Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Bogoljuba" v Zapogah, P. Smlednik, (Kranjsko). Naročnina in inserati pa: Upravništvu „Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2.
Vsebina XXI. zvezka:
Stran
Večna molitev.................321
Večna luč...................322
Še enkrat: Ljudsko petje.............323
Marijina cvetka.................324
Ugovori zoper Marijino družbo...........324
Pesem o dobri ovčici..............326
Dve sliki s pota . . , . ...........327
Misijonarji pri sv. Jožefu nad Celjem.........327
Šola krščanske popolnosti.............328
Jubilejna slavnost v čast Brezmadežni........330
Slovenskim dekletom, ki gredo v tujino iskat službe . . . 330
Razgled po katoliškem svetu............331
Cerkveni razgled po domovini...........332
Zahvale za uslišano molitev............336
Darovi....................336
Podpisana uljudno naznanja preč. duhovščini, da je otvorila
na Mestnem trgu štev. 7 v Ljubljani ^
zalogo umetalnih cvetlic "UDU 4.
ter se priporoča v naročevanje cerkvenih šopkov, dekoracijskih vencev in cvetlic, dalje vencev za gg. novomašnike itd. po naj-nižji h~c ena h.	SsstmžM tečna, ta peštenz! j*
i	Najodličnejšim spoštovanjem
1719 B 2	Antonija Mildner. *f*


Večna molitev.
Kaj bo pa to?
Nekaj novega, nekega lepega za dobre duše, za častivce presv. Rešnjega Telesa. Poslušajte!
Bukve z imenom „ Večna molitev" že imate v rokah. Na tisoče in tisoče jih je v rokah našega vernega ljudstva. In nedeljo za nedeljo se razlega skoro po vseh naših farnih cerkvah iz teh bukev čast Jezusu, skrivnostno pričujočemu med nami. Prave resnične večne molitve pa med nami še ni bilo. Večna molitev je namreč tista, ki traja vedno, ki nikdar ne preneha.
Naša molitev pa je mnogokrat prenehala. Kako bi ne? Ob nedeljah in praznikih smo molili, ob delavnikih pa moramo delati. Je že tako. Angelji, zgolj duhovi, ki imajo um in voljo, telesa pa ne, ki jim torej ni treba ne jesti ne spati ne oblačiti se, ti lahko vedno naprej molijo. Nikoli niso trudni ne zaspani, nikoli jih kolena ne bolč, nikoli jim roke ne omahnejo, — njim je lahko! Drugače pa mi, ubogi ljudje! Če eno uro skupaj premolimo, imamo za enkrat dosti. Kolena že malo bolč, rokč začno omahovati. In celd v delavnik! Takrat imamo čez glavo svetnih opravkov, dela, skrbi, letanja, ubijanja. Takrat ni mogoče po cele ure v cerkvi prebiti in premoliti. Tisti, ki imajo kaj več časa in tudi dobre volje, gred6 k sv. maši: po maši pa se cerkev izprazni za cel dan, in le sempatje se kaka duša prikrade za hip v cerkev, da tam par trenutkov posveti svojemu Bogu. Ponekod pa celtf ljubega Jezusa zaklenejo v njegov hram . . .
In vendar bi Jezus, od čudovite ljubezni v tabernakelju priklenjen, zaslužil, da ga molimo in častimo in slavimo brez prestanka, neprenehoma, — z večno molitvijo. „Z večno lju-
beznijo sem te ljubil, torej sem se te usmilil in te k sebi potegnil", govori vsaki duši iz taber-nakelja. Ta večna ljubezen njegova zasluži večno zahvalo. — Toda če pa ne moremo neprenehoma moliti ? Če moramo tudi delati, jesti, spati, počivati?!
Česar ne more posamezen človek, to lahko storč, če se jih veliko skupaj vzame. Če ne more eden nepretrgoma moliti, se pa ljudje lahko vrste in tako opravljajo res pravo nepretrgano, večno molitev. In če ne more ena fara nepretrgoma moliti, se pa fare lahko vrste drugo za drugo v češčenju Najsvetejšega.
In taka »večna* molitev se bo v kratkem vpeljala v ljubljanski in menda tudi v lavantinski škofiji.
Premilostni knezoškof lavantinski Mihael, pravijo namreč v svojem pastirskem listu, ki govori o letošnjem Marijinem jubileju: V stalni spomin na zlati Marijin jubilej bi pač srčno želel, da se prvo advetno nedeljo tega pre-znamenitega leta začne večno češčenje najsvetejšega Zakramenta po vsi škofiji k večji časti Sinu božjega in njegove brezmadežne Matere in v pravo srečo vseh dragih mi škof-ljanov.
V ljubljanski škofiji se bo pa pričelo to češčenje na praznik Marijinega spočetja sam, 8. decembra, in sicer v stolni cerkvi v Ljubljani. Od tega dnč dalje pa vsak dan v drugi fari škofije, tako da prideje v teku celega leta vse farne in samostanske cerkve škofije na vrsto. Ta dan bo sv. Rešnje Telo cel dan od jutra do večera izpostavljeno. To bo šlo naprej od fare do fare, vsak dan v drugi, tako da se bo sveto
Rešnje Telo res vsak dan nepretrgoma častilo
—	vsaj v eni cerkvi cele škofije.
To je „večna molitev". Tako imajo vpeljano že po več škofijah; po naših slovenskih škofijah pa se ima sedaj pričeti. Nekaj še manjka, da bi bila to prav prava „večna" molitev,
—	namreč to, da bi se molilo tudi ponoči. V linški škofiji n. pr., kjer je več samostanov kakor pri nas, imajo tudi nepretrgano nočno molitev, katero opravljajo po samostanih. Pri nas pa ni toliko samostanov, da bi mogli to zmagati; za svetne ljudi pa je pretežavno, da bi molili tudi cele noči. Zaenkrat bo to en velik korak k napredku, da bodo verniki podnevu neprestano častili evharističnega Boga.
V kakšnem redu se bodo pa vrstile fare v tem češčenju? Če bo mogoče, bo „večna molitev« zadela na dan farnega patrona. Ker ima pa več cerkva istega patrona, zato ne
bodo mogle imeti vse fare tisti dan, ampak dan „ večne molitve" se bo sukal okolu dne farnega patrona, kak dan prej ali poznej. — Na dan večne molitve v fari se bodo pa zopet farani med seboj vrstili ali po stanovih ali po vaseh: to uro ena, to druga. — Z molitvijo samo so pa lahko združena tudi še druga pobožna opravila: prejem sv. zakramentov itd.
Tolike za danes, da boste častivci presv. Zakramenta malo naprej opozorjeni, kaj da v kratkem pride. Morda bomo še prihodnjič kaj natančnejega povedali, ko vmes »Škofijski list" prinese točno navodilo za to novo prelepo pobožnost.
Moljen, hvaljen bodi vsak moment*)
Najsvetejši božji Zakrament!
<*) Moment = trenutek; latinska beseda, ki se pa rabi tudi v vseh drugih jezikih.
Večna luč
Tema je zunaj, zvezdice migljajo; Narava trudna sladko spanje spi. Le tam v svetišču nekdo ne počiva: moj Jezus v tabernakelju bedi.
Če bdi bolnik v samotni, tihi noči, ob postelji prijatelja ima; le Jezus v tabernakelju sameva, prijateljev nihče ga ne pozna.
Če ti trpiš, če svet te zaničuje, še je srce, ki potolaži te; le Jezus tvoj, ki grešna noč ga žali, noč za nočjo brez tolažnika je
Le večna luč Gospoda ne pozabi, od jutra že pozdravlja ga nje plam; in ko zvečer tema na zemljo leže, poljublja žarkov sto presveti hram.
Le večna luč tolaži Srce sveto, ki prav po noči teliko trpi; le večna luč od njega se ne gane, prijateljsko pri Jezusu bedi.
O, le poglej, kako se plamen giblje, še bližje hoče tje pred Jezusa^ ker pa ne more sam, pošilja žarke, da gledajo, proslavljajo Boga.
Blagrujemte, o večna luč, presrečna, ki noč in dan pred Jezusom goriš! Blagrujem te in vroče te zahvalim, ker toliko za Jezusa storiš.
O, da srce bi moje kdaj vzplamtelo, da večna luč bi bilo dan in noč, da vedno bi za Jezusa gorelo, za njega žrtvovalo svojo moč!
O Jezus moj, ti vžgi srce v ljubezni, da do trenutka zadnjega za tč živi; da pred prestolom tvojim v rajski slavi kot večna luč kedaj za tč gori!
