★
ca
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO
PRIMORJE
2. štev. 242 - Cena 4.- lire
TRST, petek 15. marca, 1946
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1-L Tel. St. 93306 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo
Samo dejstva
Radio in svetovni tisk sta javila, da s« medzavežmška komisija pri razsoljevanju spora med Italijo in Jugoslavijo zaradi meje *ie bo ozirala na slavoloke, napise *n nianifestacije, ampak zgolna dijstva, ki se nanašajo na narod-no,tm, zemljepisni in gospodarski Poloiaj dežele.
Dovolite mi, da kot bivši držav-*•* Poslanec v rimskem parlamem-*U' ki zastopal tam jugoslovansko manjšino d Italiji, komen-tiran na kratko zgoraj citirano k Javo,
Z izjavo in — s tem v zvezi — * delom. medzavtžniške komisije se Popolnoma strinjam in bi prav jako ravnat, te bi bilo meni nor-loženo isto delo,
Dovoljujem pa si nekaj pripomb »uvedenim dejstvom.
Prvo dejstvo: narodnostni polo-]• Za pravilno ugotovitev narodnostnega stanja na Primorskem morali vzeti za podlago stanje k Pred prvo svetovno vojno, r^oirno 1911,. Kajti po prvi sve-vojni je fašizem privlekel v ** na Primorsko sploh na **°Wjoče Italijanov iz kraljestva, *» moralo izselili nad °-0°0 Slovanov. Končno je zna-n°> da se je med drugo svetovno in tudi potem zateklo v r*t reč desettisoč tujcev, večinoma iz Italije, Siotr pa navzlio umetnemu preoblikovanju *°*e dežele tvorijo Slovani večino, kovani prebivajo na tem ozem-
lju
Popolnoma kompaktno, Ita-
lj<*ni tvorijo samo otoke, prav za otočk*, ki so krog in krog d&M od slovanskega morja. No-yn° istrsko mestece nima teri-orialne zveze z Italijo, tudi Trst, n®> kajti Trst je deloma obdan od marja, po večjem dihu pa od slo-v<*n»kega prebivalstva. Med Tr-* 0rn in Italijo so popolnoma slo-v^nika naselja od Barkovelj do Se*ljana in Devina.
V samih, italijanski otokih in ® °ikih živi polovica poitalijanče-Slovanov, kar boste takoj
“301,
Vej
it;
•outti i* njihovih priimkov.
| Prvo svetovno vojno, ko sem ** kaplana v tržaškem mestu,
“ naredil statistiko Tržačanov Priimkih in poreklu: 78% jih *bvanske krvi. In le danes ni drugače. Le skličite pripad-. 1 kateregakoli stanu ali osebje *fc 9rega,coli večjega industrijama ali trgovskega podjetja in I ličite njih priimke in hkrati njihovih mat ir. Kar začudi-*® boste, koliko je v mestu pre-,vaicev slovanskega porekla. Pri ^ ne ameste pozabiti dejstva, ^ h fašistična vlada v eni sami poitalijančila nad 50.000 slo-9kih priimkov.
italijanizacija je bita umetna največkrat nasilna. Ako mest-usluzbenoi niso poStfjall otrok 'talljanske iole ali te niso do-
"Ux
bU
Oovorili samo italijansko, je
v^ak nam'Sčeneo brez pardo-j^ °dpuSčen iz službe. Ko sem v
pri*1 191^‘ do 1916' ba *° kaplana „ Bvttem Ivanu v Trstu, je bilo <ta	tako	malo Italijanov,
<*»i >ta’^an,ki kaplan sploh ni , dela, dočim sem moral jaz slovenski kaplan res garati. l^skrt vlada je v letih 1918. do a' te t,lPniie ta,<o spremt-■	> da so danes Slovenoi v manj-
' ^ar »e je godilo pri Svetem ^ u> to se je godilo v Trstu «f>°,P0,n° stoletje. Do 18. stoletja %	italijanske dmtine samo
4 Sv. Justa do Starega Sv.
°n<* *n do Riborga.
1»
btO" So,,e^> W »»I na prevejtn *** nasilno ugrabi ovco, S<,V'fravi00 niet Ovca ni nje-^ ‘ njegova je samo... tatvina. hijySo	dejstvo: zemljepisni po-
d(	‘	avdienco bodo prosili tu-
*,t6nil°!>'	*n	nacionatt-
hgov ttat>Jani z zemlj'pisnih raz-*®hno" * te*	** dovolim po~
*Plot Pr*P°mbo. Italijani so v
*e»i	Si,n° alabi 9e°9ra?i’ Ro
v na srednji ioli in je bila 8<1U P°iovioa Italijanov in fati, 08 ^lovtncev, so bihi Itali-Usl*1'** v risanju, v zemlje-*a j.	vselej zadnji, To velja
je Wq°^0,,e sploh. Jako značilen lft#	primer. Ko je Italija
^1«	zastdla Trst in posta-
*«	-	>kofa	Italijana Angela
tkat 0rnasija, je tega pritel obi-lt#noPr^afeJj iz kraljestva, neki stolne cerkve. Ut d po-/»»j °rfl' fcl *e je razvil med iko-* tononikom, je kanoniku Jlojjj,	ta stavek: tPri nas v
>r&pa *m° leta in leta bitali o v pr'.log «Trento — 3V»f * jaz tem mislil, da loči l>io ra* Trenta samo most. Kak-„ *^ar(lnje zame, ko sem da-**«-e^t r*tu vprala', kod se gre v Zat0 se, gospodje komi-kofto' .ntfcor n« čudite, ne vam ^ a^Ja*tski nacionalisti trdi-Trst i* geografskega **nejno fc Italiji. Kajpada je to pogledamo evropeki •'o,.	lahko	takoj	ugotovi-
'f Odransko morje loči Italijo *°®t ,	JCor	je	na levo,
r, IiaUji, kar je na desno od *°di k Jugoslaviji.
Tretje dejstvo: gospodarski poloiaj. i. Ni treba Se posebej dokazovati, da spada luka in obrežje vselej k zaledju. Kakor spadajo Binetke k zaledju, ki je Italija, tako spada Trst in vsa Istra k naravnemu zaledju, k Jugoslaviji.
t. Primorska ni bogata deiela. Edini zemeljski pr.delek, ki ga producira za izvoz, je vino, Italija pa ima vina preveč, Jugoslavija premalo.
S. Trst je bil pod Ital'jo vedno pasiven. Kaj pa hoče s Trstom Ita'ija, ki ne ve, kam bi z drugimi pristanišči. Trst je od Uta 1918. stalno propadal. Najprej je nameraval Mussolini Trstu dati Sivljenje z industrijo. Pa ni Slo.
| Kako tudi t V okolico do Postojne t Trst ni imel zaledja. V notranjosti Italije pa izdelki triaSke industrije ne bi mogli konkurirati z izdelki iz notranjosti, ker bi paradi prevoznih stroškov cena premočno narasla.
Mussolini ni znal drugega izhoda, kakor da je Trstu obljubil univerzo in mesto umetno podpiral, ko je dal stare hiSe ruStti in nove zidati. Toda tako umetno Življenje je trajno nevzdrSno. Ni čuda, da je večkratni Mussolinijev minister Fulvio Suvtoh, sam Trlačan, rekel tridSkemu Škofu z vso resnostjo: tEocellenza, t inu-t\le parlare. Trieste non pud vi-vfre senza il suo retroterra*.
Primorska je nedeljiva enota, ena celota. Ne da se deliti, kakor je to predlagal gospod De Gaspe-rt. Nepopisna Skoda za oba raztrgana dela. Naravna meja med Italijo in Jugoslavijo je ista, ki jo je Bog ustvaril: morje. Mar boste postavili pregrajo mtd Her-peljami in Kozino f Ali med Bazovico in Lipico t Ali med Koprom in Pomjanom t Tu ima polno veljavo sveto-pisemshi ukaz: *Quod Deus conjuocit, homo non separet*. Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči.
OmogoSite torej Primorski naravno tivljenje!
* *
*
Zavezniiki radio je povedal — da ponovim Se enkrat — da se bo komisija oztrala samo na dej. stva. Po treh navedenih si oglejmo Se dve dejstvi: četrto in peto.
Oetro dejstvo: volja Primorcev, Ali ne govori atlantska karta, da bodo dežele same odločate o svoji usodit Mar za Primorsko karta ne veljat Prišli ste torej da po-izvsste za mnenje in voljo prebivalcev Primorske t
Med prvo svetovno vojno se je na Primorskem rodilo gibanje v prid Italiji, Koliko Primorcev je šlo takrat v boj za Italijo t Natančno 1781. Padlo jih je za Italijo nekaj desetin. V drugi svetovni vojni pa so šli Primorci v boj za Jugoslavijo, za katero je dalo življenje J,t.000. Zaradi Jugoslavije je bilo interniranih nad 95.000 Primorcev, v ječah pa 8 tisoč 981 Primorcev. Kje na svetu je dežela, ki je tako plebiscitarno glasovala t Ako pa Hočete res ie enkrat plebiscit s papirjem, smo sicer užaljeni, vendar pripravljeni!
Samo ne barantajte z nami kakor z govedom ali ovcami!
Dajte veljavo Atlantski karti!
Peto dejstvo: Ali sta zločinec tn prijatelj enakopravnat Bvetovni konflikt se je začel m abesinsko vojno. To je bila roparska vojna kateksohen. Nato sta se Hitler »n Mussolini povezala za življenje in smrt. Mussolini je poslal v Nemčijo začetnika ikvadristov v Italiji, Francesca Oiunto. da je v Nemčiji im‘1 prvi tečaj za nemške skvadriste, Hitler in Mussolini sta si postavila za oilj; uničiti Francijo, Anglijo, Rusijo in *.če bo treba tudi Ameriko.
