjevcC so (buuuŽi krajino
Ob obletnici Cankarjeve brigade se posebno Bela Krajina s hvaležnostjo spominja njenih borcev. Bili so\ zvesti čuvarji zemljice, na kateri se je že med borbo gradila naša ljudska] oblast in kjer je bilo žarišče partizanskih borb. Posebno se je izkazala v borbah J944. leta, ko je z ostalimi slovenskimi in hrvaškimi brigadami inl Belokranjskim odredom uspešno odbila sovražne horde Nemcev in Ustašev, ki so hotele še tik pred svojim zlomom opustošiti Belo Krajino. Iz teh borb prinašamo odlomke iz zgodovine II. bataljona Cankarjeve brigade.
Dne 4. julija 1944 se je naša zaseda Pri Kompoljah udarila s sovražnikom, ki je prodiral v treh kolonah v naše položaje. Naši položaji so bili na prostrani čistini. Z bataljonom smo manevrirali tako, da sta 2 četi imeli stalno zasedene grebene hriba, 2 četi pa sta se umikali na nove položaje. Tako so se čete umikale v popolnem redu. Ko smo prešli 2000 m čistine, smo zasedli položaje na robu gozda, ter odi tu tolkli sovražnika z vsem orožjem. Ker nas je sovražnik stalno obsipaval s težkimi minami, smo morali zasesti zopet nove položaje in to desno od I. bataljona. Pri nadaljnjem kretanju nismo imeli nobenih spopadov in tako prešli Kolpo. Pri teh borbah nismo "neli nikakih izgub.
Dne 11. julija smo imeli borbe s sovražnikom, ki je prodiral proti Metliki. ^ 15. uri je začel sovražnik napadati *^$e položaje iz vasi Curile. Naši so od-tako hud ogenj, da je sovražnik v pahnem strahu zapustil položaje in se '^aknii v vas Rosalnice. Od! tam nas je obsipaval: s težkimi minami iz mino-£tuv Kmalu za tem je poizkusil napra-!tl izpad in prodreti do ceste Drašiči-
Metlika. Tudi od tam smo ga odbili. Patrole so kmalu ugotovile, da se je sovražnik umaknil tudi iz. vasi Rosalnice. žrtev nismo imeli nobenih.
Dne 12. julija je sovražnik obstreljeval naše položaje s težkimi minami. Z dvema četama smo čistili teren in ujeli enega sovražnega borca.
Dne 13. julija sta bili napadeni dve naši patroli od sovražne zasede na cesti Drašiči—-Metlika. S celim bataljonom smo napadli zasedo, ki je takoj pobegnila v Drašiče. Sovražnik je nato obstreljeval naše položaje z minami.
V noči od 14. na 15. julija smo napadli Drašiče. Naš bataljon je napadal na levi strani IV. bataljona in na desni strani I. bataljona Belokranjskega odreda. Čete so se približale na 70 m do bunkerjev in od tam odprle močan ogenj na sovražnika. Sovražnik je odgovoril si težkimi minometi. Pri tej akciji smo imeli enega ranjenca. Napad je prenehal ob 4. uri zjutraj, ko se je bataljon v popolnem redu umaknil na stare položaje.
Dne 15. julija je bil bataljon na položajih v gozdu Vinica. Sovražnik je začel
prodirati ob 9. uri levo od naših položajev Laze—Vrh proti Slanini vasi. Bataljon se je potegnil po naredbi na drug položaj desno od Slamne vasi. Sovražnik je obstreljeval naše položaje z artiljerijo in težkimi minometi. Naše patrole so se udarile s sovražnikom, ki je krade! po Slamni vasi.
Vse akcije so potekale v obrambnem značaju in so imele namen sovražnika pri vsakem koraku odbijati, zmanjševati njegovo moč :in mu preprečevati nadaljnje prodiranje. Moštvo se je dobro držalo. V akcijah pri Metliki je bila morala naših partizanov prav dobra, ker so videli vse zločinstvo in podivjanost sovraž-
nika. Borili so se z divjo zagrizenostjo. Sovražnikova morala je bila dobra samo v zauživanju alkohola, drugače pa se je kretal zelo oprezno, večkrat celo strahopetno.