S. Elisabeta.
Še enkrat: Ljudsko petje.
»Prepevaj Gospodu vsa zemlja!" to geslo nosi »Ljudska pesmarica". S temi besedami je psalmist v stari zavezi pozival vso stvarstvo k slavi Božji. Naj velja ta klic še vedno! Naj velja posebe nam Slovencem: Prepevaj Gospodu vsa slovenska zemlja!
Se nekaj pa moramo, ko smo zadnjič tako gorko priporočili, naj bi slovensko ljudstvo pridno pelo pobožne pesmi pri „urah", pri shodih, doma in na polju, še nekaj moramo danes dodati. Namreč, da bo pobožna pesem res molitev, kakor bi morala biti, naj pevci pogostokrat pred petjem obude dober namen, da hočejo s petjem res Boga častiti, med petjem pa naj tudi mislijo na besede, ki jih izgovarjajo. To velja še prav posebno cerkvenim pevcem na koru, ki morejo le malo moliti. Naj jim bo res petje za molitev; zato pa ne smejo samo na to misliti, kako da bi se bolj „postavili", ampak naj take skušnjave k nečimernosti zatro z dobrim namenom: vse in edino Bogu v čast! — Tudi o pobožnem petju velja kakor je Jezus rekel o molitvi: Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in v resnici. Samo vpitje še ne velja; glas mora vreti iz pobožnega srca!
—	Da pa vendar med petjem lahko molijo, zato so dodane »Pesmarici" spredaj kratke mašne molitve, katere se lahko prebero med posameznimi pesmami.—
Naj dodamo še par opazk o „Ljudski pesmarici".
Pesmi je nekaj starih, znanih, že davno priljubljenih, nekaj pa tudi novih, manj znanih. Tako je tudi prav. Kar je dobrega starega, to držimo! To bi pa zopet ne bilo prav, če bi se hoteli vedno in vedno starega držati in nič novega sprejeti. Polagoma moramo napredovati.
—	Nekaj malega je celo latinskih pesmi. Cerkev namreč ob nekaterih prilikah naravnost zahteva latinsko petje. In tiste latinske pesmi, ki se pogostokrat ponavljajo, kakor so pesmi pri blagoslovu, je prav, da jih tudi ljudstvo zna in poje. Da pa ljudje vedo, kaj pojo, je pride-jana slovenska prestava.
Tekst, to je: besede pri pesmih so večinoma nekoliko spremenjene, N. pr. na-
mesto: „Hvala bod' Gospod' Bogu!" bomo peli odslej „Hvala večnemu Bogu!" Zdi se nam, da to-le nekaterim ne bo všeč. Njim dopade samo to, kar je staro, kar in kakor je bilo od nekdaj. Vsako novotarijo in spreminjanje sovražijo. — Toda tega jim pa ne moremo prav dati. Tu se motijo ti dobri ljudje. — Ali naj imajo samo cerkvene, svete pesmi tako zastarelo, obrabljeno obliko? Posvetne pesmi imajo lep, pravilen, obrušen jezik, za svete pesmi pa naj bi bilo vse dobro?! Posvetnjaki se posmehujejo, če vidijo, da so ravno svete knjige, molitve in pesmi v prav slabem jeziku pisane. To napako pri naših nabožnih pesmih je že davno spoznal č. g. profesor Pečjak v Ljubljani. In lotil se je z veliko marljivostjo tega težavnega dela. Mnogo je delal in se trudil, da je staro jezikovno šaro, ki je kazila sicer lepe pesmi, odstranil, ter jezik svetim pesmim očistil in ogladil, kakor zahteva naš čas, Že v »Ceciliji" so pesmi od njega popravljene in ravno tako v „Ljudski pesmarici". Vsi mu moramo za ta njegov veliki trud hvalo vedeti. In veseli moramo biti, da imamo pobožne pesmi sedaj v taki obliki, da se je nam ni treba sramovati pred svetom.
Še nekaj: V „Pesmarici" so tiskane poleg lavretanskih in Jezusovega Srca litanij tudi litanije Jezusovega imena. Gotovo so zato v Pesmarici, da bi jih peli. A kako naj jih pojemo, ne vemo, ker nimamo, kolikor nam znano, nobenega napeva. Litanije Jezusovega Imena so kaj pripravne za Gospodove, torej za največje praznike cerkvenega leta, za Božič, Novo leto, Veliko noč... In ob takih praznikih se mora peti! Pa kako boš pel, če ne veš, kako bi jo zakrožil?! — Mi se obračamo torej do skladateljev, naj nam vsaj eden zloži kaklep, melodijozen napev za te litanije. Pa kmalu, prosimo!
Ravno ko to pišem, sem pogledal v evan-geljske bukve, kakšen bo vendar jutri — 24. nedeljo po Binkoštih — list in evangelij, ki ju bomo na prižnici brali. In glejte, zopet sem naletel v listu (do Kološanov) podobne besede, kakor zadnjič 20. nedeljo po Binkoštih v listu do Efežanov; besede, s katerimi nas vzpodbuja k sv. petju: Učite in opominjajte se med
seboj s psalmi, hvalnimi in duhovnimi pesmami! Pojte Bogu veseli v svojih srcih. (Kol. 3, 16)
Prav veseli me, da sva s sv. Pavlom v tej reči oba tako ene misli: Veseli bodimo in pojmo! Veseli smo lahko, ker imam« Jezusa, živega tako blizu sebe; veseli, ker imamo božjo Mater obenem za svojo mater, veseli neizmerno, če smo v milosti in prijaznosti božji; in to sveto ve-
selje razodevajmo in izlivajmo v svetih pesmih!
To sveto petje naj podpira nanovo izišla »Ljudska pesmarica"! Kupite jo, da bo čem prej mogel iziti drugi zvezek, ki naj prinese tudi še druge priljubljene, katerih ne najdemo v tem 1. zvezku, kakor n pr. ona znana: Za Bogom častimo Marijo najprej!...
Prepevaj Gospodu vsa zemlja slovenska!
Marijina cvetka.*)
Marijin praznik. — Zemlja je vesela, in s plaščem prazničnim se je odela. Na modrem nebu plava luna bleda in v cerkvico na kip Marijin gleda. Glej, zemlje sin še trdno spi, kar — v raju pesem zadoni... Ne slišiš li prekrasne melodije? Glasno oznanja struna čast Marije. Devici klanjajo se kerubini, molče jo zro prekrasni seraflni. Marijini častilci se zbero, da ji za praznik venec lep spleto. Vsi so krog nje, kar jih je v slavi večni, v Marijini bližini so presrečni. Le ene cvetke v vencu ni,
na zemskem vrtu še stoji. Na cvetko to Marija se ozira: — mladenič je, — ki ravnokar umira . .. Oko njegovo je neba odsvit, krog usten ljubek je smehljaj razlit. „Marija, k tebi!" zadnja je beseda, edina želja, da jo danes gleda. In željo to je smrtni angel bral, mladeniču poljub je zadnji dal... Nasmeh sladak — in Stanislav zaspi, a duh njegov k Mariji že hiti. Ne manjka več cvetice v vencu slave, prinesel jo je angel ravnokar v višave. Veselo po nebesih zadoni: „Marija, naša mati, naj živi!" ^ ^
*) Ta lepa pesem velja spominu sv. Stanislava Kostka, čegar praznik jc 13. novembra. Umrl je na Veliki Smarin, star 18 let. — Sv. Stanislav jc patron in sicer prav primeren patron mnogih naših mladeniških družb, katerim mora ta pesem posebno prav priti. Morebiti, da bomo ob svojem času o tem ljubeznivem svet-ničku kaj več povedali.
Ugovori zoper Marijino družbo.
3. Marijina družba in veselje.
„Ce se vpišem v Marijino družbo, nimam nobenega veselja več na svetu", tako in podobne se izgovarjajo posvetnjaki, da bi jim ne bilo treba zapustiti široke ceste, ki vodi v pogubljenje in se podati na ozko, ki vodi v življenje. Zarili so se v posvetno veselje kakor krt v zemljo in reveži mislijo, da ga ni življenja razun valjati se po prahu in blatu, hečem reči: uživati grešno veselje. „Zakaj, kateri so po mesu, mislijo, kar je po mesu; kateri so pa po duhu, mislijo, kar jc po duhu." (Rim. 8. 5.) Kdor je suženj peželjivosti, ne
pozna višjega veselja, ne more si misliti, da bi človek mogel tudi v Marijini družbi imeti še kako veselje. Kako se motijo! „Ponatorni človek ne razume tega, kar je božjega Duha; zakaj to mu je nespamet in ne more spoznati, kar se po duhovno preudarja. (I. Kor. 2. 14.) Če jih vprašaš, kaj imenujejo veselje, tedaj ti bodo dali razumeti, da je treba biti lahkomiš-ljen, iskati posvetnih veselic in pregrešnih iger, imeti za Boga svoj trebuh, biti pijanec, po-žrešneš in razuzdanec — to da je pravo veselje. V Marijini družbi ne smem plesati, ne smem ponečevati, ne smem sklepati pregrešnih
znanj za kratek čas, — zato taka družba ni za nas!