Priznati treba, da so bili »a Anglijo trenutki obupa. Malo, malo je manjkalo.
Nemčija in Italija sta vojno povzročili.
Nemčija in Italija sta t tem povzročili nepopisno gorjt.
Nemčija in Italija sta Jugoslavijo roparsko napadii. Jugoslavija se ni pomišljala, ampak je kar skraja stopila na stran zaveznikov.
Primorci so se enodiišno pridružili zavezniškim armadam.
Zdaj Primorci hočejo k Jugoslaviji, Jugoslavija hoče Primorce imeti.
AH bo res komisija mogla Primorce in Jugoslavijo zavrniti in ugoditi ...Italiji t
S«;k Vlrgrll.
Vest o gibanju sovjetskih čet m resnična
Moskva, 14. Reuter. — Moskovski radio J* nocoj oddajal Tassovo izjavo, d<a vfstl o gibanju sovjetskih čet v Iraku niso resnične.
Izjava se glasi: «Amerilkl tisk je objavil poročilo zunanjega ml-nlstnstva ZDA, da se v Iranu vrle premiki sovjetskih čet preko Tabriza proti Teh {ranu in »hodni perzijski meji.
Tass je pooblaščen izjaviti, da gornje poročilo ni resnično*.
Ubili so jih, ker so hoteli Jugoslavijo
*	:: St ■:	\c
v i	A	:	i	%
* z? ; i i v • i v	'	: 1	<•-.
* .Ib
Trat je znova odprl svoje srce. Znova je dal mogočnega izraza svoje visoke demokratične miselnosti, ko so deset in aesetti-
tržaške
borbeni duh, ki daje vedeti vsemu demokratičnemu svetu, da ima v tržaškem ljudstvu odločnega soborca za demokratična načela, fašističnim in novofašističnim izrodkom pa, da imajo v njem sovražnika, ki ni in ne bo štedil svojih sil, da si utre pot k zasluženi svobodi. Z množico je šla skozi tržaške ulice njena ponosna zavest, da izpolnjuje oporoko 46.000 žrtev, ki so padle zato, da bo ljudstvo Primorske in Trsta moglo živeti svobodno novo življenje v Jugoslaviji.
Medzavezniška komisija na Krasu
Povsod jo je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo In Izražalo svojo voljo z mogočnimi manifestacijami za Jugoslavijo
V popoldanskih urah j© kolona avtomobilov s člani vseh atiirih delegacij MedzavezniSke razmejitvene komisije brzela po cesti ob morju proti Tržiču. Prebivalstvo kratkih vasi, ki že vee čas, odkar je komisija prišla v Julijsko krajino, nestrpno pričakuje njenega prihoda, je bilo o tom. kaj hitro obveščeno. Pod slavolok) so se v vseh vaseh zbirali ljudje in pričakovali visokih gostov. Prišli ^so z zastavami in transparenti, da bi komi siji dokazali svoje želje in zahteve.
V Doberdobu
Veselo je bilo ljudstvo Doberdoba, kjer se je MedzavezniSka komisija ustavila. Vsi vaščani so čakali na glavnem trgu z zastavami in transparenti, na katere so napisali svoje telnje in pozdrave. Ko so se avtomobili s člani delegacij Medzavezniške komisije ustavili,.jih je ljudstvo obkrožilo in pozdravljalo goste. Veselje je žarelo iz obrazov vaščanov. Prestavniki Krajevnega narodno osvobodilnega odbora, SIAU-ja in drugih antifašističnih organizaciji so v imenu vs:ga
Mit JOK
mmkiM
žrtve Opatjegasela na Krasu za Jugoslavijo
prebivalstva izrekli visokim go3toin dobrodošlico. Povabili so Zavezniško komisijo v bližnjo hišo, kjer je le ta sprejela va.'ko delegacijo, s katero se je pogovarjala o njiho-vlh življenjskih pogojih, o njihovem delu, njihovi udelt-bl v narodno osvobodilni fcorbi, življenju pod Italijo Itd. Dalj časa se je Zavezniška komisija zadržala v razgovoru z delegacijo. Nato so vaščani visokim gostoim pripravili skromno zakusko, ter se jim zahvalili za njih obisk in se prisrčno poslovili. Ves das, ko se je Zavezniška komisija mudila v razgovoru z delegacijo, »o ostali vaččanl pred hišo, vzklikali Jugoslaviji, mar&alu Titu, in neprestano zahtevali priključi, tev k Jugoslaviji. «Skupno »mo se borili, skupno hočemo živeti v miru:*, so vzklikali ljudje.
Veseli, da" jih je Medzavezniška komisija obiskala, so se ljudje poslavljali od nje in ponovno vzklikali, da je za njih življenje le v Titovi Jugoslaviji.
V Opatjemselu
vezniška komisija na Krasu in so se zbrali na tngu, da bi jo pozdravili, če bi prišla v njihovo vas. Kot v panju je zašučtelo med ljudmi, ko so zagledali prvi avtomobili zaviti proti trgu sredi vasi. Iz stotin grl je zadonelo «Prisrčno pozdravljeni, dragi gostje, v naši vaei», ko so člani komisije izstopili iz avtomobilov. «2ivela Zavezniška komisija! Živela Federativna ljudska republika Jugoslavija! Živel maršal Tito!» so vzklikali vaščani, ko so se člani komisije pozdravljali s štabom Odreda Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro. V imenu vseh vaScanov so visoke goste pozdravili namestnik predsednika ln tajnica KNOO za Opatje selo ter predsetvnik SIAU-ja. Medzavezniška komisija je sprejela to delegacijo v neki hiši na glavnem trgu, kjer je prav tako kot v Doberdobu, povpraševala delegate o življenju vaščanov, o njihovih ekonomskih prilikah, o njihovem nacionalnem življenju v času, ko so bili pod Italijo itd. Medtem pa so zunaj vsi va&čami prepevali partizanske pesmi, vzklikali Jugoslaviji in pričakovali, da se člani Med zavezniške komisije vrnejo s pogovora z vaško delegacijo. Mala pionirka je držala v svojih otročkih ročicah pionirski prapor in skupno z ostalimi pionirji navdušeno prepevala pionirsko pesem. Zena v črnini, ki je v borbi zgubila moža in dva sinova
je držala v rokj transparent z napisom «Živel tovariS Kardelj!* Solze so ji tekle po licu, ko je skupno s svojimi sovaščani vzklikal^: stfjer so naše žrtve, tam so naše meje*. Neumorno so čakali ljudje na trgu In vedno znova ponavljali svoje zahteve:	cHočemo,	da	se
priključimo k FLRJ. Zahtevamo naše pravice. Zahtevamo, da se upo&ievajo dololbe Atlantske karte. S Titom v borbi, s Titom v svobodi! feorili smo se za priključitev k Jugoslaviji.*
Sonoe je že zahajalo in pričelo se je temniti, ljudje pa so še vedno steli na trgu. Skoraj dve uri je bila vaška delegacija pri Medzavezniški komisiji. Na kraju razgovora je de. legaclja izročila komisiji resolucijo, v kateri so vaščani navedli, koliko Srtev so dali v narodno osvobodilni borbi. Resolucije so komisiji izročile tudi delegacije brižnjih naselij Iiokvice, Nova vas ln Hudllog. Nato so komisijo skromno pogostili, in se s posameznimi člani prisrčno razgovarjali.
Po končanem razgovoru je komandant Odreda J. A. za Slovensko Primorje, Trst in Istro, tov. polkovnik Dragomir Benčič povabil Medzavezni&ko komisijo k sebi, da jo skromno pogosti. Člani Med-zavozniško komisije so se pri tov. komandantu zadržali okrog % ure, nakar se je tov. komandant polkovnik Benčič od njih, prisrčno •poslovil.
Ljudstvo pa je ves ta Sas čakalo na trgu, da se tudi ono poslovi od Medzavezniške komisije. Temna nofi je Za bila, ko so č.ani komisije prišli z obiska pri tov. komandantu ter se odpeljali proti Devln.u. Vaščani so se od njih poslovili, ponavljajoč svoj; upravičene zahtve po priključitvi k Jugoslaviji in pojoi borbene pesmi. Z zastavami so pozdravljali odhajajočo Medzavezni-ško komisijo, ko jih js po Stiriur-nem obisku v njihovi vasi zapuščala.
«Borili smo se za priključitev k Jugoslaviji*, je donelo iz grl množice, zbran« na trgu, ko so se avtomobili s Člani MedzavezniSke komisije te pomikali iz njihove vesi.
Zasedanje ljudske skupščine FLRJ
Beograd, 14. Tanjug. — Predsedstvo ljudske skupščine FLRJ j; sklikalo skupščino na izredno zasedanje za 26. marec v .Beogradu.
Ker so zaprli slovenske šole
IZJAVA
Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje In Trst
Glede na odlok prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave, ki proglaša vse slovenske osnovnt in srednje šolo t) Trstu za zaprte z motivacijo, da te ne služijo svojemu namenu, ker učenci zaradi protesta nad zločini v Skedmju zadnje dva dni niso obiskovali pouka, Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovansko Primorje in Trst
izjavlja :
Motivacija, s katero so bile zaprte šole, nikakor ni utemeljena, ker pri izostanku učencev od pouka ni šlo za politično manifestacijo v navedenem smislu besede, še manj pa za propagandno sredstvo ali politični pritisk, ampak zoglj za vsega ljudstva spontan izraz sočutja do žrtev in ogorčenja nad zločinom. Ne vemo, zakaj naj bi bilo prav mladini za~ branjeno izražanje onih čustev, ki so te dni navdajala ves narod, ko imamo vendar v rakih neizpodbitni dokaze, da je civilna policija streljala v Jo« in prefepa-pala otroke.