Kmalu je začel sovražnik ofenzivo. Mi smo takoj stopili v akcijo in odbijali napade sovražnika. Obramba je potekala načrtno in smo zadrževali sovražnika šest dni. Šele z ojača njem je sovražnik lahko prodrl v Metliko, ki jo je pa moral po 1 in pol urnem ropanju in požiganju zapustiti zaradi naših močnih napadov.
Cankarjeva brigada je po tej zmagi skupno z Metiičaui proslavljala borbenost in zavednost Cankarjevih borcev.
Stran 4
>D0LENJSK1 LIST<
štev- 31.
O življenju in delu
splošne bolnišnice v Novem mestu
Ob osvoboditvi je mlada ljudska oblast nove Jugoslavije, ustvarjena v težki štiriletni osvobodilni borbi narodov Jugoslavije, našla tudi v Novem mestu poleg drugih žalostnih zapuščin stare Jugoslavije, še polno razvalin in poškodovanih stavb kot zapuščino grozotne zadnje vojne.
Tako je med drugimi stavbami v Novem mestu našla tudi razdejano Žensko bolnišnico, ki je bila trikrat bombardirana v času vojne in sicer: prvič 4. oktobra, 1943 po Nemcih, drugič in tretjič pa marca 1944 po zaveznikih — Angloamerikancih, ko je bilo Novo mesto okupirano po Nemcih.
Novo mesto je imelo pred vojno dve bolnišnici: moško bolnišnico s 176 posteljami in žensko bolnišnico s 108 posteljami. Prva je bila privatna last reda Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu s pravico javnosti, druga pa ženska bolnišnica, ki je bila banovinska in skoro v centru mesta.
Ze sama naslova obeh povesta, da je prva sprejemala samo moške bolnike, druga pa samo ženske in otroke do 10 leta obojega spola.
Obe bolnišnici ležita ob reki Krki, ena nasproti druge in je zračna, oddaljenost ene od druge le kakih 200 m. Nimata pa najbližje komunikacije, to je mostu preko reke Krke (60 m široka) in sta zvezani le po glavni državni cesti, ki pelje preko mostu in je tako oddaljenost ene od druge 2 km.
Ob prevzemu oblasti po osvoboditvi je upravljal obe bolnišnici delegat Ministrstva za ljudsko zdravstvo v Ljubljani in prva skrb nove ljudske oblasti je bila obnova zbombardirane ženske bolnišnice. In res! Takoj se je pričelo z obnovo — celo brez načrtov. Kmalu pa se je pokazala potreba po adaptaciji te bolnišnice in sicer po modernih medicinskih načelih. To se je tudi zgodilo. Po izvršeni obnovi dne 1. oktobra 1947 sta bili obe bolnišnici reorganizirani tako, da se nista ločili več po spolu kot do tedaj, temveč sta obe bolnišnici bili združeni v Splošno bolnišnico s 5 oddelki, samostojno lekarno in prosekturo. V stavbi bivše moške bolnišnice je bil osnovan interni oddelek z dermatološkoveneriškim odsekom, infekcijski in pljučni oddelek, v stavbi bivše ženske bolnišnice pa kirurški in ginekološko-porodniški oddelek, lekarna v posebni privatni stavbi v neposredni bližini bivše ženske bolnišnice, prosektura pa v posebni stavbi blizu bivše moške bolnišnice. Sedež uprave je v bivši moški bolnišnici v Kandiji.
S spremembo oblasti pa je novo ljudsko oblast čakalo še drugo delo v teh dveh ustanovah. V samem upravljanju obeh ustanov je bilo treba izvesti nekaj revolucionarnih ukrepov, tako kot je to zahteval spremenjeni družbeni red.
Kot že zgoraj omenjeno, je bivša moška bolnišnica bila privatna last klera — reda usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, kjer je bilo vodstvo, bolničarji in strežniško osebje kler, le osebje za najnižja dela laičen. Druga ženska bolnišnica je bila sicer banovinska, državna z laičnim osebjem in upravnim aparatom, bolničarke s prednico-redovnico na čelu pa glavni faktor, ki je imel vpliv in je odločal o poteku dela in poslovanja ustanove.