V Marijino družbo te prav za prav nihče ne sili, to ti je dano na prosto voljo. Toda drugo vprašanje je, če ti je zunaj Marijine družbe vse dovoljeno. Marijina družba je le pripomoček, da bi mogel ložje v nebesa priti, ložje premagati skušnjave in sve-tejše živeti. Če boš brez družbe zvesto nosil jarm božjih zapovedi, potem bodi brez skrbi; toda če se Marijine družbe le zato ogiblješ, da bi mogel proste j še živeti, se boš slabo pripravil za večnost, če hočeš zunaj družbe uživati pregrešno veselje, potem ti je prostost le v zagrinjalo hudobije, kakor pravi sv. Peter. (I. 2. 16.)
Marijina družba res prepoveduje marsikako bodisi naravnost pregrešno, bodisi nevarno veselje, a zato na drugi strani svoje člane bogato odškoduje z višjim popolnejšim veseljem.
Oglejmo si najprej veselje posvetnjakov in primerjajmo je z veseljem v Marijini družbi, in jasno bode, kje so zlate pene in kje je čisto zlato.
Posvetnjak živi kakor bi onkraj groba ničesar več ne pričakoval. Uživanje tega sveta mu je zadnji cilj. Takih lahkoživcev je bilo že v stari zavezi dosti. V Modrostini knjigi (II. pogl.) se takole bere o njih: „Sami pri sebi napak mislijo, rekoč: Kratek in težaven je čas našega življenja, in ni ga ohladila ob koncu človekovem . . . zatorej pridite, in uživajmo pričujoče dobrote in hitro rabimo stvari še v mladosti. Napolnujmo se z dragim vinom in mazili in naj nam ne odide časov cvet. Ven-čajmo se s cvetlicami, dokler ne zvenejo; naj ga ne bo nobenega travnika, da bi ga naša sladnost ne prehodila. Nihče izmed nas ne bodi ločen od naše potrate, povsod puščajmo za sabo znamenja veselja; ker to je naš delež in to naš o d 1 o č e k."
Ali res človek nima višjega namena na svetu kot jesti, piti, po veselicah hoditi in dobre volje biti? Prašaj malega paglavca v šoli, čemu je Bog človeka ustvaril in podučil te bode, da je njegov namen: Boga spoznavati in častiti, ga ljubiti in mu služiti, da bi se tako večno zveličal. Ali če ne verjameš šolarčku, vprašaj modrega Salomona, če je res počutno veselje
človekov namen. Odgovoril ti bode (Prid. 2. 1. si.): „Rekel sem v svojem srcu: Pojdem in se bom udal sladnostim in bom užival dobrote; pa videl sem, da tudi to je bilo ničemrno. Smeh sem štel za zmoto in veselju sem rekel: Čemu se zastonj goljufuješ? . . . Nabral sem si srebra in zlata in premoženja kraljev in dežel; napravil sem si pevce in pevke, in veselice človeških otrok, kozarce in vrče v strežbo za natakanje vina ... In vsega, kar so poželele moje oči, jim nisem nič odrekel, in svojemu srcu nisem branil, da bi ne uživalo vseh sladnosti in se razveseljevalo nad rečmi, ki sem jih napravil; in to sem si mislil ko svoj delež. In ko sem se obrnil k vsem delom, ki so jih bile naredile moje roke, — sem videl v vsem ničemrnost in obtež-nost duha in da pod solncem nič ne obstane." Ne moti se, dragi bravec, posvetno veselje ni človekov namen! „Čas našega življenja je kratek. Tedaj naj bodo, kateri se vesele, kakor bi se ne veselili ... in kateri uživajo ta svet, kakor bi ga ne uživali, ker podoba tega sveta mine." O nespametni človek, ki prodajaš večno srečo za kapljo ničemrnega posvetnega veselja! Kar ni večno, ni nič, pravi sv. Avguštin. Za kaj višjega sem rojen, je rekel sv. Stanislav, kakor da bi postal suženj mesa. Raj veselja na zemlji sta nam zapravila Adam in Eva, ostane nam še raj onkraj groba, vanj pa se ne pride po grešni poti. „Svet in njegovo poželenje preide, kdor pa stori voljo božjo, ostane vekomaj." (1. Jan. 2. 17.)
Posvetno veselje brez Boga je strupeno ter se slednjič spremeni v pelin, naj se človeku še tako sladko zdi. „Beži pred grehom, kakor pred kačo; njih zobje so levovi zobje, in človeku dušo umore." (Sir. 21. 3.) S tem, da človek zaduši glas vesti, da ugasi luč prave pameti, da predrzno pohodi in prelomi božjo zapoved, je nemogoče priti do pravega veselja in zadovoljnosti. Za eno kapljo medu je treba požreti celo posodo pelina in žolča. Zastonj človek samega sebe slepi. „Težak jarm leži nad Adamovimi otroci, od dve njih rojstva do dne njih pokopa." (Sir. 40.1.) „Smeh se meša z žalostjo in za veseljem pride žalost." (Preg. 14. 13.) »Gorje vam, ki se smejete, ker boste žalovali in jokali", govori sam
Zveličar. Od takega ničemernega veselja se lahko reče: „Je pot, ki se človeku prava zdi, toda njen konec pelje v smrt." (Preg. 14, 12) Posvetnjaki, ki se na svetu ne menijo za to, čemu je Bog človeka ustvaril, morali bodo
nekdaj z žalostjo spoznati: „Mi tedaj smo zgrešili pot resnice, in luč pravice nam ni svetila, in solnce spoznanja nam ni vzhajalo." (Modr.
5. 6.)
(Dalje prihodnjič.)
Zvesta Kristusa ovčica! Rad spominjam se na te, Ker si dobra še dušica, Rada moliš tud' zame.
Srečna ura, ko rojena Si b'la, blaga punčica,
V	svetem krstu posvečena, Tempelj svetega Duha.
Kakor rožica cveteča, Bela, rdeča lilija, Si bila angelcem sloveča, Bogoljubna deklica.
Po krščansko odrejena,
V	branju, petju 'zurjena,
V	vseh postavah poduČena, Vsak dan k sveti maši šla.
Zgodaj si pa ti spoznala, Da je svet ves prazen svit; Jezusa si le iskala, Zvesta mu sklenila bit'.
Del najboljši si 'zvolila, Bela lilija ostat', D'vištvo si Bogu obljubila Neoskrunjena dar'vat.
Pesem o dobri ovčici.*)
Ti rožičke si kazala Vsem poželjnim ženinom, Ker le en'ga si spoznala, Zaročena z Jezusom.
Torej srečna si, dušica, Jezus te je prav vesel; Če boš njemu zvesta d'vica, Te bo v nebo sabo vzel.
O, kak lepa boš dušica, Kadar prideš v paradiž, Če si čistosti družica, Dokler kol' na svet' živiš.
Kar je druz'ga v zemskem kraju, D'vištvo to preseže vse, Kar je lep'ga v svetem raju, D*viško srce dražji je.
Jezus d'vice oblagruje, Jim zaklade gnad deli, Jih neveste imenuje Se nad njimi veseli.
Tud' jih angele sklicuje, Ko se čiste ne možč; On v njih srcih sam kraljuje, Da po volji mu živč.
O spoznavaj v tem poklici Cista duša svojo čast, Ljubi Jezusa v resnici, Ker je teb' se dal v oblast.
Zbiraj pridno dobra dela, Zlati časi zdaj teko, Da, ko smrt te bo zadela, Sodba strašna ti ne bo.
Svete zakramente vživaj Prav pripravljena pogost', S spokorjenjem skaze zmivaj, Prav dopolni vse dolžnost'.
Skrbno ubogaj spovednika In poslušaj vestni glas, Varuj vsake se spotike In obračaj dobro čas.
Le Marijo prosi zmiraj Vsak dan se ji priporoč', Zglede svetih d'vic posnemaj, Skusila boš njih pomoč.
En za druz'ga zdaj molimo. Ko se snidemo enkrat, Da se sodbe ne bojimo, Tam v dolini Jozafat.