Spričo tega, da se je pri nas že izvršil en poizkus zatvoritve šol, se ne moremo ubraniti vtisa, da so v ozadju na delu sile, ki jim j} dobrodošel vsak neutemeljen povod, da bi bilo ukinjeno slovensko šolstvo v Trstu. Poudarjamo, da šole niso le zadeva u-čenctv «n njihovih staršev, ampak so kulturna last in potreba vsega naroda, ki jih ne sprejema kot miloščino, ampak kot eno osnovnih demokratičnih pravio. Ne more biti vzroka, da bi mu kdo kratil to pravico, a če se mu to zgodi, je to groba žalitev naroda, ki je toliko žrtvoval za svobodo in demokracijo.
Dejstvo pa, da Zavezniška vojaška uprava veže zopetno otvoritev Sol na pogoj, da uč 'nci in starši dajo obvezno izjavo, je za slovensko ljudstvo skrajno poniževalno, ki nas spominja na sistem kolonizacije, nenavaden pri nas v Evropi.
Vkljub vsemu nočemo verjeti, da ima Zavezniška vojaška uprava namen, vzeti našemu narodu
šolstvo in s tem kršiti demokratična načela že v svojih osnovah. Zato pričakujemo, da bo tržaškemu slovenskemu ljudstvu z uvidevnostjo vrnjeno v boju proti fašizmu priborjeno šolstvo in s tem ugodeno temeljnim narodnim načelom, da ima vsak narod pravico do lastnega Šolstva, ki naj ga organizira po svoji volji, in preudarku.
Dovolj smo zreli, da ne rabimo več nikikega skrbništva.
MOS protestira
H. marca 1946.
ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI Gospodu polkovniku Robertsonu, namestniku viSjega častnika za civilne zadeve
TRST.
Osvobodilni svet za Trst smatra naredbo VcSega Šolskega odseka, s katerim odrejate, da se zaprejo slovenske Sole v Trstu, za čin, ki ji v nasprotju z narodnimi pravicami Slovencev in v nasprotju s pravicami vseh narodov, da se njihovi otroci poučujejo v materinskem jeziku.
Poučevanje v slovenskem jeziku je italijanska vlada Slovencem petindvajset let preprečevat la, tako da dijaki niti ne poznajo dobro svojega materinskega jezika. Sedaj pa Šolski odsek zopet preprečuje slovenskim otrokom poučevanje v njihovem materinskem jeziku pod pretvezo, da so se na sloi>enskih Šolah udeležili sploSne stavke, katere se je kompaktno udeleiilo vse prebivalstvo in tudi nekatere italijanske Sole, kakor gimnazija *Petrarca* in deloma «Vo'ta* ter ljudske Sole pri Sv. Ani, v Skednju, Sv. Ivanu, Sv. Jakobu, Barkovljah in na Opčinah.
Osvobodilni svet zato ostro protestira proti pristranskemu odloku, ki zapira slovenske Sole in v imenu slovenskih starSev in otrok zahteva, da se te Sole takoj redno odpro.
Smrt faiizmu — svobodo narodu!
Predsednik:
(odv. Giuseppe Pogassi)
Lavrentijev-Veleooslanik ZSSR v Jugoslaviji
Moskva, 14. Tass. — Predsedstvo Vrhovnega sovjeta ZSSR je iwveno-tmio Anatolija Lavrentijeva za ve-leposfanika ZSSR v Jugoslaviji.
Z odlokom predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR je bil Lavrentijev razreSen poloiaja ljudskega komisarja za zunanje zadeve ZSSR.
Demonstracije proti CP
v Kobarid«!
Dn« 13. marca je trg cSvobode* sprejel ogromno množico ljudstva iz vseh vasi okraja, s skrajnih za-padnlh vasi Breginjskega kota, iz Livka, Volč in zapadno od Soče. Iz tisočerih grl so se razlegali klici protesta proti organom civilne policije, ki so umorili nedolžne žrtve v Skednju. Zavezniška policija ni ovira’.a dohoda demonstrantov v Kobarid. Ljudstvo je bilo zadovoljno, ni videlo »Čerinov*, trg pa je bil poln transparentov in žalnih zastav. S trga »Svobode* je povorka krenila na policijo, kjer je z ogorčenimi protesti zahtevala njeno1 ta-
Maršal Tito prispel v Varšavo
London, 14. BBC, — Poljski radio sporoča da je maršal Tito nocoj prispel v Varšavo.
Na poti proti Gorici, pri prvi hiši v Gaberjah, ob glavni cesti, so bili zbrani Vsi vaščani z zastavami in napisi, ter čakali komisijo. Tudi vaški župnik je bil z njimi. Toda njihova vroča želja se jim ni izpolnila. Avtomobili so zavili po strmi cesti proti Opatjeniu selu. Tudi tu so bili ljudje obveščeni, da je Za-|ln nadaljuje: »Sovražniki jugoalo
Trst, 13. Tanjug. — Dopisnik a-gencije tUnlprtssi> poroča o impozantnem pogrebu Žrtev, ki so padle v nedeljo v trlaSkem predmestju Skednju, ko je policija streljala na ljudi, ki so protestirali proti odstranitvi jugoslovanskih zastav. Dopisnik poudarja, da se je pogreba udeležilo prlbliZno 150.000 ljudi.
<nDoplsn‘.ki so mnenja*, piSe dopisnik agencije *Unipress», *da «-streza pogrebna svečanost neuradnemu plebiscitu, ki bi v Trstu in okolici očividno prinesel prednost slovanskega prebivalstva pred Italijanskim.*
ZavezniSka uprava smatra, da Šteje trZaSko okroije približno t~5 tisoč prebivalcev. Dopisnik *Unl-pressa* poudarja, da so v povorki nosili več sto zastav, vtčinoma jugoslovanskih in slovenskih in da so slovenski in italijanski govorniki na pogrebu terjali razpust civilne policije.
«Mednarodna komisija, ki ima nalogo, da reSi vpraSanje mej*, pravi dopisnik», mora upoštevani to veliko manifestacijo kot Izraz ljudske volje na priključitev le Jugoslaviji.»
Odmev tržaških dogodkov v francoskem tisku
Pariz, 13. - AFP — Pari&kl listi objavljajo poročila o splcanl stavki v Julijski krajini.
«Ce soir* ima naslov čez štiri kolone prve strani: Splošna stavka v Julijski krajini. Zavezniška policija strelja na mantfeetante. List «Dernler Parts* piše čez tri kolone: Krvavi metež ln splošna stavka v Trstu.
Listi «Pays» ln «Le soir* prinašata na vidnem mestu poročilo o stavki. Poročilo o stavki objavljajo tudi «Aube», «Populah-e», «Le monde* in drugi.
♦Humanltš* posveča važen članek dogodkom v Julijski krajini pod naslovom: Splošna protestna stavka v vsej Julijski (krajini.
»Kri teče v Trstu*, — piše list
Manifestacije za jngoslai/ijo
mora upoštevati tudi zavezniška komisija
vanske republike, ki imajo vse raz. loge za strah, so se okoristili z navzočnostjo zavezniške komisije, da bi poostrili teror v mestu in Julijski krajini in povečali provokacije. V nedeljo Je tekla v Trstu kri.
Sedaj traja splošna stavka. Mislimo, da bodo člani komls'je, ki so bili Iz Londona poslani, preiska-
li, kdo je pravi krivec ln vso nevarnost, ki tiči za tem, tako za splošni mir kot za prebivalstvo Trsta in Julijske krajine, če upravičeno ne ugode želji tega prebivalstva s tem da jo priključijo demokratični jugoslovanski domovi, ni, da bi se tako izognilo zatiranju,* «Humanitš» podaja nato opis tragičnih nedeljskih dogodkov.
Kievntniška Kampanja
Italijanskega tiska proti Jugoslaviji
Moskva, 14. Tass — Diplomatski urodnik »Izvestij* piše:
»Med problemi, ki jih morajo u-rediti velesile, zavzema problem Julijske krajine precej važno mesto. Etnografske razliko tega ozemlja ln italijanske teritorialne zahteve z em* strani in jugoslovanski z druge strani, so povzročile potrebo, da ta problem rešijo velesile. Komlolja, ki je bila ustanovljena pb sklepu Sv;ta zunanjih ministrov v Londonu saptembna t. 1., je prispela te dni v Trst, da bi preučila položaj na mestu.
Zdi se, da bodo Italijanski krogi', ki so v takem ali drugačnem obsegu odgovorni za nasilja nad ljudsko voljo, ki jih je zagrešil italijanski imperializem v nedavni preteklosti, pokazali vsaj neko zmernost in razumnost ln pričakovali sklep komisije. Todta italijanski reakcionarji so skrajno nepotrpežljivi.
Ze v pričakovanju prihoda medzavezniške komisije v Julijsko
krajino, J} »Giornale della sera», takoj za njim »Giornale del mat-tino* pričrl klevotniško kampanjo proti demokratični Jugoslaviji.
Ti listi poskušajo mobilizirati mednarodno reakcijo v obrambo svojih postojank v prašanju Julijske krajine In se zatekajo k fašističnemu govoričenju o »ruskih a-g;intih», »sovjetskih častnikih*, »ponovnih ruskih vojaških nadziranjih*, »navzočnosti ruskih elementov na vodilnih mestih* In vsom drugim vrstam nesramnosti.
