Pgjtnina pmrialirana.
cj)x^na
n®
Političen list.
Naročnina znaša:
i
2 dostavljanjem na dom ali P° pošti K 10'— mesečno, ■ četrtletno K 30'—. če pride naročnik sam v upravništvo po list: Me- ] sečno K 9'50. —- in-serati po dogovoru.
Lisi izhaja vsak delavnik popoldne.^^ O"-*«" tn «
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica
Št. 4.)
Teiefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Posamezna številka stane 60 vin.
Leto III.
Maribor, sreda 26. maja 1920.
St. 115.
Pred novim sestankom v PaSlanzi.
Nemiri na Tešinjskem se nadaljujejo. — Proslava pete obletnice napovedi italijanske vojne.
Nov gerent pri Sv. Lenartu.
Nasilstvo, katero ie deželna vlada izvedla napram Članom demokratske stranke, skuša dopisnik »Straže« z dne 19. maja 1920 prikriti s tem, da predbaciva bivšemu gerentu in seve tudi meni sebično in občini .škodljivo postopanje pri nakupu bivše nemške šole od strani »Glavne hranilnice«.
Navajam zato tozadevno gola dejstva, ter prosim g. dopisnika »Straže«, da mi potem v «Straži» odgovori, če sem kje navedel kako neresnico, ter da stopi s podpisom v javnost. Sušca meseca 1919 prišlo je tukajšno imetje Schulvereina pod nadzorstvo. Nadzornikom je bil imenovan sprva g. dr. Leskovar, potem pa jaz. To je bilo znano vsakemu v trgu.
Pet mescev sem mirno čakal, da bi se kdo od nasprotne strani ganil radi nakupa <ega posestva. Povprašal sem konečno v Ljubljani, kaj se bode zgodilo s tem posestvom in tam se mi je reklo, da ostane to posestvo zaenkrat tako dolgo pod nadzorstvom, dokler se krajevni faktorji ne pobrigajo za nakup.
Zdaj sem napravil velik pogrešek! Moral bi namreč iti predvsem k g. kaplanu Kozarju, ga opozarjati nato, da bi bila prilika kupiti to posestvo za Orla, za gledališke predstave itd.
in s tem nadalje onemogočiti vsako delovanje Sokola in naprednih društev.
Jaz pa sem storil to neprevidnost in nisem črhnil ne besede temu gospodu, marveč sem se obrnil do gerenta z vprašanjem, ali bi želel on kupiti to posestvo za občino ali ne. Popolnoma lažljivo je tedaj pisanje »Straže«) da je bil gerent vprašan od kake oblasti glede nakupa, da bi tedaj moral sploh koga oficijelno obvestiti o tem vprašanju.' Vprašal je le vse sosvetnjke izuzemši g. župnika, ali naj občina kupi to šolo, in vsi so se temu najodločneje protivili.
Kot gerent še za to vprašanje ni bil zavezan, in to radi tega ne, ker ni nikdo ponujal šole občini v nakup, in ker je vendar bilo vladi še vedno na prosto dano zahtevati od sosveta samega točne izjave, če misli, da izjava gerenta ne bi odgovarjala interesu občine.
Dne 16. julija 1919 stavila je tedaj »glavna« deželni vladi svojo ponudbo, in dne 29 avgusta, tedaj čez dober mesec slej, sprejela je deželna vlada to ponudbo. Do te dobe se ni od nasprotne strani nikdo ganil, niso imeli tedaj nobene potrebe.
Pribijem, da se je to zgodilo vse pod predsestvom dr. Brejca, ko je bil poverjenik
M. z.
Nočna idila.
(Povest iz zrkovskih mlak.)
Snoči, ko je razpel mrak svoje peruti čez vse Ptujsko polje, ko je zadremalo zeleno Fo- i horje, ko so zaspale vinorodne Slovenske gorice, ’ imele so v Stri gi pod Selom žabe važno zborovanje. Istega so se udeležile vse stare in mlade žabe in žabice. Za predsednika so izvolile g. kolgokraka, starega strica iz mlake pod Krivo Vrbo. — Možakar si je poravnal zeleni oprsnik, I P°gladil obriti obraz, porinil naočnike na konec i nosa in otvoril zborovanje :
Dragi rojaki J	j
t
Zahvaljujem se vam za zaupanje. Veselegaj vam nimam ničesar povedati. Našega soseda! Sela je odstavila deželna vlada. Na njegovo; “esto je prišel oni mož, ki nas že od nekdaj; črno gleda. Bojim se, da se nam približujejo: kritični časi. Lahko se nam namreč pripeti, da; nam g. gerent, ako se naša mladina ne odvadi! ponočnih koncertov, odpove stanovanje v občinskih lužah in nas z orožniško asistenco; spravi preko občinskih mej. Po tem načinu; aje hoče pomesti tud| z rogovileži pri požarni
brambi in njeni godbi. Učitelja pa je že baje itak spravil na farovško „gmajno‘‘.