Če opravimo sodbo srečno, Nam bo v delež sveti raj. Z Jezusom šli vanj na večno, Srečni bomo vekomaj.
Vkup se bomo veselili, Bog nam bo vse sreče vir, Vanj se bomo vsi vtopili, Vsi vživali večni mir.
Franc Pire, misijonar.
To je pesem rajnega slovečega misijonarja Franca Pirca. Izročil nam jo je preč. g. stolni dekan Andrej Zamejic. Dasi je pesmica jako priprosta, jo vendar objavljamo v spomin na častitega našega rojaka — misijonarja.

f
Dve sliki s pota.
Bilo je 10. oktobra t. 1, ko despem zjutraj na kolodvor v K. Na postaji je bilo mnogo vrišča. Odhajali so namreč ravno novinci k vojakom. Ne zamerimo ravno tolike mladeniču, če ob taki priliki spije kozarec vina, da se lažje loči od domače hiše in svojih znancev; vsaj ni mala stvar, če zapušča dom tak mlad fant, ki je dosedaj komaj prišel do bližnjega trga.
Pa kar smo tisti dan videli na onem kolodvoru, nas je užalostilo. Nekaj fantov je došlo ostudno pijanih. Ko je eden razgrajajočih ugledal pisca teh vrstic, ki je duhoven, znebil se je take nesramnosti, da sem se molčč odstranil v čakalnico. Celo eden izmed prisotnih mladeničev, pristopi k meni ter pravi: „Nisem Bog ve kako prida, ali kar tukaj vidim, je vendar preveč". In neki popotnik-Nemec je z gnjevom gledal ta prizor ter zaklical: »Kaka omika!"
Slovenski mladenči! taki prizori silo sra-
motijo našo deželo in naš narod! Bodi vesel, a upijani se ne!
To temno slike mi je deloma zakrila druga lepša, katero sem čez nekaj dni potem videl v Ljubljani.
Ravno sem se usedel v kupe. Odprem okno, če ne bi morda ugledal na peronu kakega tovariša. Pa kaj vidim? Pri sosednem vozu stal je gospod, možak, ki je prišel spremit na kolodvor odraščeno gospodično — brez-dvoma svojo hčerko. Še enkrat ji stisne roko, solza mu zaiskri v očeh, desnica se mu dvigne ter pokriža vpričovsega ljudstva svoje dete na čelu. —
Globoko me je ganil ta prizor. Blagor otroku, ki ima takega očeta!
Ta oče je odslovil svojega otroka v znamenju sv. križa — — in slovenski mladenič naj odhaja po svetu v znamenju pijanosti in razuzdanosti! I. Mikš.
Misijonarji pri sv.
Prav sredi zelenege Štajarja tik starodavnega mesta Celja se vzdiga na vzhodni strani nizek, zložen prijazen in s smrekami gosto zaraščen grič, vrhu katerega stoji prostorna cerkev, posvečena sv. Jožefu, ki jo krasita dva stolpa, katera prijazno kukata doli čez gosto smrečje v dolino. Ta kraj je sila prijeten. Na zahodno plat je odprta prelepa savinjska dolina, — ena najlepših dolin slevenske zemlje —, spodaj pod gričem šumno mesto, tu gori pa sveta samota, — kraj, kakor nalašč izbran za melitev in premišljevanje.
Cerkev sv. Jožefa so pozidali Celjani leta 1680. vsled obljube za časa morilne kuge, ki obiskala mesto prej to leto. Zraven cerkve je stala že ed leta 1776. duhovska hiša, in v njej je stanoval po en duhovnik, ki se je imenoval beneficijat.
Svoj veliki pomen je dobila pa cerkev šele potem, ko so se pri njej naselili misijonarji sv. Vincencija Pavlanskega, ki jim pravimo podomače lazaristi. To se je zgodilo pred
Jožefu nad Celjem.
dobrimi 50 leti, namreč leta 1852, za časa lavan-tinskega knezoškofa, slavnega in nepozabnega Antona Martina Slomška. Bila je to prva naselbina Vincencijevih misijonarjev na slovenski zemlji in tudi prva v našem cesarstvu. V teku časa se je naselbina vedno bolj razvijala, misijonarji so cerkev vedno bolj lepšali, prvotno duhovsko hišo pa po potrebi vedno bolj večali, tako daje sedaj dokaj velika pa tudi prav čedna, kakor nam je kaže naša slika.
In tako so misijonarji obhajali pred dvema letoma, 1. 1902., petdesetletnico svojega bivanja na prijaznem griču sv. Jožefa. Storili so to s štirnajstdnevnim misijonom, ko so ga imeli od 6. do 22. septembra.
Ta petdesetletnica, cerkev, zavod in delovanje misijonarjev pri sv. Jožefu, vse to je popisano v lični knjigi, — ki nam je pred kratkim prišla v roke, — spisani od samega prevzviše-nega knezoškofa lavantinskega z naslovom: Obris cerkve, zavoda in delovanja častitih gospodov duhovnikov misijonarjev sv. Vincencija
Pavijana pri sv. Jožefa više Celja, v spomin na zlati jubilej sestavil in priobčil dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavantinski. Zares častno priznanje gorečim misijonarjem! — Iz te knjige povzemamo pričujoče podatke, — dasi je pisec teh vrstic sam opetovano imel priliko, ogledati si to lepo naselbino.
Saj so pa pridni misijonarji tudi zaslužili tak časten spomenik! Koliko duhovnih dobrot so v teku teh 50 let delili vernim Slovencem lavantinske in deloma tudi drugih škofij! Koliko cerkvenih govorov so imeli v tem času v svoji cerkvi, koliko duš očistili in src potolažili v sv. spovedi! Vsako leto imajo najmanj po sedemkrat duhovne vaje za razne stanove, eno leto so jih imeli celo sedemnajstkrat! Z vsega slovenskega Stajarja prihajajo k njim romarji, pa tudi Kranjci in celo ogerski Slovenci so pogostni gostje pri sv. Jožefu.
Koliko pa so delali misijonarji tudi izven svojega doma, na misijonih in duhovnih vajah, ki jih imajo vsako leto v prvi vrsti v lavantinski škofiji, pa tudi po Kranjskem, Koroškem, v sekovski škofiji, po Tržaškem, Goriškem, v videmski škofiji in drugod. Vsaj na dvajset krajih — kakor je razvidno iz imenovane knjige — in tudi več, cel® do trideset na leto imajo duhovnih vaj, misijonov in raznih večdnevnic. Koliko torej v 50 letih! Zares mnogostransko in razsežno delovanje!
Zato lahko rečemo po pravici, da je cerkev sv. Jožefa nad Celjem eno najimenitnejših svetišč na slovenski zemlji. In misijonska naselbina, pričeta pred 50 leti, je drevo, ki je rodilo bogatih in zlatih sadov vernim Slovencem. Naj raste, cvete in obilno rodi to žlahtno drevo tudi v prihodnje pozne čase!
Misijonska cerkev sv. Jožefa nad Celjem.
v
Sola krščanske popolnosti.
Potreba dušnega vodnika.
Kakor hitro se človek odloči, da se ne bo zadovoljil z vsakdanjim mlačnim življenjem, ampak da si bo prizadeval za popolnejše življenje, mora se ogledati za tem, da dobi dušnega vodnika. Njemu naj se potem prepusti in mu zaupa ter mu izroči vse svoje dejanje in nehanje
Ali je takega dušnega vodnika res potreba? Poglejmo!
Časih — pa le v izjemnih slučajih — vodi
nekatere duše Bog sam. Tako je vodil n. pr. Mojzesa, tako sv. Janeza Krstnika, tako časih tudi druge sv. osebe, ki niso imeli nobene človeške opore, ampak jih je Duh božji naravnost vodil in razsvetljeval. — Da tako Bog sam dušo razsvetljuje in vodi, je še vedno mogoče, — pa samo v posebnih slučajih. Ako namreč človek živi v kraju, koder nima nikogar, na katerega bi se obrnil in se mu zaupal, tam že Bog sam pomaga duši po poti življenja, — ako ga človek za to prosi.