Ob osvoboditvi je vse osebje ostalo na mestu, dokler niso bili nekateri odstranjeni zaradi sodelovanja z okupatorjem in kaznovani. V januarju 1946 je sledil prvi odpust 6 redovnic (od 14) v bivši ženski bolnišnici. Odpuščene so bile one, ki so kazale največji odpor do spremenjenega družbenega reda in se temu primerno pri delu tudi obnašale. Dne 8. marca 1948 je sledil drugi odpust še preostalih redovnic, ker se je pokazalo, da kler še vedno kvarno vpliva na potek dela teh ustanov. Glede bolničarjev usmiljenih bratov pa pripominjamo, da so skoro vsi že v prvih dveh letih izstopili iz reda, se laizi-rali in vsi ostali v službi razen enega bolničarja, ki je bil odstranjen zaradi sovražnega in škodljivega sodelovanja med okupacijo, zlasti še po osvoboditvi.
Te odpuste strokovno zelo usposobljenega osebja je zavod težko občutil, a zelo dobro prenesel, za kar se je zahvaliti politični zavesti mladega novega kadra, ki se ni ustrašil nobenih težav in naporov, in kmalu so se pokazali vidni uspehi tega revolucionarnega ukrepa ljudske oblasti na vsem področju dela v ustanovi, tako kvantitativno kot kvalitativno, kar bomo v naslednjem dokazali in ža kar je kolektiv te ustanove prejel letos že tretjo pohvalo od Glavnega odbora ZSS.
Dne 28. aprila 1948 je sledil nov revolucionaren ukrep ljudske oblasti — dru|*a nacionalizacija —, ki je zadela tudi tukajšnjo ustanovo. Izvršila se je namreč nacionalizacija bivše Moške bolnišnice Reda Usmi-
ljenih bratov v Kandiji in tudi njihove ekonomije. Po tem ukrepu je mogla uprava bolnišnice izvesti enotnost v upravljanju vse imovine bolnišnice in konventa Usmiljenih bratov v Kandiji kot imovine Splošne bolnišnice v Novem mestu.
Tako je bilo možno dne 1. januarja 1949 osnovati na gospodarski podlagi Ekonomijo za tukajšnjo ustanovo, ki naj bi skrbela za boljšo in dodatno preskrbo z živili i za bolnike i za v bolnišnici zaposleno- osebje. Ta ekonomija svojo nalogo v polni meri izvršuje in je kos vsej dodatni preskrbi za to ustanovo. In zato ni čudno, da je hrana v tej bolnišnici kljula dobri kvaliteti cenejša kot v vseh ostalih tovrstnih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji.
Danes razpolaga ta bolnišnica s L'18 posteljami in opravlja svoje pomembno in požrtvovalno delo za tri okraje: za novomeški, trebanjski in črnomeljski, to je za približno 96.000 ljudi, na površini 2088 km, tako da pride na 1000 prebivalcev 3.17 postelje. Ima 5 oddelkov, od katerih je interni največji s 125 posteljami, nato* kirurški s 108 posteljami, ginekološko-porodniški s 44 posteljami, pljučni s 25, infekcijski s 16 posteljami.
Od zgoraj navedenih oddelkov je najbolj zaseden ginekološko porodniški oddelek in pljučni oddelek, ki je zaradi pomanjkanja postelj zaseden 100-odstotno.
Kljub temu, da se število bolnikov letno zvišuje, je število zdravnikov stalno in sicer 5. To število zdravnikov sta imeli obe bolnišnici moška in ženska tudi v letu 1939, prav tolikšno število zdravnikov je bilo v letu 1945, in prav tako število je bilo po stanju z dne 30. junija letos. Povprečno torej pride na enega zdravnika 64 postelj ali 16.228 oskrbnih dni letno (1949 leta), na 3 zdravnike kirurških in ginekološko-porodniških operacij v letu 1949: 4918, v letu 1939: 1351, porodov na 1 zdravnika v letu 1939: 308, v letu 1949: 744, ambulantnih storitev na 5 zdravnikov v letu 1939: 100, v letu 1949: 6053. Povečalo se je le število ostalega: osebja od števila v letu 1939, tako da je bilo v letu 1939: 77 ostalega osebja, v letu 1949: 144,
Mimo tega moramo poudariti spremembo v kvaliteti dela od onega iz leta 1939 in 1944/46 tako na internem, ginekološko porodniškem, pljučnem in zlasti kirurškem oddelku, kjer so operacije visoko- kvalitetne in ki zahtevajo mnogo naporov prav od bolničar, skega osebja, zlasti, ker je pomanjkanje zdravnikov. Vsak težko operirani (pljučne operacije) potrebuje izredne individualne nege, kar je ob občutnem pomanjkanju kvalificiranega osebja izvedljivo le z gibčnimi organizacijskimi prijemi in s pomočjo izredne požrtvovalnosti in visoke zavesti vsega osebja.