Cilji teih izmišljotin so popolnoma jasni, italijanski reakcionarji poskušajo odvrniti pozornost svetovnega javnega mnenja od podtalnega delovanja, ki ga vodijo v Italiji in ki ograža mir in varnost. Pobegli italijanski fašisti vodijo hujskaško kampanjo proti demokratičnim elementom in sejejo ne. slogo.
Hkrati uživajo zaščito Italijanske r: akcije ostanki Mihajlcvičevth tolp, enote »poljske armade* gene-
rala Andersa ln drugi.
Obrekovalci iz »Giornale della sera*, »Giornale del mattino*, »In-dipendenza* ln drugih reakcionarnih listov, širijo razne izzivalne govorice in poskušajo že vnaprej zasenčiti delo komisije. Vsi tl listi se uvrščajo v skupino »neodvisnega tiska*. V resnici so, kot piše list »Italia libera*, glasniki starih fašističnih volkov, ki prihajajo na plan.
„Skozi Trst fe stopil faiinni na Balkan"
Tirana, H. Tanjug. — Albanska nova agencija «ATA» sporoča, da Je list *Baškimi» objavil članek o vprašanju Trsta in Julijske krajine, poudarjajoč, da obstoji med slovanskim prebivalstvom te pokrajine in italijansko manjšino posebna enotnost, ki je bila ustvarjena v narodno-osvobodilni borbi.
Omenjajoč cilje mednarodne reakcije v zvezi s ts-mi pokrajinami piSe Ust cBaikimi*:
*Trst je služil fašizmu, da se je mogel rartnti v Srednji Evropi. Trst je luka, skozi katero je fašizem stopil na Balkan in skozi katerega skuša mednarodna reakcija priti vnovič na Balkan. Spletke reakcije v Trstu*, pravi dalje «Ba-Skimi*, so podobne spletkam reakcije na južni albanski meji, kjer skuSa grSka reakcija ustvariti trdnjavo proti demokratičnim državam na Balkanu. Ce bi sedanja neofašistična Italija dobila Trst, bi to pomenilo grožnjo miru in demokraciji na Balkanu».
Zaradi tega ni tržaški problem samo jugoslovanski problem, pač pa tudi problem vseh držav Srednje Evropi in posebno problem demokratičnih držav na Balkanu.
kojšnjo odstranitev. Civilni policisti «6 nato plartlli na ljudstvo in ga začeli s pendreki pretepati. Hu. do so bili ranjeni stari očanec Csn-čič Avgust iz Kreda, oče predsednika krajev. NOO tov. Rozi Hrast lz Borjane in 6s neki starejši moški. Vse je oblila kri. Prvo pomoč so Jim nudili zavezniški vojaki. Več ljudi so civilni policisti vrgli na tla, med njimi tudi sina Hrasta Ivana iz Livka, ki ima osem sinov partizanov. Ljudstvo je iz ogorčenja nad takim ravnanjem vzvalo. vilo in se začelo braniti.
Zal, pa je bil v tej zmešnjavi ne. hote zadet od kamenja tudi zavezniški oficir, ki je priSel z dobrim namenom, da pomiri ljudstvo. Sam se je izrazil, da kamen ni bil namenjen njemu, in da je bilo to zgolj nesrečno naključje. Policisti »o se morali pred razburjeno množico, ki so jo do te mere izzvali, umakniti v svoje prostore. Na vratih »e je pojavil oficir civilne policije, inšpektor cone za Goriško, O-zebek Franc. Hotel je govoriti la zagovarjati zločince iz Skednja. Ljudstvo ga je prekinilo z žvižganjem in mu dejalo, da so civilni policisti tudi danes, tukaj v Kobaridu, pokazali svojo zločinsko naravo ter mu pod nos porinili okrvavljene zastave ln dejali: »Pretepali ste starce, žene ln nedorasle otroke.* Ni mogel priti do besede. Ljudje so mu dejali: »V vaših vrstah so bivši domobranci, fašisti in. sploh izdajalci vseh vrst*, in niso odnehali, dokler ni zavezniška vojaška policija odpeljala krivce krvo-prolitja v Kobaridu. Ljudstvo je bilo zadovoljno, ko je videlo, da ves vod zavezniške policije spremlja krivce s povešenimi glavami ln pred ljudstvom osramočene.
Kot po navadi, ni hotel guverner kap. Painter sprejeti delegacije, dokler se množica ni razšla. Trikrat je skušala delegacija priti v stik z guvernerjem in tretjič Je dobila odgovor, naj se zglasi na. slednjega dne pri zavezniškem častniku za civilne zadeve, ki je bil pri tej demonstracij ranjen. Po končani demonstraciji se je okrog 4. ure popoldne zglasil na sedežu okraj, odbora SIAU poročnik d vil-ne policije la se pritožil zaradi nezgode zavezniškega oficirja za civilne zadeve. Navzoči člani SIAU so mu obrazložili, da obžalujejo častnikovo nesrečo, da pa Js bila demonstracija le odgovor na brutalni zločltv v Skednju In da s« je ljudstvo spričo napada s pendreki po svoji uvidevnosti branilo. Med drugim je sam poročnik priznal, da se v njegovi podrejeni edinlcl nahaja 65% fašistov, belogardistov in njim podobnih. Izgovarjal sa Je, da Je angleški častnik ukazal, razgnati ljudstvo s pendreki. Vsekakor je mogočna demonstracija v Kobaridu dokazala, da je ljudstvo složno, ko gre za njegovo svobodo ln za obrambo težko priborjenih pravic v narodno osvobodilni borbi.
PRIMORSKI DNEVNIK
iSHHUma. ■"
— J —
15. |narca 19&
Teror v Benečiji
Z Narodno osvobodilno borb« ec je pričela Slov. Benet ja zopet na* rodnostno prebujati po skoraj stoletnem raaiarodovanju. Hkrati * narodno zaveetijo j« rasla pri beneškem kmetu tudi zavest, da se bo le s priključitvijo k ostalim slo vtralum zemljam rešil ta siromašni predel gospodarskega izkoriščanja od furlanskega veleposestniškega gospodantva, da bo le po preusmeritvi njih gospodarstva na vzhod tudi aa Benečan« lahko na-stopila doba procvita. Videmski in čodadskl šovinisti so kmalu »aču-till nevarnost u svoje imperialistične interese. Nobeno sredstvo jim »ato ni bilo prepodlo, da bi zo. pet prisilili Benečane k hlapčevstvu napram italijanskemu gospodarju, da bi s strahovanjem un«Č,ll novega duha svobode in demokracije, ki je vetajal v teh hribih. Zato so po porazu n&Clfafclzma Vpisovali v tamkajšnje ipartlzanske organizacija vse najhujie fašiste ln vojne zločine«, ako »o mislili, da bi jim lahko slui.ll la teroriziranje prebujenih ln zavednih Benečanov Toda domače partizanske edinice Slov. Benečije »o pripadale Titovi NOV. Zato so Imele preveč bridkih izkušenj, da bi jih bilo možno preelfcpiti jn pridobiti s takimi mahinacijami. Prav tako so vs« podobne poizkuse onemogočile tudi garlbaldintke edinice is Karnije in sosednja furlanske nižine. Le 010-povcl, kateri nikoli niso hoteli sodelovati s Titovimi benc&kimi edi-nicaml, so na slepo vpisovali vse najbolj kompromitirane element« v svoj« vrste. Na stotine ozopovskih partizanov ee je tako rodilo šele ob smrti naclfašlzma, ko je prenehala partizanska borba. NacifaČstl so s« prelevili v oeopovce. To orodje italijanskega Šovinizma v Slov. Benečiji je postalo zdaj strah miroljubnega prebivalstva. Dnevno čujemo o njihovih terorističnih dejanjih, kot smo včasih slAaii o dejanjih skvadrletov.
Objavljamo danes v originalu do. ple, ki smo ga dobili o tamkajšnjih razmerah:
Tailstlčpl teror, rop ln nasilje nad antifašisti v Slovenski Benečiji ln v livfcklh vaseh, ki mejijo z Benečijo v ooni A, se nadaljuje, odkar so edince J. A. zapustile te kraje in se umaknile po dogovoru Tito-Alexander. Teroristična dejanja Izvajajo oaopovcl, ki Imajo, kljub formalni razorožitvi, fce polno orožja. Zavezniške zasedbene oblasti, pa Iščejo orožje in vršijo hišne preiskav« iftri anitifa&Ufcih, ki so
'žrtvovan vsa v boju proti failarnu.
Pričelo se je 23. majft p. 1, ko je ena Izmed ozopovskih skupin, ki so že 1943. leta v Italijanskih fall. stičnih enotah ropale . v llv&klh Ravnah, obkolila va* ln iskala tajnika krajevnega NOO odbora Hrast Antona. Ker ga ozopovel niso naill doma, so mu odpeljali 1»
Izpred porotnega sodlSča
Dne 12. t m. je bila razprava proti odsotnemu Fortlsu Ivanu 1* Trsta, kl Je obtošen, da Je kot po-doflclr sodeloval z SS-ovel ln pri upravni policiji. Po prlčesiju Za. netti-ja, člana komisije za čiščenje naclfaiistov, Je Javni tožilec zahteval oprostitev. Sodišče Je obtoi;nca oprostilo.