Kjer pa takega pomanjkanja ni, kjer se lahko dobi duhovnik in spovednik, katerega je mogoče za svet vprašati, tam bi bilo predrzno in nevarno, naravnost od Boga samega pričakovati razsvetljevanja in vodstva. Bog namreč hoče, da ljudje vodijo ljudi. To je očitno pokazal pri sv. P a v 1 u. Ko je namreč na poti proti Damasku zadel Pavla žarek ne-keške luči, vprašal je: »Gospod, kaj hočeš, da naj storim ?" Gospod mu pa ni sam vsega razlagal, ampak ker je bil tam blizu duhovnik Ananija, mu je rekel: „Vstani in pojdi v mesto (k Ananiju), in tam se ti bo povedalo, kaj imaš
storiti!" — Če je Bog tako ravnal pri sv. Pavlu, ki je bil vendar od Boga posebno izvoljen mož, kako bo drugače ravnal z navadnimi ljudmi? Zato pravi sv. Vincencij Ferezij: »Nikdar ne bo Kristus, brezčegarmilosti nične premo remo, svoje milosti dal tistemu, ki ima vodnika na potu življenja, pa njegovih svetov ne posluša. Pokorščina je kraljeva pot, po kateri ljudje varno stopajo do najviše stopinje nebeške lestve, na katere vrhu je Gospod."
Dušni vodnik je potreben še iz dveh razlogov. Na poti popolnosti človek sam sebi prepuščen lahko krene kam na stran, v kakšne
posebnosti, ki niso več čednosti ampak preti-ranosti (presiljenosti). Molitev, pokora, zatajevanje so reči, ki se lahko pretirajo, predaleč žen6, in potem popolnosti več škodijo kakor koristijo. Temu vzrok je neki prav skrit napuh. Človeku namreč časih dopade veliko vnanje zatajevanje, da se sam sebi zdi popoln in svet, dočim je notri v srcu še daleč od prave ljubezni božje, v čemer pravzaprav obstoji vsa popolnost. Človek sam sebi ni dober sodnik. Zato potrebuje nekega, ki mu povč kaj je prav in kaj ne, na katero stran mora bolj paziti, do katere meje more iti.
Pa ne le sam se bije človek nevaren sve-tovavec, ampak tudi hudobni duh, ki ima na dobre ljudi seveda posebno piko, s e mu utegne pridružiti za svetovavca in kažipota. To je pa znano, da je hudobec poln zvijače in preka-njenosti, da zna jako modro in lepo govoriti in ravno s tem človeka od prave poti speljati. »Ničesar ni" — pravi učitelj pobožnega življenja, Kasijan, — „s čemer hudič tako hitro in lahko človeka zapelje, kakor če ga pregovori, da zametuje dobre svete drugih in ravna edino po svoji glavi."
Zoper take poskuse hudobnega duha in
Sedanja misijonska hiša pri sv. Jožefu.
zoper nevarnost, sam sebe zapeljati, je najboljši	tudi kaže človekova ponižnost. In ta je
in edini pomoček, zaupati se modremu in izku-	najbolj zanesljiva in trdna podlaga vsega duš-
šenemu sodniku, ter ga v vseh rečeh zvesto	nega napredka, in natančno ubogati. V tej ubogljivosti se pa
Jubilejna slavnost v čast Brezmadežni,
V proslavo Brezmadežne priredi „moška Marijina družba" v Križankih jubilejno slavnost s sprevodom v nedeljo, dne 20. nov. letos ob polu štirih popoludne. Vspored bo tale: A)Vkriževniški cerkvi se zbere duhovščina s presv. knezoškofom in moškimi udeleženci odkoder se razvije po Gosposkih ulicah, B) sprevod z Najsvetejšim v uršulinsko cerkev po naslednjem redu: 1. kip Brezmadežne, ki ga nosijo štirje mladeniči,
2.	„Katoliško društvo za delavke" z zastavo,
3.	ženski oddelek „Kršč soc. zveze", 4 »društvo sv. Marte«, 5. »družba žalostne M. B." pri sv. Florijanu, 6. »dekliška Marijina družba" v Lichtenthurnovem zavodu z zastavo, 7. »dekliški Marijini družbi" pri Uršulinkah z zastavo, 8. pevci, 9. belo oblečene članice Marijinih družb, 10. Presvetli z Najsvetejšim in druga duhovščina, 11. „moška Marijina družba"
v Križankih, 12. povabljene „Moške Marijine družbe" z zastavami, 13. nočni častilci presv. R. T., 14. zastopstvo „Kršč. socijalne zveze" moški oddelek z zastavo, 15. deputacije drugih povabljenih društev, C) v uršulinski cerkvi: l. Govor, 2. pete litanije, 3. blagoslov z Najsvetejšim. Petje v uršulinski cerkvi oskrbe iz prijaznosti častite gospe uršulinke. Po cerkvenem opravilu se vrača sprevod v istem redu po Vegovih ulicah nazaj v Križev-niško cerkev, kjer bo sklepni blagoslov. Člani Marijinih družb pridejo s svojimi znaki in imajo mej sprevodom prižgane sveče. — Želeti je, da bi svetili tudi člani ostalih povabljenih društev. — V slučaju neugodnega vremena se vrši le cerkvena slavnost v uršulinski cerkvi ob pol 5. uri. Zbirališče na trgu pred Križevniško cerkvijo. K najobilnejši udeležbi vabi odbor Moške Marijine družbe.
Slovenskim dekletom, ki gredo v tujino iskat službe!
Mnogokrat gredo naša slovenska dekleta v tuja mesta v službo. Najraje prihajajo v Ljubljano, v Trst, na Dunaj, v Aleksandrijo, pa tudi v Ameriko. Premnogo nevarnostij preti dekletom za dušo in telo po tujih mestih, zlasti ako ne znajo govoriti dotičnega jezika, ki je v navadi v onih krajih. Ravno vsled tega so poskrbela katoliška dobrodelna društva, da se pomaga takim dekletom. Za mesto Dunaj se je osnovalo društvo sv. Filipa Nerija. Namen temu društvu je, sprejemati brezposelne osebe, ki pridejo iskat službe, jim dati potrebno stanovanje in preskrbeti službo v pošteni krščanski hiši. Odbornice tega društva se morejo spoznati po belo rumenih trakovih, katere imajo pripete na prsih. Te požrtvovalne gospe čakaja na kolodvoru takih brezposelnih oseb. Malo
časa deluje to društvo, a je doseglo že premnogo lepih vspehov; veliko oseb je rešilo, ki so bile že v rokah brezvestnih agentov in kupovalcev z mesom. Dasi morajo te plemenite gospe pre-slišati mnogo zabavljic, se ne zmenijo za to, temuč tolažijo se s tem, da delujejo v blagor bližnjega.
Dekleta, ki žele iti po svetu, naj se zglasijo v društvu sv. Marte v Ljubljani (poleg „Mest-nega Doma", streliške ulice št. 2.), in tam bodo dobila brezplačno potrebno pojasnilo. — Za ona dekleta, ki nameravajo iti v Trst služit, bode odbor društva sv. Marte, ako se tu zglasijo, dal priporočilno pismo na društvo sv. Rafaela v Trstu. Dekleta, ki gredo v Aleksandrijo, naj se takoj ob dohodu zglasijo pri ondotnem slovenskem duhovniku preč. g. p. Benignu
Snoj, ki jim bo rade volje pomagal s svojim nasvetom. — Če pa odpotujejo dekleta morda skupno z domačini v Ameriko, zglasijo naj se gotovo pred odhodom pri domačem dušnem
pastirju, ki jim bode dal potrebno pojasnilo. Prosi se, da cenjeni bravci »Bogoljuba" opozore dekleta, ki nameravajo iti v tuje kraje, na ta dopis.

Silvin Sardenko v Rimu Naš priljubljeni pesnik Silvin Sardenko, ki sedaj študira v Rimu kanonično pravo, nam je poslal sledeči dopis: »Danes 29. okt. 1904. sem prvikrat videl Njega, ki se mu klanja vesoljni krščanski in nekr-ščanski svet. Prisostvoval je namreč črni sveti maši, ki jo je na slovesni način opravil kardinal Agliardi po rajnem saksonskem kralju in sicer v sijajni dvorani nad vhodom v cerkev sv. Petra. To je bil preredek vžitek ne toliko zemeljske kakor nebeške vzvišenosti in lepote. Samo spomin na ta blaženi trenutek mi bo zadostoval, da se ne bom nikoli več v življenju čutil nesrečnega, naj pride že karkoli. Iskren pozdrav Vam in Vašemu »Bogoljubu"! Silvin Sardenko. — V isti dvorani, ki je podobna veliki cerkvi, je bil tudi pred desetimi leti urednik „Bogoljuba" o priliki, ko je Leon XIII proglasil enega izmed služabnikov božjih za blaženega. Bila je v resnici krasota!— Iskren pozdrav iz domovine! Ur.