Interni oddelek s 125 posteljami ima le 2 zdravnika, ki vršita posle tudi infekcijskega kot tudi dermatolovenerološkega oddelka. Stavba je že več let v adaptaciji in je zaradi tega delo zelo- otožkočeno tako v oddelkih, kuhinji in pralnici.
Bolnišnica se nenehno trudi za dvig kadra. Organizirala je 2 prekvalifikacijska bol-ničarska tečaja, ki sta se končala s prav dobrim uspehom in zadnji celo s pohvalo Min. za ljudsko zdravstvo. Člani sindikata so tečajnikom nudili pomoč pri učenju. Po oddelkih pa mladi kader stalno izpopolnjujejo zdravniki in medicinska sestra. Prav tako pa se usposabljajo ostali uslužbenci kot v lekarni, administraciji, kuhinji in na ekonomiji, povsod s parolo: borba za kvaliteto dela.
Ne moremo iti mimo uspehov, ki jih ima v svojem delu lekarna te ustanove, ki je v letu 1949 napravila prihrankov na doma napravljenih zdravilih za 107.574 din kljub temu, da se je lekarna zaradi neprimernih prostorov v letu 1949 morala trikrat seliti.
V tej lekarni se je doma izvršilo: 221 glukoze, 61 kale. klorata za injekcije (enako 600 ampulam), 6001 fiziološke raztopine in s tem bili prihranjeni precejšnji zneski.
K uspehom in napredku bolnišnice v Novem mestu je ogromno- prispevala sindikalna organizacija, ki v popolnem soglasju z upra-vo in partijsko celico usmerja svoje članstvo, krepi delovno zavest kolektiva in se nenehno bori za zboljšanje delovnih pogojev.
V sindikalno podružnico, ki ima 2 pododbora, so vključene tudi terenske babice novomeškega okraja. Njihova grupa ima redne mesečne sestanke, ki so obenem delovni sestanki in na katerih jih strokovno izpopolnjujeta ginekolog-porodničar tukajšnje bolnišnice ter medicinska sestra — nadzorna sestra te bolnišnice.
Pododbori podružnice so razdeljeni na grupe. Te imajo redno tedenske študijske sestanke. Vsak mesec pa se vršijo množični sestanki s političnimi pregledi, referati (zlasti s V. kongresa)  in živahno diskusijo.
Enkrat mesečno se vrše na oddelkih delovni sestanki.
Podružnica ima tudi svoj pevski zbor, ki uspešno nastopa v zavodu in tudi izven njega na raznih proslavah. Za vsak praznik je priredila podružnica proslave s kulturno prosvetnim programom, katerih se udeležujejo tudi bolniki.
Agitacijsko propagandno delo- poteka v zavodu živahno in vedno vzporedno z dnevnimi in kampanjskimi nalogami OF. Naročeni smo na več časopisov, ki krožijo med uslužbenci in bolniki.
Delovna disciplina je v našem kolektivu na višku, odlikuje pa uslužbence lep in požrtvovalen odnos do bolnika in predpostavljenih. Uslužbence, ki nočejo slediti takim zgledom, kolektiv kmalu izloči.
Vsak uspeh in pohvala nas podžigata k novemu delu in zavest, da pomagamo graditi našo veliko socialistično državo, nam je v največji ponos.
PIŠEJO NAM
ZAKAJ NE BI PRAVILNO?