* Naslednja razprava je bila proti poročniku republikanske fašietičn-e milice Corradinu Leonardu 1* A-slaga, kl je obtoJen, da je sodeloval t SS-ovel ln da ji s svojo posadko v Kanalu napadal partizanske e-dlnlce ter n streljanjem povzročil smrt ljudi. Obtotenec »e Je lago-varjal, da je svojo posadko veibal samo zato, da bi bila pozneje sposobna vstopiti v partlzansk; vrste. Njegove fejave sta potrdili tudi dve razbremenilni priči. Vsemu temu pa ugovarja pismo, v katerem Je obtoženec opisal napad na partlza-ne In nav:del Število Ubitih ln ranjenih vojakov. Vsebino teg« pisma Je objavil list »Popolo Vlcentino*. Javni točile« je zaradi pomanjkanja dokazov, kakor je sam dejal, zahteval oprostitev. Sodišče Je ob-tož'nca oprostilo.
Predsednik Nachlch, javni tožilec odvetnik Gherea, branilec odvetnik Annoscia, zapisnikar Romano.
hleva živino. 30. maja so ozopovel is Sovodenj ln Mašerov obkolili va^ Jevšček, prebrskali hišo ter ropali, Istega dne so po vseh fašističnih predpisih obkolili tud} vas Livek, strahovali mirno ljudstvo, vlomil) v osnovno šolo, kjer se je vrSil slovenski pouk, ter strahovali učitelji, ce, češ da so tu bili Italijani in morajo tudi oatatl.
Isti ljudje dane« ogrožajo osebno lastnino in varnost antifašistov, kl se oelo boje Iti na delo na polje. Ce pa gredo po opravkih v Benečijo, jih tamn psujejo, jim grozijo ln več. krat j« prišlo do dejanskih napadov. Kmetovalcem Uvtikih Ravni so nasilno vzeli več kot 100 kvj lesa. Iz Benečije se skoraj vsak dan sliši streljanje pušk ln celo pokanje ročnih bomb.
Uradnik občine Drenkja, po domače Cikov, je o vtem tem poučen in selo rad vidi, da prihajajo lz Bene "ije krast les v cono A. Ničesar ni doslej ukrenil, da bi se s ropanjem leea prenehalo. To se dogaja tudi v Iivskem gozdu RJeku in po Matajurju. Neusmiljeno se, kajo naše gozdove ln pošiljajo les v Italijo. Zasedbene oblasti drže pri tem križem roke. Beneški reakcionarji a vojaškim orožjem neprestano lovijo divjačino po Matajurju ln po pobočjih Kolovrata. Pri neki svadbl 27. p. m. so ozopovej dve url zadržali svate pred vasjo. Eden Izmed oaopovoev je a angleško
| brzostrelko udaril stareSino Matu-1 zelja Zaneta po glavi. Podrli so tudi slavolok, postavljen na Oast svatom, ln prevrnili mize.
Oozdov v conj A ne ropajo samo razni špekulanti ln ozopovel, unl-čujejo jih tudi italijanski vojaki s postojanke CepletfMe, kl so na straii ob demarkacijski črti med videmsko provinco in cono A Odkar j* tu postojanka, *o Italijan skl vojaki uničili priblilno 1 ha llv-škega gozda. Prebivalstvo livških vasi je že pred dobrim mesecom poslalo okrajnemu guvernerju ZVU v Kobarid delegacijo a protestno noto, s katero zahtevajo MČjlto goadov. Guverner Jih je poslal na vojaško zavezniško policijo,' kjer »e-veda niso nič opravili. Od tu ao Jih poslali v Vidom, kjer naj bi atvar uredila italijanska vojaika komanda. Ljudstvo a; je v teh ogroženih vaseh pomagalo na avoj način. Zz vsake vasi ao poslali okrajnemu NOO za Kobariško seznam oseb, kl bi bile sposobne za službo poljskih čuvaj tv. Okrajni NOO je ta aaa-nam predloiil guvernerju aa Kobariško, vendar brez uspeha. Ou-verner ae je izgovarjal, da ni aa to pristojen ln da mora o stvari odločati civilna policija v Goric!. Ljudstvo, kl mora trpeti toliko škode, ve, da gozdovi ne bodo zaščiteni, dokler ne vspoetavljo zopet Narodne zaščite in aluibe poljskih čuvajev.
Slovensko narodno gledališče za Trst m Primorje
uprizori v Trstu v gledališču Fante« v ponedeljek ŠM IS. maroti ob to. url Surekovo glasbeno ko-
med jo tPesem « oeste*, v režiji Milana KoAtča ln Inscenaciji arh. Bojana Stupic«, sodelujejo Rado Nakrst, Milan Košič, Mo-dest Sancin, Zlata Radošek, Ema Starčeva, Stane Raztresen in Sandi Valič ter mali jazz-orke-ster. «Pesem o denarju* napisal ln uglasbil Vinico Vodopivec, »O ljubica noeoj» uglasbil Guido Cer goli, »Čudovita sreča» uglas bil Mario Sancin.
V torfk dne it. marca ob IS. ur« Borova igra la narodno osvobodi ln« borba tRaztrganci*. Repriza ta nad vee uspele dram« j« aa Slovensko narodno gledališče ta Trat in Primorje prašnik um etn 1-Ikega delovanja člana ln reži* serja Justa Košuta, kl aiavl U dan pat In dvajsetlataloo svojega umetniškega delovanja. »Raztrgane«* rt žira Justo Košuta* Inscenacija Je delo slikarja A vreli ja Lukežlča. Sodelujejo: Juato Košuta, Angela Rakarjeva, Elaa Barbičev«, Valerija Sllova, Zora Jugova, Mario Sila, Sandi Valič, Polde Defcnan, Danilo Turk, Bek , llzar Sanein, Joeip Batič, Franc Dujc ln Josip Mer.
Predprodaja vstopnic ta oba predstavi od petka dalja v knji gami stoka, na dan predstave pa v gledališču Fenice. Cene ae-deSem 80, 80, 40, stojišča 30 lir.
Državna vinarsko-sadjarska šola v Škocijanu pri Kopru
Prve dni prihodnjega meseca aprila ae bo začžl na Vlnarsko-sadjarskl šoli v Škocijanu pri Kopru reden pouk za kmečke fante, kateri se mislijo posvetiti kmetijski stroki. Pouk bo trajal eno leto. odnosno 18 mesecev. Poučevali bodo vse stroke, kakor: sadjarstvo, vinogradništvo, kletarstvo, vrtnarstvo, poljedelstva, živinorejo, fclvi-nozdravstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, kmetijsko goapodaratvo ln knjigovodstvo. Teoretičen pouk bo v dopoldanskih urah, popoldne pa praktično velbanje, primerno Času ln potrebam na lastnem posestvu.
Sola ima avoj« poaeatvo, kl meri 11 ha ln nekaj zemlje v zakupu, vsega akupaj 14 ha. Posestvo Je vae obdelano. Trt Ima šola 8000. Sadnih dreves je 2600 (breekev, češenj, hrušk, jablan, češpelj, marelic ln kaki-jabian). Drevje je po večini pritlikavo. V drevesnici bomo letos aadlli 10.000 divjakov. Napravili bomo tudi nov matiinjak In allnleo. V silnici sa bo že letos sililo 13.000 cepljenih trt, katere bo-mo posabiu v trtnlco ln jeseni razprodali našim vinogradnikom.
Sola Im* tudi 8 glav goveje živine švicarska pasme. Sedaj namerava Uvlno še pomnožiti vsaj na 8 do 10 glav. Ima tu<M dva konja, ki )u rabi «a vprego.
Vzoren kokošnjak Je »e dograjen
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Ilirska Bistrica
Rudarji premogovnika Snežnik so v teku enega samega tedna m;*eca februarja povečal' produkcijo premoga za 40%. Povečanj« produkcl« Je je omogočilo odkritje novih premogovnih žil. Delavci Windisch« grfttaove, ki je sedaj v začaini u« pravi KUNI-Ja, so v teku enega meseca zv šali produkcijo okrogle* ga !«sa v primeri s predvojno produkcijo od 18 na 24 metrov dnevno, Poleg dela pa se približno 50 delav-cev rodno udeležuje študijskega krožka v okviru. Enotnih slndlka. tov. Ceaar se nauče v krožku, potem delava pripovedujejo svojim tovarišem v tovarni Follersa, na Tomšičevi žagi, Skarpovi žagi. 8amsovi žagi In rudn ku Snežnik. Z uspehom so zadovoljni.
Tudi žene ne zaostajajo za delavci. Sodelujejo na vseh poljih jSvae delavnosti, slasti pa aa odlikujejo pri nabiralnih akc'jah. 2a pomoč petim partizanskim vdovam ao prod nedavnim zbrale 9000 lir.
Idrija	,	r,
« Rudarji š i vos r obrn e ga rudnika ao delali prostovoljno K mnogo dni zastonj, in zaslušek v teh dneh darovali v kulturne in socialne namene. Kor pa. se zavedajo, da je zasluga prav komunistična partije, da je v najhujših časih organizirala osvobod lno gibanje jugoslovanskih narodov, so pred kratkim darovali Izkupiček zadnje udarn iške dnine, kl znaša 200.000 Ur v sklad Komunistične partije. Sklen il so. da bodo tudi v prihodnosti hodili po poti, kl Jo je začrtal tov. Tito.
MarkovUina
Prebivalci so pričeli s - prostovoljnim delom pri pOprtfl vodovoda, kl bo zalagal a pitno vodo vasi Herpelje, Kozina, Matenja va« in Boršt. Do sedaj ao morali vodo za t« vasi voziti la Divače, kar Je povzročalo velike neprllike In te. žaye. S popravilom vodovoda bo rešeno eno najbolj perečih vprašanj, kl J* vedno težijo prebivalce teh
i’.	y
JavoHe, Obrovo
Mladinf teh vasi pa je sla na de to v Braaovo brdo. kj*r JI otišti-la ruševin* polgalllh domov, Pto-.
stovoijno delo mladine je bilo predvsem namenjeno temu, da pomaga domačinom pri obnovi ln da podpre priprave za obnovitveno zadrugo, kl se bo v kratkem usta-novila v okraju H«rpe’J«-Koztna.