Spominska plošča papeža Pija X Don Karlos je dal v Benetkah v svoji palači, kamor je večkrat prihajal na obisk sedanji sv. oče, vzidati spominsko ploščo s sledečo vsebino: »Papež Pij X. je počastil, ko je bil še kardinal rimske cerkve in patrijarh v Benetkah, to hišo s svojo navzočnostjo. V spomin Njegove očetovske naklonjenosti do Karla in Marije Berte, vojvode in vojvodinje madridske, sta postavila to spominske ploščo v drugem letu Njegovega pape-ževanja ter v petdesetletnem jubileju razgla-šenja Brezmadežnega spočetja Marijinega, do katerega imajo Španci neomejeno zaupanje."
Vlom v cerkev. Neznan zločinec je vlomil v dunajsko cerkev v okraju Margarethen. Odprl je tabernakelj ter vzel c borij s svetimi hosti-jami, dočim je pustil monštranco nepoškodovano. Vzel je Marijino podobo, razbil steklo ter pobral vse dragocenosti, ki so jih verniki na dar prinesli. Zločin se je izvršil 25. okt. po noči, ko je divjala zunaj nevihta. Tatvino je najbrže izvršil neki Anton Messinger, ki je bil že 15 let zaprt v ječi.
Ogrski katoliški shod se je sijajno izvršil. Nad vse slovesen je bil zaključek, ko so se zborovalci in nešteta množica budimpeštanskega prebivalstva poklonili Brezmadežni. Na shodu niso bili letos samo duhovniki in kmetje temveč tudi mnogi svetni dostojanstveniki. Ob istem času je zborovala „Zveza ogrskih krščansko-socialnih društev" ter katoliški visokošolci. Veselo znamenje je, da se je začelo tudi ogrsko ljudstvo zanimati za razvoj katoliške misli.
Na Dunaju so 3. novembra slovesno praznovali 841etnico nadškofa, kardinala dr. Gruše. Prejel je mnogo čestitk iz najvišjih krogov.
Ministrski predsednik — ministrant. Nedavno je umrla na Španskem princezinja as-turska. Soba, kjer je ležala ranjca, je bila izpre-menjena v kapelico, kjer so se darovale svete maše za dušo pokojne princezinje, ki je bila silno priljubljena po deželi. Ko se je imela pričeti prva maša, ni bilo nobenega ministranta. V tem hipu stopi v sobo španski ministrski predsednik Maura, da izrazi sočutje španski kraljici, kot materi princezinje. Ko pa vidi, da ni ministranta in da se ne more sveta maša
vorom o Mariji, brez madeža spočeti. Vsak dan bo slovesna peta sv. maša in pridiga o Mariji, zvečer pa se bodo pele lavret. litanije. — Pobožni romarji se uljudno vabijo, da prihitijo imenovane dneve v prav obilnem številu na visoki grič zajemat dušne hrane, katere bodo našli v obilici v znožju sv. križa. Lepa prilika se nudi tudi vsem mladeniškim in dekliškim družbam, da še enkrat počastijo nebeško Kraljico na kraju, katerega si je Jezus sam izvolil v svojo češčenje, kakor je z več čudeži potrdil. S shodom na dan,s v. Katarine §e tudi končajo za letos romarski shodi v romarski cerkvi svetega Križa ter se zopet pričnejo drugo leto na praznik sv. Gregorija.
Pozor! Podobice z molitvijo, ob darovano s popolnim odpustkomza zadnjo uro se dobe v Ničmanovi pro dajalni v Ljubljani. Cene podobicam so: 100 kom. a 1-20 K, a 1 60 K, a 2 K, a 2"80 K. - Kakor smo svoj čas priporočili, da bi se ljudje udeležili tega odpustka, tako priporočamo sedaj te podobice, ker le potem bodo mogli verniki ta dragoceni odpustek uporabiti, če bodo imeli dotično molitev pred seboj.
Litijski romar. Na Savi se je vršil do 16. oktobra sv. misijon, ki je bil prav potreben in nujen, ker ga menda še ni bilo. Vodila sta ga dva gg. lazarista iz Ljubljane. Ljudstvo se ga je udeleževalo z vnemo. Lepa je bila sklepna procesija v nedeljo 16. oktobra. — VŠmartnem je v dekliški Marijini družbi zaplenila smrt drago tovarišico, blago Alojzijo Hostnik in jo kot cvetlico presadila v nebeški vrt. Rajna je veliko trpela a vsa vdana v božjo voljo. Pogreb je bil naravnost veličasten. Vsa dekliška mnogoštevilna družba se ga je udeležila. Pevska zbora obeh družb sta ji zapela v slavo tri žalostinke in ob odprtem grobu ji je tudi č. g. dekan izpregovoril prisrčno slovo. Velecenjeni rodovini naše iskreno sožalje! — Iz Janč se nam poroča. V žalost utopljena je sicer naša jasna in vesela župnija, ker je 25. oktobra izgubila svojega dosedanjega trudoljubivega g. župnika J. Dobnikarja. Težko je bilo slovo od gospoda, ki je v 14 letih prenovil vso cerkev in zapustil neizbrisljive sledi svojega delovanja, Posebno s prekrasnim križevim potom, obhajilno
mizo, tlakom, oltarji itd,, si je postavil spomenik ki ga bo gotovo hvalil tudi pred Gospodom. In vse to je napravil s prostovoljnimi darovi svojih župljanov. Hvalo zaslužijo tudi vasi Dolgo in Malanoga. Bog spremljaj drazega gospoda povsod, v naših hvaležnih srcih ostane on vedno! — Ve-selja dan je zasinil šmartinski fari dne 30. oktobra, ko je č. g. dekan ustanovil tretji red za faro in okolico. Kako je bil pač potreben, ker ga skoro 5 ur naokrog nikjer ni. Ljudstvo je bilo navdušeno, poleg starih udov, je bilo imenovani dan sprejetih novih 80 udov, med njimi tudi nekaj mladeničev in deklet Prihitel je iz Ljubljane č. o. Salezij Vodošek, ki je v gorkih besedah vnemal poslušavce za III. red, ki se pomenljivo — ustanovi v tej prekrasni cerkvi ob 5oletnem jubileju Brezmadežne. Bog daj novemu cvetu verskega življenja v Smartnem rast, napredek in obilen sad. — Na Po 1 š ni k u je 6. nov. blagoslovil novo-dodelano cerkev č. g. šmartinski dekan A. Žlogar. Več o tem prihodnjič"! — V S tangi je bil 30. oktobra velik shod. Prišlo je sv. Antona počastit prav mnogo Gorenjcev. Duhovno opravilo je topot Služil č. o. Severin Fabiani.
Iz Logatca. Zapustili so nas č g. Iv. Dolinar ter odšli za župnika na Janče. Vse tukajšnje ljudstvo žaluje za njimi. Zlasti pa se jim Marijina družba najtopleje zahvaljuje za obilen trud, ki so ga imeli z vodstvom. — Bili so izvrsten pridigar, blag in miren gospod, vnet za blagor duš. Vsemogočni naj jim povrne tisočero in njegov blagoslov naj jih spremlja povsod! —
Iz Dobrepolja Ker letos večinoma po vseh župnijah prirejajo Marijine družbe ali pa cele župnije posebne slovesnosti za sveto leto in Marijin jubilej, tako je tudi pri nas dekliška Marijina družba v proslavo brezmadežne Device Marije, obhajala tridnevne duhovne vaje od 28. septembra do i. oktobra. Vodila sta jih čč. pp. Kunstelj in Alojzij Žužek. Delovala sta neutrujeno z vso gorečnostjo v spovednici in na prižnici. Ganljive besede njihovih govorov so segale globoko v srca hčeram Marijinim, ki so jih zvesto poslušale. Pred obema sv opraviloma se je molila glasno ura pred Najsvetejšim, kamor je prišlo vselej polno število deklet, čeravno je bilo zjutraj prav zgodaj, in slabo vreme; ni jih zadržala nobena reč. 1. oktobra smo imele skupno sv. obhajilo z nagovorom č. p. Kunstelja, pri katerem so nas še enkrat
opomnili na nauke, katere smo slišale, da trdne ostanemo pri dobrih sklepih, ki smo jih storile, in da zveste ostanemo materi Mariji. — i. in 2. oktobra so pa opravili še vsi ostali farani spoved za sv. leto. Tako jih je 2. oktobra na rožnivenško nedeljo pristopilo ogromno število k sv. obhajilu. Ta dan imamo pri nas odpustke kakor o porci-junkuli. Popoldne je bila mesečna procesija, ki se je je udeležila brezštevilna množica. Posebno lepo je videti pri procesiji družbo Marijino z zastavo. Lepo vrejene dekleta se pevajoČe pomikajo naprej in v svoji sredi nesejo krasen kip Marija Kraljica rožnivenška. Ta krasni in milosti polni dan ostane nepozaben celi župniji. Za vse truda-polno delovanje med nami izrekamo najiskrenejšo zahvalo prečastitima gg. voditeljima teh duhovnih vaj. Najsrčnejša zahvala bodi pa tudi našemu vrlemu, za vse dobro vnetemu prečastitemu gospodu župniku, ki so nam vse to priredili!