Socialistična graditev naše domovine zahteva, tudi socialistični način poslovanja kmetijskih zadrug. Vendar pa vedno ni tako, Ze nekaj časa opazujejo ljudje in delajo pri. tožbe zaradi blaga, ki pride v zadrugo, ki pa po skritih kanalih kaj* kmalu izgine in to vedno izven delovnega časa. Tak način je v poslednjih mesecih posebno v zadrugi Dol. Nemška vas, okraj Trebnje. V zadrugo je prišlo zadnje čase res nekaj dobrega blaga. Prejeli so ga le zaupni člani, za druge pa je ostalo le nekaj slabšega. To je povzročilo mnogo nepotrebnega nezadovoljstva* in nevolje.
Takšen način trgovanja se posebno odu raža med poslovodkinjo Kmečke ' zadruge Faniko in družino Mežan Franc, katera je sosed zadruge in je zato poslovodkinja stalen gost te družine. Za zasluge jimi poslovodkinja seveda preskrbi blago, posebno pa še kvas, ki ga družina Mežan prejema, vedno preko svoje potrebe, dočim ostali ljudje ne dobe kvasa po cele mesece pa Čeprav so člani zadruge.
Vsi okoličani so mnenja, da.se s takšnim načinom trgovanja vendar enkrat preneha, kajti drugače bo nezadovoljstvo vedno* večje. Pa ne samo to. S takim načinom razdeljevanja predmetov vsakodnevne potrošnje se kvari ugled zadruge.
IN SODAVICA
Kopališču v Dolenjskih Toplicah primanjkuje dobre pitne vode' in tudi kisle vode ni vedno dobiti, kar je za zdraviliški kraj velika pomanjkljivost. Da bi se to izboljšalo-, se je kmetijska zadruga, ki jo z vso marljivostjo in spretnostjo vodi tov. Pelko Jožef,
potrudila, da je dobila v svojo uporabo že pred vojno obstoječo sedavičarsko obrt, oskrbela potrebne manjkajoče dele pri sto-ju, kakor tudi kislino, ter pričela izdelovati sodavico. Z izdelovanjem sodavice je zdravilišču veliko pomagano. Zadruga se bo tudi potrudila, da bo dobila dovolj steklenic in balonov, da bo izdelek sodavice večji in bodo poleg* zdravilišča lahko oskrbovani tudi bližnji in daljni kraji s sodavico-.
Ze iz teh dveh dopisov lahko sklepamo, da so Dolenjske Toplice prebujene in da se ne zanašajo na nekaj, kar bi jim- z neba padlo v naročje. Na tak način bo gospodarski pro-cvit tega kraja vsekakor uspešen.
KRONIKA
Nezgode: Te dni so bili pripeljani v novomeško bolnico zaradi poškodb: 1- septembra sta Alojzij Pajer in Aloj'zij Prime iz KLO Dobrnič na paši v grmu našla mino- in se z njo igrala. Pri tem je mina eksplodirala: in oba laže poškodovala.
Isti dan je Petru Deu iz Mokronoga pri barvanju črpalke za gnojnico eksplodiral bencin, pri čemer je dobil lažje opekline.
Triletna Martina Kaipš iz Prelog, KLO Rožni dol se je laže opekla, ko se je preveč približala kotlu, v katerem se je kuhala piča. za prašiče.
141etni Ivanetič Jožef iz Črnomlja,  si je
5. septembra, 1950 s slamoreznico poškodoval prsti na desni roki.
Dne 5. septembra 1950 si je lOletna Popovi ć Božena, hči posestnika iz Suhorja, z vrelimi tropinami opekla, obe roki.
Bartolj Stanko iz Velikega Cerovca je dne 7. septembra 1950 med Dolžemi in Stopičami padel s tovornega avtomobila pri čimer je
dobil lažje poškodbe na levi raki.
Hlebec Alojzij, konjač OLO Trebnje, je 7. septembra 1950 padel s kolesa in si težje po. škodoval desno nogo.
Ravnaher Edmund, finančni revizor pri Okrajni zvezi Kmetijskih zadrug v Trebnjem je padel s kolesom in si laže poškodoval levo nogo.
Inžič Milan iz Seimtiča se je 9. septembra v gozdu vsekal v levo nogo. Poškodba je lažja.
Tominšek Antona, delavca pri Keramiki, je 9. septembra 1950 na Mestnih njivah v Novem mestu pri kopanju gline podsulo in ga laže poškodovalo.