Dol pri Dobardobu
Daalravno se vaščani le malo o* glašjo, n« spijo, temveč aktivno delajo na veeh poljih Javnega dslo.
vanja. Februarja meseca Je mlad'-na priredila kulturni miting, ki J* popolnoma uspel. Izkupiček je šel v prid proavetnega društva in v sklad za napeljavo elektrike, kar v času fašlsama ni bilo mogoče doseči.
Vrhpolj«
Prihodnje dni bo pričel tretji gospodinjski tečaj, kl ga je organizirala vaška ASIZZ. Tečaj bo obiskovalo 28 kme'kih deklet. Na tečaju bodo poučevali predvsem ku. hanje, gospodinjska dela, hlgijeno, nrgo otrok, računovodstvo v gospodinjstvu, slovenščino ln razna važna vprafeanja, ki morajo zani-mati vsako kmetico in vsako delavko.
Kilovee
Minulo nedeljo so nameščenci okrajnega odbora IUrsk« Bistric« in članice organizacij« ASIZZ odšli v Kilovče, eno izmed vaši, kl Je za časa narodno osvobodilne borbe največ trpela. V tej vasi ni ostala nepoškodovana niti ena hiša. Ob t«j priliki eo tovariši ln tovarišice čiatill razvaline ln pomagali pri pri. pravljanlnih delih Za obnovo vasi, ki ae bo kmalu pričela.
Slavina
Pred kratkim so prekopali štiri neznan« žrtve, kl so padle 2a Časa narodno osvobodlln« borbe. 2alnl svc!anoetl je prisostovalo vse ljudstvo.
Prvačna
Naše ljudstvo se iav«da potreb«
po čim tesnejši povezanosti med slovanskim in Italijanskim prebi. valstvom Julijske krajine. Tako so v zvezi s tem tudi vaSčanl gorlšklh in krašk.h vasi večkrat povabili na razn« svoje prireditve furlanske prebivale«. Pred kratkim so Jih povabili v Prvačno, kjer Jim Je vaška mladina priredila kulturni miting. Prireditve se Je udeliSilo nad 1*0 Furlanov. Po mitingu so jih vaščani povabili aa v«čerjo, na kar to s« veeel0 ralšll.
Zareč j e
Vaščani to po iklopu odbora vo. Uveev popravili ctato, kl palj« v Zarezico. Ker vas ni Imela elektrike, so se kmetje sami lotili dela. V najkrajšem času bodo veliko dšlo do. končali.
Ajdovih na
V Ajdovimi Je bilo v okviru Ljudsko univerz« pred kratkim predavanje o Trstu |n zaledju. Nav. zoči so v diskusiji mnogo obravna*
vali da mora met so pripadati k zaledju in na*narobe.
Pred krati k im Ja bilo v Ajdovščini pc*vatovanj« okrajnih rafaran-tov delavske mladina. Na taj konferenci si Ja mladina zadala nalogo, da bo pričela z načrtnim delom predvsem v rudniku Idriji, na Sagah v Postojni in v Ilirski Bistrici, v tovarni vezanih plošč Falersa ln v rudniku Vremski Britof. Sklenili ao, da bodo dvignili produkcijo na predvojno Stopnjo ln it bolj utrdili delovno disciplino.
Tolmin
Kakor v drugih okrajnih centrih, se tudi v Tolminu vrli etortni tečaj, kjer vajenci dobivajo potrebno teoretično »nanje. Vajenci ao pokazali dobro voljo za učenje.
Postojna
Dne ft. t. m. Je bila pred okrcanim ljudskim sodtSčem v Postojni Javna razprava proti mladolštnl-kom, kl ao 18. novembra 1640 ropali na Ravbar komandi. Vodja ro. parake skupin« Ja ž« pred oasom zbelal od doma. Prvi pomagač pobeglega roparja je bil obsojen na 8 lat prisilnega d«la t odvzemom svoboda, drugi pomagač pa na l leto priaimega dala a odvzemom svoboda.
Btliko pri Postojai
Na zahtevo sindikalna organizacij« sta bili z Sage na Belskem pri Postojni odpuščeni dva delavki. Prva Je bila odpuščena saradi sla. be discipline. Po dva > tri dni na teden J« izostajala od dela, hodila v Trst ln »e pečala s črno borzo. Kar besede niao nič aalegle, so delavci sklenili, da delavko odpuste, saj Ipudstvo nima od nje nobene koristi. Druga delavka pa se je precej slab« obna&ala v teku osvo-bodllnega boja. Mesto njiju bodo sprejeli na delo zavedne delavke, kl bodo znale lzvrž.ti svojo dolžnost ln aktivno sodelovati pri prvomajskem tekmovanj«.
TRST
K
U
ur
R
Recitacijska matineja naših pesnikov
Slovenska prosvetna zvem, katera ima namen, da pot p/ tuje ljudsko inobrauvanjt (it da na ta naCIn dviga kulturno ravan natega naroda, j* dala pobudo, da *e prir'di matineja, na kateri »e bodo naH pesniki osebno pred* stavi'4 nalemu ljudstvu.
Nate triaiko ljudstvo, kl je v teh meseoih po smagi te *aifu-»7o, koliko vzvitentga to naJ4 po-snlki in pisatelji povedelI tvoj’-mu narodu, bo imelo priliko jih osebno spoeftafi in M njihovih H*t slišati te kočo, blagoglasno slovensko besedo in uMvaM vso obtimo prostranost njihovega um« in src«. V svojem umu t« srcu to m«N ptsn>ki dojeli vse narod, njegovo iturjenje, njegovo tila-vott 4n borbenost, njegova hotenja M* stremljenja, njegovo dutev-noet <n njegove materialne prilike. zabeli so vee to t narodovega in obSettoveikega v dlka in t*i» * tam, kjer no« peeniki govore
o svojem lastnem čustvenem «t roeumsfcem Hvljenju, o svojih o-sebntA, dulsvni/i dogajanjih, je nj.hova izrazna slin tafco moen« ln tako kristalno tista In tako lepa v svoji preprostosti, da prepriča vsakega. Njihovi osebni doživljaji »o končno doživljaji, ki jih doživljamo pogostomti tudi mi navadni ljudje, ki takim čustvom ns znamo dati točnega in lepega terasa, a v tej njhovi miselno povezani besedi, Uveni kot oea-rujoča, opajajoča, mogočna, bodreča, navdutujoča glasba, ki ima v sebi tilno moč čustva, te *najdemo tudi mi sami. In ta dovr-lenosc tn točnost in obrni m lepota tega prikata nae sprosti, ker ee v tem »atrtmo sami sebe v naiih mislih (n čustvih in ker s tem damo duSka tudi najemu lastnemu veselju in »alosti.
Začutiti bomo v teh pesnifh, kako utripa srce na Je mu narodu.
Spoznali bomo vso plemenitost Jtajih strfmljenj, naje borb«, naših trlja po svobodi in* brat st\n*. tptsvaU pa bom« Ui«, h*j vs*
Je ne znamo. Samospoznanfe je prvi korak k višjemu, irt **i/še-mu v vftm.
Povezali se bomo Je tesneje du-Jevno fc narodni celoti. Po tej du-j-vni povezanosti smo hrepeneli dolga leta, a ni nam bito dano, da bf uteltii to hrepenenje. Nismo tamo hrepeneli, temveč smo skutali vedno vzdržati ono povezanost, da ne bi popolnoma prt-nehal krvni obtok po našem ožilju is srca, ki je bilo nasilno Odtrgano od nas. 0-'eda)i smo vedno na to, da nam ne bi popolnoma ugasnila lučka naJe kulture. To je lučka naJ' mfseirtosti. Na vte kriplje smo delali na to.
Pogreb znane antlfaiistke
V torek 12. t n. zjutraj so anti-
fafiletke ln tovarih I. okraja v dolgem sprevodu spremili k zadnjemu počitku tov. Maro Rojac -Curkovo. Krsto *o nosili tovarišu Številni venci na čelu sprevoda so izražali globoko hvaleinoat ln ve-liko ialoat ljudstva. V cerkvici vla S. Anastaelo Je po končanem cerk. venem obredu pevsko društvo «Skorkljas zapelo taloatlnko, nakar
Nati pesnik i so v svoji dufi zaslutiti vte to nois preteklo *n se* danja hrepenenje in sttto »o sa a P*v4mimjem odmvali kliou tt«š*>
ga ljudstva. Prilit bodo k nam, da nam ponnegaje, da aa« dvignejo, da nam dajo u<efce, dd vlijejo v »ias novih duševnih sU in novs vsebine. Povezali bodo ves naš narod, Trst, vso nato domovino. Povedali nam bodo, da je tudi naJa miselnost teta, kot njihova in da je kultura sa Vis slovenski narod ena in edina.
• *
•
Recitacijftka matinej«, na kateri bodo najvidnejši akt. venski pesniki brali svoja dela ia ki je bila napovedana za nedeljo 17. marca, je iz tehničnih razlogov preložena na nedeljo 24. marca.
Pregled kulturnih prireditev
IVANJIGRAD. Prste k'o nedeljo je komaj S mesteev, edkar to vattani obnovili prosvetno društvo, pa to le imeli tri kulturne mitinge. Sa teh kulturnik prireditvah so slasti mladinci pokazali, kaj zmorejo. Prav vsi le te dobro Ukateali. Tudi pevsko društvo dobro naprtd-”fe.