Z Radovice. Od 18. do 26. oktobra smo obhajali na Radovici sv. misijon. Vodila sta ga z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo čč. očeta iz jezuitskiga reda iz Ljubljane. Povabili so jih naš preč. g. župnik, — za kar jim bodi od vsih fa-ranov izrečena na tem mestu tisočera zahvala, — da bi jim znova preorali duhovni vrt. Ker minulo je že 34 let, kar je bil pri nas zadnji sv. misijon. S svetim ognjem so razlagali čč. gospodje misijonarji faranom večne resnice in pa dolžnosti njih stanu. Čeravno smo imeli dosti dela na polju, vendar je bilo obiskovanje od kraja do konca zelo obilno. Kar tekmovali smo, da slišimo čim več govorov. Sv. zakramente so prejeli skoro vsi. Posebno pa je bilo vzpodbudno ob — sklepu svetega misijona, ko je ljudstvo enoglasno po vsi cerkvi ponavljalo krstno obljubo za gospodom misijonarjem. Zdaj je naša fara duhovno prenovljena. Da pa ostanemo po sv. misijonu zvesti svojim trdnim sklepom poboljšanja, v to nam po-mozi preblažena Devica Marija!
Z Boštanja. Najlepši dan je imela naša Marijina družba, kar obstoji, dne 17. oktobra letos. Zbrale smo se dekleta v Marijini družbi, da po-romamo k Mariji Topolovski v proslavo petdesetletnice proglašenja Brezmadežne za versko resnico, z nami so tudi poromale s svojim banderom Marijine hčere iz sevniške župnije. Dasi je bila pot težavna zlasti v hrib, se niso Marijine hčerke ustrašile in tudi ne prenehale z rožnim vencem
ter s petjem Marijinih pesmi. In ko smo dospele pred prestol Marijin, je iz naših grl zadonelo: Pri tebi, o Marija zbrane dekleta. Me smo srčno udane, za Mater me smo Te izvolile oh ne zavrzi nas nikdar. Toliko svojih hčera, mislim, Marija Topolovška še ni videla kakor ravno na ta dan. Ob '/s10- ur' so nam govorili prav navdušeno domači gospod župnik, kako se moramo varovati grdega govorjenja in je zatirati, če hočemo ostati zveste Marijine hčerke. Po pridigi je bila sveta maša, katero so darovali č. sevniški g. župnik in med katero smo se udeležile skupnega sv. obhajila. Po sveti maši so domači gospod kaplan z nami glasno molili posvečenje. Predno smo se poslovile od Marije, so že pevke izvrstno zapele nekaj pesmi Mariji v slavo in v slovo, nakar smo odšle vsaka na svoj dom. In sedaj, ljube sestrice, ostanimo zveste Mariji in po potu za njo hodimo ter sledimo njenemu zgledu. In ko ura zadnja nam bo bila, in ko duša se bo od telesa ločila, takrat nam stoj na stran Marija, da premagan srečno bo zadnji boj.
Iz Mirne Peči. Dragi »Bogoljub"! Od nas nisi še dobil mnogo sporočil, dasi v dokaj obilnem številu dohajaš k nam in zato sprejmi od nas ta dopis. Imamo pri nas tudi ,.Marijino družbo". Na praznik Marijinega oznanenja 25. marca 1898. nas je 40 deklet stopilo s prižganimi svečami pred Marijin oltar in smo obljubile služiti njej v čast. A sedaj nas je pa mnogo več. Izmed družnic jih je osem stopilo v sv. zakon, dve sta šli v samostan, sedem jih je umrlo. Spodobno smo jih spremile k zadnjemu počitku. Zadnja, ki jo je poklicala k sebi Marija, je bila bolna več let in je na bolniški postelji bila sprejeta med Marijine hčere. V 20. letu je umrla. Upajmo, da se vse naše umrle sestrice že vesele pri svoji nebeški Materi, saj so jo v tej solzni dolini tako goreče častile in rade molile Jezusa v presv. Rešnjem Telesu.
Na slovesnih shodih nam gospod župnik, vodnik naše družbe, razlagajo čednosti Marijine in nam priporočajo, naj posnemamo prečisto Devico, da postanemo zgledne hčere Marijine. Zadnje tri dni meseca aprila smo pa imele duhovne vaje s skupnim sv. obhajilom. Imeli so jih misijonar družbe Jezusove iz Ljubljane. Krasno so nam razložili, kako naj Marijini otroci živimo in so nas končno izročili presv. Srcu Jezusovemu. Izrečemo jim prav srčno zahvalo, ker so se tako
trudili. Imamo tudi bratovščino sv. Uršule, katero so vpeljali č. g. kapelan Frančišek Majdič, ki šteje že kakih 90 članic. Stalo jih je veliko truda, da so jo ustanovili. Dne 4. septembra pa so nas zapustili in se podali v Polhov Gradec. Bog jim poplačaj ves trud, ki so ga imeli z nami. Z Bogom, dragi Bogoljub!
St. Vid pri Zatičini. Čakala sem spretnej-šega peresa, ki naj bi opisalo, kako deluje naša „Marijina družba". Pa ni bilo nobenega glasu od nas in zato sem se drznila, da zapišem nekaj vrstic. Pod skrbnim vodstvom Č. g. Antona Plešca naša Marijina družba napreduje jako dobro. Izmed naših Marijinih hčera so šle štiri v samostan, peto je pa poklicala k sebi Marija t. septembra. Imela je vodenico. Vse bolečine je prenašala prav potrpežljivo. Med boleznijo so jo pridno obiskovale njene sestrice v Mariji. Kako so ranjco spoštovale sestrice, se je videlo, ko so jo pokopali na An-geljsko nedeljo. Malodane vse Marijine hčerke so jo spremile na zadnji poti z gorečimi svečami in družbenim vencem. Na grobu so ji pa zapele dve žalostinki. Upamo, da je že v nebesih pri svoji materi Mariji in pri sv. Neži, koji je iskreno ljubila in čestila od mladih dni.
Iz Stajerja nam piše slovenski delavec: Zapustili so nas častiti oče Loinger d. J. Bili so to edini, h katerim smo se tukajšnji Slovenci lahko zatekali v dušnih nadlogah. Bili so res pravi Kristusov namestnik. Vse jih je ljubilo; staro in mlado, a posebno smo jih ljubili mi Slovenci, ker smo se lahko pri njih izpovedali v slovenskem jeziku. Koliko so oni storili za neumrjoče duše, to je znano le Bogu Zato pa, ker vemo da boste preč. g. dobili ta list v roke, se Vam vsi tukajšnji Slovenci srčno zahvalimo za vse dušne dobrote, ki ste jih nam izkazali v štirih letih, ko ste bili med nami Vam Celovčanom pa čestitamo, ker ste dobili tako vnetega duhovnika v svojo sredo. —
V Smledniku smo prav na slovesen način sprejeli novega župnika, č.g. Janeza Dobnikarja VeČ mož mu je prišlo na vozovih nasproti do Preske ; na meji fare pa ga je pozdravilo 19 mladeničev na konjih, v imenu katerih ga je nagovoril prav krepko njih prednik. — Krasen sprevod jezdecev in voz se je pomikal potem čez Savo do znamenja na polju, koder je novega
pastirja pozdravila dekliška Marijina družba, in šolski otroci z učiteljstvom domače, .trbojske in pirniške šole. Odtod smo šli peš do cerkve, kjer je pozdravilo novega gospoda poleg druge množice pirniško gasilno društvo. — Pri tem nam je prav posebno dopadlo, kakor mladeniška Marijina družba s svojim krepkim nastopom tako dekliška Marijina družba s svojo preprostostjo, ker je prišla k sprejemu in pozdravu sicer praznično opravljena toda prav preprosto, brez kakih šlajarjev in širokih „mašen", celo brez obligatnih belih rokavic kakršne že menda mora danes nositi vsaka kravja dekla, sploh brez vse te nepotrebne šare in navlake, s katero so včasih opremljene Marijine družbe, ki pa nima z bistvom Marijinih družb prav nič opraviti. Marija ni vsega takega nič poznala in nič hotela poznati. Ona je bila sama preprosta in take morajo biti tudi prave njene hčere, hčere po' duhu in resnici! Smled-niška Marijina družba se nam je s tem jako prikupila. Novemu župniku pa Bog daj, da bi bil lahko zmirom zadovoljen s svojimi župljani. — Urednik, (ki je bil vse te glorije tudi soudeležen).