Telovadno društvo • Novo mesto vabi
Telovadno društvo Novo mesto sporoča vsemu članstvu, da se od dne 18. sept. v naprej vrši redna vadba za vse oddelke in to:
a) Pionirji od 6. do 10. leta ob torkih od 16.30 do 18. ure;
b) Pionirke od 6. do 10. leta od sredah od 15.30 do 17. ure;
c) Pionirji od 10. do 14. leta ob sredah in sobotah od 12.30 dlo 13 45 ure;
d) Pionirke od 10. do 14. leta ob ponedeljkih ini četrtkih od 12 30 dio 13.45 ure;
e) Mladinci cd 14. do 18. leta ob torkih in petkih od 18.30 do 20. ure;
f) Mladinke od 14. do 18. leta ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 20. ure;
g) Člani od 18. leta naprej ob torkih in petkih od 20. do 21. ure;
h) Članice oid! 18. leta naprej ob ponedelj-klih in četrtkih od 20. do 21. ure.
Redna vadba se bo vršila v telovadnici osnovne šole s pripombo, Ida za časa vadbe vlada v prostorih popolni red in disciplina. Paziti je predvsem na točnost prihoda in odhoda iz telovadnice, na čistočo v prostorih ter, da se vsi telovadci absolutno pokoravajo vsem vodnikom oddelenj.
Obenem vabimo k vpisu nove člane v telovadno društvo Novo mesto, ker je nujno potrebno, da se ta vzgojna organizacija razširi in poveča do slehernega prebivalca Novega mesta ter zajame posebno pionirje, pionirke, mladince in mladinke.
Apeliramo tudi na starše, ki imajo otroke, da pošljejo svoje malčke v telovadnico, da se tam telesno in duševno razvijajo pod vodstvom starejših in izkušenih vzgojiteljev.
ODBOR.
ŽE VESTE?
Kdo pravi, da ni cementa? In kdo je tako zaostal pa trdi, da se ograje in hiše in podobno lahko zgradi iz kamna? Takega naj bi poslali na »preusmeritev« v Bršlin pa bi se možaku hitro zbistrilo v glavi. Spoznal bi, da je cementa več kot preveč, in da je sploh treba zidati samo s cementom! Prosim: V Bršljinu so po dolgem času le zgradili, pardon, dogradili stanovanjsko hišo. Hiša je žrla cement kot mula travo. Pa ga bo še. Za hišo zidajo namreč ograjo — ne, obrambni zid! — in sicer iz cementa; pri vhodih je ograja celo v dvojniku in obroblja »monumentalno« stopnišče, spet iz cementa. Tristo zlomkov, gradilci te hiše so pa res pravi cementosledci, ne*? Slek, neiznajdljivim mlinarjem in Žagarjem! Naj še kar naprej smrkajo in vekajo. češ: Nimamo, ne moremo dobiti cementa ne zlepa ne zgrda, da bi si popravili mlinske naprave in jezove. Možaki — ne bodite leni. Stopite lepo v Bršljin, pa boste zvedeli, po kakšnih kanalih vam bo cement pritekel v mlin ali na žago.
Človeka »z dvojnim življenjem« imajo v -Metliki. Poslovodja mestne krojaške delavnice je obenem tudi stanovanjski referent. Kar zamislite si ubogega dvo-j-nikovca, ko ga na eni strani mize nadleguje prvi meščan za hlače, na drugi pa spet nov meščan, za stanovanje.- In možak s škarjami v roki mora v isti sapi krojiti oblačilo in stanovanjsko pravdo Metličanom:. Posledice so nemara hudo zanimive.
OBVESTILA Gledaiišče SKUD »Dušan Jereb« vabi vsakogar, ki ima veselje do dramske umetnosti, v svoj krog. Da se bo pomnožil igralski kader namerava- v letošnji sezoni osnovati dramski tečaj za novodiošle igralce. Tečaj bo obsegal govorne vaje, kretanje na odru, vaje v deklamaciji in recitaciji ter najosnovnejše plesne in folklorne gibe. Reflek-tante prosimo, d*a 'se prijavijo tov. upravniku ali pa tov. Ciglerju Pol de tu. do 1- oktobra-
Uprava.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri
Komunalni banlri v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »iSlovenskKga poročevalcat