V RDE LA. Preteklo nedeljo je
prosvetni krotek *naas» gotto-val t tvojimi pionirčki na JTOn-tovelju, V dvorani prosvetnega društva «Višava» je priredil otroško veselico s pestrim Sporedom. Po uvodn* koračnici <šfi smo vojski korenjaki*, ki jo je zapet pionirski s bor, so podali reo‘ta-oijo «V pepelnični noči*, šaljtvi prteorček sJCuhar*, enodejanko cJTrtsrnOvani Šaljivec* tn pesmi «Poj karabinka», *Katjuia» in fBratci veseli smo». Zbrano ob-
je sprevod krenil čez most na Šentjakobski trg.
Tu sta ae poalovila od tov. Mar« dva tovariša od 3lAU-a. v aiovenskem govoru JO tov, prof. Kosovel z globoko občutnimi besedami Izrazil žalost navzočih, ko se morajo prehitro ločiti od dosledne borke za pravice našega ljudstva, ravno v trenutku, ko bi tov. Maro krvavo potrebovali.
V ltalljanšč ni se je poslovil od pOkojne predsednik sektorja za Skorkljo, kl a« je spominjal časov, ko je ravno šentjakobski mestni del imel priliko spoznavati neupogljiv značaj tov. Mare. 2« kot d«-klioa se ni ustrašila fašističnega terorja, ki je tu najbolj divje razsajal, ln je zbirala Imensko mladino v organizacijo Mladinskih društev. Pozneje se je udejstvovala kot aktivistka OP v osvobodilnem boju ln tudi pred smrtjo ni nehala s svojim delom.
Po končanem govoru so spremili ožji sorodniki ln prijatelji tov. Maro do zadnjega bivališča.
Proavetno društvo »Slavko Škamperle1*
Pevski zbor ima danes, kakor po navadi, vajo pri 9ubanu. Zaradi bližnje akademije j« dolžnost vsakega člana, da s« vaje udeieii gotovo.
F not ni aindlkatl
Tajništvo Enotnih sindikatov o. pomlnja, da bodo danes zborovanja vaeh rjfcrentov rtanlh direktivnih odborov kategorije.
Prohrnna
RamteljeitiHje paradilnikove brozge. Od jutri do 31. t. m. bodo razdeljevali vsem potrošnikom tržaške občine po 100 g paradižnikove brozg*. Cene: na debelo 66.30 Za kg, na drobno 90 lir za kg.
Nakazila za aonenče7 duilk
Kmetijsko nadzorstvo za tržsŠko okrožje- sporoča vsem kmetoval eem, da bodo 16. marca nehali rat-deljevati nakazila za apnenčev du. šlk, kl se uporablja za apomladan-sko umetno gnojenj« pšenice.
Zato pozivamo vs« kmetovalce, kl tega ta nišo uredili, naj ae provo-časno javijo pri pristojnem oblin* skem uradu U.P.S.E.A. sa dvig na. kaail.
Om«njeni apnenčev dušik bodo delili pri Kmetijski zadrugi in v nj«nih skladiščih do 20. marca,
Obveattlo
Val oni, kateri so s« prijavili za trte ln sadno drevje, naj se zgla. sljo najkasneje do torka 19. t. m. v uradu ul. Zonta 2. Seboj naj pri-nesejo denar.
činstvo je nagradilo iznajdljive malčke * burnim ploskanjem. Pionirčki so bili zelo razgibani v podajanju vlog, bodisi v recitacijah bodisi v igrah, Najbolj so se odlikovali Rinka, Adrljan, Lavra, Selma, Marij in mnogo drugih. Posebna zasluga gre tudi tov. Piji Godina, flfilkofu Rtbtk, Antonu Stojkovič ter Maksu Bare-to, ki je na konou sporeda dirigiral mešani »bor odraslih pionirčkov.
DOLINA. Pred kratkim so skupno nastopih godbeni, pevski in dramski odtek prosvetnega drultva »Vodnik*. Uprizorili to dvodejanko »Trije ptički*, ki Je cela najvtčji uspeh. Ooifbent odsek je igral lepe koračnice in koncertne kompozicije. Pevski zbor pa je podal nekaj lepih narodnih in rodoljubnih pesmi.
PREZNICA. Prosvetno druitvo »gora* je priredila uspel kulturni miting. Uprizorilo je ra«n« Igre, podalo deklamacije in pesmi. Mladinke to se dokaj ul'Vele v tvoje vloge. Pokazale to, da so od prvega nastopa do danes mnogo priddbile na kulturnem polju. Navsočim je »lasti ugajal venč'k partizanskih pesmi. Velik uspeh Je teta tudi igra *PregreJek is mladosd*, ki Jo ji spisal vašM« tov. ioičie Joitt.
STTVJCRJAN. Ob priliki (Š. ob-1‘tnict uitanoviive Rdeče armade je velka mladina podarila pio-
in urejen tako, da bomo lahko gojili dve različni kokoSJl pasmi. Gladimo tudi racionalni avinjak, katerega bomo kmalu dogradili. Gnojišče, katero Je 6011 manjkalo, tudi gradimo in bo v kratkem dokončano po najnovejšem sistemu, ki je za naše kraje najbolj priporočljiv.’
Uprava si prizadeva, da bi preskrbela šoli vae potrebno, tako da imajo fantje priložnost, naučiti so kmetijske stroke praktično in teoretično.
Res je, da so tu velike ttžkcče, vendar upamo, da bodo višje oblasti šolo kar najbolj podprla ln da bo naša šola nudila gojencem r:s vsa petrrebno, da ae bodo na Slovenskem Primorju izobraževali kadri naših strokovnjakov, katere danes tako nujno rabimo za bodo”, procvit naše dežele In lepo prlhod-noat naših kmetovalcev.
Ker Je čaa do otvoritve rednega pouka zelo kratek, naprošamo vs: okrajne in krajevne ljudake odbere, da obvestijo vse one fant«, kateri se mlatijo resno posvetiti kmetijski stroki in so dokončali c dobrim uspehom 4 razrsd« ljudske šole, da takoj vložijo prošnjo na u-pravo Vlnareko-sadjarake šole v flkooijanu pri Kopru za sprejem.
Prošnji je trtba priložiti:
1) rojstni list,
2) zadnje šolsko spričevalo,
S) potrdilo krajevnega odbora o zadržanju ms d okupacijo,
4) potrdilo o premoženjskem stenju staršev ali skrbnikov.
Vsak gojenec, kateri bo »prejet v šolo, bo moral stanovati v internatu. Pogoje, pod katerimi bo gc-jenec sprejet, bomo vsakemu pravočasno Sporočili.
GORICA
Grške volitve .
množic
Katoliška tiskarna, najemnik
Zaloiniitvo »Primorski Dnevnik* v Gorici, dela tedensko po eno uro za socialno skrbetvo go rib k e ga okrožja. Socialno skrbstvo odloča, v katere namene gre izkupiček tega udarniškega dela tlskarniikega osebja.
dlesbena iola v Gorici
ji pričfela z rednim poukom. Vpisala se ji že precejšnje število gojencev. Vpisovanje traja se ved.io dnevno od 10.-12. ter od 15.-17. ure v prostorih Pevskega in g'asbene-ga društva na trgu E. de Amicis (na Kornu) št 8 v pritličju. V otroškem in mladinskem zboru se bodo učili gojenci petja po notah. Za te tečaje znaša ukovina 60 lir mtseč-no. Siromašni gojenci pa lahko zaprosijo za znižanje ali za oprosti te« plačevanja.
Društva in ustarove, kl so prejela vabila, prosimo, da poSljejo svoje zastopnik« k slavnostni otvoritvi šole, ki bo ponedeljek 18. nia~-ca ob 10. url v zgoraj navedenih prostorih. K otvčrltvi naj pridejo tudi vsi gojenci, ki so predpoldne prosti.
Ritdel|evan<a tobaka
Glavna zaloga tobačnih izdelkov v Gorici Javlja, da se bo v petek dn« 16. t. m. delil tobik za prvo polovico meseca marca, ln sicer 60 g na odreeek št. 9 in 10 s-edanjc tobačn« nakaznic;. Delili bodo sledeč« vrste tobaka: Trinciato forte 20 g, TOscani 10 g (2 cigari), cigarete M'9cedonla 10 g, cigaret« Nazionall 20 g.
Uč« m risar
Okrožni urad za delo v Godci Iščt aa neko tvrdko praktičnega ri. sarj:, kl je po možnosti diplomiran in vešč statistik«. V ta namen pc-atva unč lnt«rf*onte, naj vložijo pri njem najkasneje do 27. t. m prošnjo na navadnem papirju in z dokumenti.
Za Ikadanfaka žrtve
Milka KavoiJ 100 lir, Seherblz 56 I r, Peložlč Anton 100 Ur, Bratovi Ana 100 lir, Rupnik Angela lOo lir, Saksida Rafaela 100 lir, Godbeno druš.vo »vodnik* lz Do line 1000 Ur, Ota Milan Iz Boljun ca 100 lir, Kante Ana 100 lir, Pogrebno društvo la Sv. Jakoba 250 lir, T«nce Dominik lz Bv. Križa 100 lir.
Dobra aren
Ota Milan, Boljunec, daruj« 100 Ur za tlak. sklad.
Prosvetno društvo »P. Prešeren* Kolonkovec daruje 600 lir v poče stitev spomina nerodnega heroja Janka Premrla-Vojka Za sirote padlih partisanov.
nirjen lep prapor. V imenu vseh pionirjev se je mladini zahvalil načelnik pionirskega Odreda tov. Savfrijo, Sledila je kulturna prireditev, tia kateri so uprizorili ifirloo ^Zaplenjena pulka», zapeli »L« vkup uboga gmajna», podati razne deklamacije tn rec-taclje. Prireditev to zaključili s pesmijo tJe Stalin poklical*.