Zahvale za uslišano molitev.
Gospa F. K. se zahvaljuje Materi Mariji, sv. Jožefu in sv. Antonu Pad. in milostnemu Jezuščku za podeljeno zdravje v hudi in dolgi bolezni. — I. M. pri D. M. v Polju Materi božji na Brezjah, sv. Jožefu in sv. Alojziju za nenadno pridobljeno zdravje. — Fr. P. presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu in sv. Antonu za srečno izvršeno operacijo. — Sveta dolžnost in obljuba me veže, da izrekam sv. Antonu zahvalo za uslišano prošnjo. Izgubil sem dragocen zlat peresnik, molil sem zaupno k temu velikemu svetniku in čez en teden (ob isti uri) sem našel izgubljeno na sprehodu skrito med listjem. Da bi se ta svetnik čimdalje častil, mi daje povod tem vrsticam. T- E. S. bogoslovec — Amerika.
Darovi.
Za gobavce naMadagaskarju: Neimenovan 20 K, č. g. Ferme iz Braslovč 5 K, iz Šk. Loke 3 K. — Za družbo sv. Petra Kiaverja iz Mengša 10 kron. — Za bratovščino sv. Dizma: G. župnik Tavčar 16K, g. kaplan Zabret 10 K, Frančiška Dolžan iz Kranja 4 K.
Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec.

Prihodnja številka izide v četrtek, 24. novembra.
Katoliška Bukvama v Ljubljani g
priporoča sledeče nabožne spise:
R A FA E I , ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duhovni svetovalec.
Drugi natis.
flajboljši molitvenik s pouki za odnesle mladeniče in dekleta.
Cene: Platno z rudečo obrezo K 1-50. usnje z rudečo obrezo K lp60, usnje z marm. obrezo K 1-60, usnje z zlato obrezo K 2'—, po pošti 10 vinarjev več.
Nevesta Kristusova
ali podučna in molitvena knjiga 2a
pobožno krščanske device.
Poslovenil tj. tjartol, župnij i o i Sesti natis.
Molitvenik s premišljevanjem in mnogoterimi na-lj vodili ja vse bogoljubne žene in dekleta.
Cene: Mudeča obreza K 2-48, marm. obr. K 2'48, zlata ocreza K 3'40, po pošti 20 vin. reč.
Filoteja
Sv. Frančiška Šaleškega ali navod K bogoljubnemu življenju.
Po izvirniku poslovehil Anton Kržič.
Pobožnim vennikom in vsem bogoljubnim dušam v spodbudo.
Cene: Rudeča obreza K 1"80, marm. obreza K 1'80, zlata obreza K 2'4n, po pošti 20 v. več.
Pot v nebesa
ali življenje udov tretjega reda svetega Žrančišfa Serafins^ega, fr med svetom živijo. Spisal O. Nikolaj >/[ejnarič, frančiškan.
- Peti natis. -
^otitv. s potrebno rajlagoja slov. tretjerednike. Cene: Mudeča obreza K1-80, marm. obr. K1'80, zlata obreza K 2*40, po posti 20 vin. več.
Ura
moliti in častiti Jezusa v ved-nem češčenju presv. R.Telesa.
Sestavljena z nekaterimi molitvami za ude te prelepe bratovščine in sploh, za vse častilce pri obiskovanju najsv. zakramenta ljubezni božje. Cena trdo vezani knjižici 40 vin., po pošti 5 vin. več.
Naznanilo' Veliki v Vzhodnji Aziji med belim ' in rumenim plemenom se je začel. Gotovo je, da bo boj dolgotrajen in krvav. Že dosedanji dogodki so razburili ves svet in tudi v slovenskem narodu vsi sloji z napeto pozornostjo zasledujejo bojne dogodke.
Odkar so azijske tolpe pred stoletji preplavljale naše dežele, morile in požigale po evropskih pokrajinah, še ni bilo tako velikega in pomenljivega boja med belim in rumenim človekom. Zato se je odločilo založništvo „Dom in Sveta", da začne izdajati pod naslovom
Vojska na Daljnem Vzhodu
natančen popis boja in tamošnjih krajev.
To delo izhaja v snopičih po šestnajst strani dvakrat na mesec. Vsak snopič ima svoj zavitek. Preskrbljeno je, da bo delo bogato okrašeno z mnogimi slikami.
Da se more vsakdo naročiti na to velezanimivo delo, smo nastavili ceno kar najnižje. Naročnina za en letnik (24 snopičev stane K 4'80. Pol letnika (12 snopičev) K 2'40. Posamezni snopiči se dobe v bukvarnah po 20 vin.
Naročnina se naj pošilja edino le na naslov:
Upravništvo „Dom in Sveta" v Ljubljani.
Se
63 P -S
o
©<
T3
W	-n
i"	"5"
O	a.
S	O
S<	O«
—	a
CD GO
M
-a
® O-© ©
g.«	i-
je —	-
P	ca.
© ^	g-
©	—
©<	CD
B	a
s*
S	ca
©	n ca
OB	oo
©	o
©
C/>
ro
C/l
?r c •o
3 O
3
OS
O
o«
SU
ooooooooooooooooo
| IVAN KREGAR §
§pasar in izdelovatelj cerkve- Q ^'^firega orodja in posode Q
O Ljubljana, Poljanska cesta 15 O
w	(blizu Al o j zij e višča)	w
A	o
^ se priporoča v izdelovanje vsakovrstne ^
q cerkvene posode In orodja * q
O O O
o o o o o o o o
iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni.
Po naročilu veleč, gospoda An dr. Cebašeka izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu.
OOOOOOOOOOOOOOOOO
ooooooooooooooooo
o o o o o o o o o o o
t FRANJA CZERNYf
umetniška vezateljica
v Stari Loki štev. 15
pri Škoiji Loki
priporoča se v izdelovanje cerkvenih paramentov vsake vrste (kakor masnih oblek, oltarnih
prtov Itd.) od najpriprostejše izvršitve do najfinejše slikarije z iglo in vezenje z zlatom.
t t t
f f
Stari že obrabljeni paramenti se popravljajo najskrbnejše, da so zopet za uporabo kakor novi.
Vse tu navedeno se izdeluje Y po najnižjih eenah.	1
405 B 12—11
"I fl

m
nI
nI


p Ali že imaš ^ • te-le knjige •
Križev pot za Mar i j i n e otroke dobiš za 20 vin Če jih vzameš 50 vkup, pa vse za 7 K.
/I\ale dnevnice so pošle.
,,Vodilo" za Marijine družbe. Prav pripravno vezano za moški žep; ima tudi eno sveto mašo in tri litanije. Velja 60 vin.
Molitvenik „Najboljša mati" ima v tretji izdaji skoro trikrat toliko branja kakor pa v prvi. Vsak častivec M. in J. Srca ga ima rad. — Ta molitvenik in še ,Vodilo" zraven, oboje tiskano s tako velikimi črkami, da lahko bero vsake oči, velja le toliko, kolikor velja drobnočrkni molitvenik tudi sam zase; namreč v platnu rud. obr. K 1-50, v usnju, zlati obrezi K 2-— in v najbolj lepi vezavi K 3" —.
Vse te knjige dobiš pri vseh knjigotržcih, posebno v prodajalni Katol. tisk. društva v
Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2 in pri založniku Fr. Bleiweisu v Lešah, p. Tržič.
J
..................................................
»•••■•••••••••••■•••••••••••••••••••••••••••••••S!!.
Ali ste že naročnik !!••
»Slovenca"?I
Ako še
ne, naročite si ga lahko z jjj;
vsakim dnem. Naročnina znaša za celo S!"-
leto le 26 K ali mesečno 2'20 K. Na-
ročnina naj se pošilja upravništvu „Slo- S!«
venca" v Ljubljani.	aH
H
-Slovenec" je najbolj razširjeni slovenski dnevnik ter prinaša sedaj jj; mej drugim selo točna najnovejša *S« obširna poročila o rusko - japonski vojski.	WM
■Ml l
Naročite si pa lahko tudi
*S»I
samo sobotno izdajo
•g I
ki stane za celo leto 7 K, za pol leta Jjj: 3'50 K. S tem si lahko oskrbite za !•« vsako nedeljo obilico najraznovrstnej- Jjj* šega berila.