LOKfiV. Prosvetno druitvo »Tabor* je pred kratkim uprizorita Golarjevo veselo igro »Vdova jtolljinka*. To je bil prvi t-ijl poskus vaščanov. Igralci, ki so se dalj (a»t polrtvovalno pripravljali, so iell najlepil uspeh. Nabito polna dvorana vaičanov ji sledila igri z najvetjo pozornostjo. Igralo« je nagradila z burnimi aplavzi. Igranem te je sicer poznalo, da so bili po vsčtni prvli na odru, vendar so nekateri pokat/ali lep igralski talent. Odllko~ vala se je tov. Danica v vlogi vdove Roiljinke. Na tej prireditvi j« pevski molki zbor zapel cMorjr Adrijansko* in *Polju(ko, poljet, melani zbor pa *Xaj pa delajo ptifkl* in »Naročilo*.
KOLONKOVEC. Pred dnevi je pevski tbor *Proletar» prosvetnega drultva *P. Prelertn* gostovat v kulturnem krolku *M. /froli oh* v Trstu. Po končanem kon-oertu ja sredi trga Goldoni zapel eDule veselo» in »Brindisi*. Pozneje jt na trgu Barrfra zapel te »Kolo* in »faroarolo*.
MoMtva, IffTtfB: — Diplomatski uradnik fljvest:jp>piše: }	. •»	"
«Isti krogi, ki zagovarjajo politiko «n3vmešavanja» v špan»ka *a-dt-vo, se izrekajo za najbelj odkrito vmešavanje v notranje zadeve Grčije. Dogodki zadnjih^edoov pri-kap^jejo — dA ,ni,-IftOgpče boljo *—> demokratično politike teh krogov v #dGi. ®	^	^
Angleški, francoski in ameriški opazovalci so že dalj časa v Grčiji, toda to ne ovira fašističnih monarhističnih tolp, da bi terorizirale prebivalstvo, ne le levičarje, temveč tudi umsrjene liberalne stranke. Grški demokrati zahtevajo, naj se volitve, določene za 31. marec, prelože. Sam ministrski predsednik se Je moral obrniti za »nasvet* v London, odgovorili so mu pa, da ni razloga, da bi se pretiravalo delovanje terorističnih tolp Xitosov in da se volitve morajo vršiti določenega dne. Ta sklep utemeljuje angleški tisk s tem, da 1.200 anglo-omerlških, francoskih opazovalcev ne more v nedogled ostati v Grčiji.
V Londonu dokazujejo s tfrti «skrb», kot jih je malo videti, za grško ljudstvo in ugotavljajo, da Je v Interesu Grkov samih, da iz-
vedejo čimprej volitve, kajti brl-taTfk-3 čete bodo umakjrfli takoj po volitvah. Vendar tl argumenti nl*° prepričali grškega Javnega nja: Udeležbe na volitvah, niso Odklonile samo levičarske strank«, temveč tudi Mylonos, finanč| nister in voditslj POfje blikansite stranke ter podpredsednik vlade in" predne republikanske stranke, M sta izjavila, da njuni stranki odklanjata udeležbo na volitvah 31. marca ter sta odstopila skupno * ^ sedmimi drugimi ministri.
Volitve se bodo vršile 31. marca, toda ljudskj množice se jih ne b®" do udeležile. Po izjavah vseh objektivnih opazovalcev namreč demokratični red v deželi ni zagotovljen. Kafandarls ugotavlja, da J* odgovorna za položaj v Grčiji britanska vlada, kl Je, kot je izjavil »prepustila desničarjem popoln0 svobodo, da uvajajo nevaren, rističen režim*.
Taka J« dsjansko demokracija k! je Churchillu tako pri srcu, W jo uveljavljajo v Grčiji grški reakcionarji pod zaščito tujih bajonetov.*
Državna kontrolna komisija
in njene naloge
Včeraj popoldne je podpredsed. nlk jugoslovanske vlade in predsednik državne kontrolne komisije Edvard Kardelj podal pred odborom Zvezne skupsč.ne ln odborom Skupščine narodov izčrpno tolmačenje zakonskega, načrta o državni kontroli.
«Ta zakon predstavlja nadaljnjo izgradnjo ljudske oblasti v Jugoslaviji*, je poudaril Kardelj, »kajti sistem državne avtoritete v bivši Jugoslaviji ni poznal takega tipa kontrole.*
Nadalje je Kardelj izjavil, da ni državna kontrola poUcijska ustanova, Njena naloga je, da v prvi vrsti pomaga državnemu aparatu 3 t«tn, da opozarja viJje diliavne organe diHavne uprave na slabosti, in pomanjkljivosti dela nižjih organov in da odkriva razne zastarele ali nepravilne delovne metode, ki ti pokazale neracionalno pošlo, vanje gotovih podjetij itd.
Obenem bo kontrolna komisija organizirala tako, da bo imel vsak jugoslovanski državljan možnost pritcl.be; kontrolna komisija bo Imela torej tesno zvezo s čirokiml ljudslcimi množicami pri preiskavah ln pritožbah.
Na ta- nač.n bo magoč« laže od-kriti krivce ln vzroke napak v dr-;avni upravi.
Državna komisija bo Knela pravico ln dollnost n« samo ugotoviti napake tn pomanjkljivosti, ampak tudi ukreniti vse potrebno, da se odpravijo.
Poudarjajoč potrebo take kontrole v sistemu ljudske oblasti, Je Kardelj na kraju poudaril svoje prepričanje, da bo kontrolna komisija v veliki mori pomagala Jugoslovan, skl vladi in republ kanskim vladam pri izgradnji državnega aparata ln njegovi izpopolnitvi.*
Po Kardeljevem govoru Je nastala diskusija, pri kateri Je »odelova-lo več govornikov.
Načrt zakona je bil sprejet z malimi dopolnili in spremembami.
Kub? zahteva ed ZDA vrnitev vojaških baz
New York, 14. - Tass — Vplivni in dobro obveSceni havajski list «Kr!sol» Je obJavU poročilo pod naslovom «Kuča zahteva od ameri. .Tke vlade, da Ji vrne vojaike baze*, Poročilo poudarja, da so to zahtevo objavili po nedavni seji kubanske vlade.
«Zahteva kubanske vlade je popolnoma upravičena, saj se Je Ame-
rika zavezala v pogodbi, kl jo i® sklenila s Kubo, da bb vrnila ameriške vojaške baze Kubi pol let* po koncu vojne. Dosedaj pa š« izpolnila te svoje obveznosti*, ugotavlja list.
KRATKE VESTI!
PARIZ. Kakor poroča «ReuW*»' so štiri izmed en&jatih ujetnikov, kl so v ponedeljek žali lz Dunkerquea z motornim nom, včeraj ustreliU.
MADRID. Agencija »INS* JavU* da je v sredo zaradi eksplo^* bombe, kl se jj razpočila na ok®u Okrožnega urada falangistlČ^ stranke v Madridu, nastala natna škoda. .
PARIZ. Vrhovno sodišče Je obsodilo na smrt v odsotnosti pr**' osodciega ministra vlšijsk« vlad* Mauricea Gabolissi, ki j« zdaj v Španiji.
PARIZ. Francoska vojaška V°" lici ja je na sl:du voditeljem velilte mednarodne organizacije, kl po«** ga nemškim vojnim ujetnikom Pfe' ko meje med Francijo in Nem^J0, Odkrili so, da j* s pomočjo ta or#*-niša olj« usp:k> pobegniti na «t otU*
nemških-ujetnikov, v	>•	mk
Odg. urtdnik DUŠAN HRE3CA*
ZAHVALA	.
Prav toplo se zahvaljujemo ki so spremili k zadnjemu PoS".^, našega dragega, nepozabnega in brata
IM tt te B IVANA kl Je kot borec za svobodo do»£ vine in lepšo bodočnost svojega n roda, daroval svoje mlado življtmP Prekop in pogreb njegovih kov na pokopališče v domačo Šmihel pod Nanosom, J« bil v ® deljo 10. marca. Posebno «e z*h J, ljujemo za številno udeležbo or? nizacijl OF ln ZMJK za veliko vilo vencev.
Globoko žalujoči: mati. oče, sestre in brat. J,
Poizvedbe
COK Zocohi) FRANC, letnik bil itaUjanskl vojak na otoku R”. v Grčiji, od tu zadnje vesti ja 1944. Komur Je kaj znata*#*^ njf-govi usodi, naj javi drulial ^ Lokev 28 pn Trstu.	.
M ALJ OGLASI.
ZAKONSKO SPALNICO, svetlo, [ dobrem stanju, prodam. Naslov: u degn Alpini 139. Opčine. ______________^
RADIO APARATA za 400 Ur 10.000 Ur prodam. Redka pr-11!’.); Pojasnila Corso Oerlbaldl 6-1.
ZMJK Iz Vrhovel) pri Repentabru priredi v nedelj* 17. t. m. ob 16 na Colu kulturno prireditev s Igr* „Kako partizanka brani svojo čnst“.
Igra godba „Novl dom". Prosti prispevki. Vabljeni v»i*
KMETSKA BAIMKA
R. Z. Z. O. Z.
V _00R I C I
Sprejema vloge, daje posojila, otvarja tek* račune, vrii vse denarne posle.
Telefon 226	QORICA,	Via	C«rdu«l
Idealna krema,da ae hitro in prijetno obrljei, brez vode ln ioplia
* (f
A
%
Zastopnik za Juceslavijo JULY MAYER • TRST, Piazza dolla W%1