, ,,Kdo pa bo potem regljal ?“ vpraša stara Kokica. „Kdo bo opravljal ljudi, kdo bo gledal, kako se ta ali ona deklica nosi in obnaša, kje je zgubila svojo deviško čistost in stotero, enakih vprašanj, ako nas starih žab ne bo več tukaj . . ." „To delo" — pravi sivi predsednik — „bodi gotovo spretno opravile dvonoge doigojezične vaške klepetulje. Ker te klepetulje pridno podpirajo plote in z nosom rijejo po blatu, kakor kokoši na gnojišču. Ena se sicer v kratkem omoži in se kot srečna nevesta preseli na ženinov dom nad „Tri ribnike". Prepričan sem pa, da se tudi za to dobi v doglednem času primerna nadomestnica."
»Kaj pa bo z nami, očka, vpraša mladi Zelenček. Ali nai ostanemo nevtralni in gojimo le svoje stare telesne vaje, ali naj pristopimo vsi k Orlom?"
„Tudi na to vprašanje vam takoj odgovorim", pravi modri g. predsednik. „Ker so na shod Orlov v Hoče romali trije vaški fantje, ker se je na istega peljal celo voditelj naših ;/rdeč-karjev", svetoval bi tebi, draga mladina, da se vsi zdravi in kruljavi mladeniči takoj vpišete med Orle. Srajčice vam bo gotovo kupil g.
za uk in čast božjo moj prijatelj »Triglavan« dr. Vrstovšek.
»Glavna« kupila je to posestvo za 50.000 K in se zavezala, prepustiti šolo takoj v šolske ali javno koristne namene, kakor hitro bi to zahtevala kaka javna v to poklicana oblast. Omejila si je svoje pravice kot lastnica še nadalje, da se je podvrgla glede eventuelne najemnine odloku okrajnega glavarstva v Mariboru.
Cenil je posestvo g. Matija Šuman, po-, sestnik v Radehovi, formelni predsednik KZ na 42.000 K, ter izjavil še v zapisniku, da v trenutku pri Sv. Lenartu ni šolskih potreb. Trg Sv. Lenart ima namreč novo moderno šolsko poslopje katero še danes ni popolnoma plačano. Da je bilo postopanje gerenta v največjem interesu občine same naj dokaže sledeče:
Občina kakor okraj rabili bi sicer nujno meščansko šolo, prilagodeno potrebam kmetskega prebivalstva. Radi tega bilo je v interesu občine, da si ohrani šolsko poslopje kot tako v razpolago za slučaj potrebe. Ker so odborniki »glavne« skoraj sami tržani, šli so tozadevno želji občine popolnoma na roko. Občina sama ima davčne moči le okroglo '4000 K. Z varčnim gospodarstvom, posrečilo
■ kaplan, glavice vam pa bodo ovenčale znane | vaške punctf iz Marijine družbe. Edino s tem
• korakom lahko omehčate trdo srce g. gerenta | in nam izprosite milost v njegovih 6čeh."
„Da dobimo za sebe in svojo zalego po-' trebno moko, sladkor, petrolej, da oblečemo svoja naga telesa, predlagam, tako pravi tršava Ensoka iz Tkalčičevega revirja — da vsa naša nešteta familija korporativno prestopi v klerikalno stranko."
„Ne prenaglo"! nasprotuje previdni stric iz Helerjeve luže. „Časi se spreminjajo, sreča je opotočna, je puhla paša srca in oči. G. gerent ima pred nosom važne sodnijske razprave. Kaj bi pa bilo, ko bi bil g. gerent obsojen. Z njegovo obsodbo bi se podrl klerikalni steber in klerikalne miši in podgane bodo do zadnje zapustile potapljajočo se ladjo. Celo g. „general'‘ kot izurjen pomočnik ne bo mogel tedaj preprečiti poloma. Radi tega vam, dragi rojaki, svetujem, da ostanemo do prihodnjih občinskih volitev nevtralni in še le po tistih pri-poznamo pravo btirtfo. Te dni pa naj pride čez nas kar hoče.'*	•	'
„Živijo! Slava! večna Slava 1“ zabučalo je enoglasno po temi mlaki. Žabe pa so zapele:
se je prejšifemu sosvetu gospodariti še z 90 % dokladi. Pri tem pa je ostalo popolnoma iz računa vprašanje dolga, po 56.000 K najetega za vojno posojilo. Razpoložljivega premoženja občina nima. Za nakup posestva Schulvereina morala bi najeti posojilo. Predvsem bi rabila za kupnino, stroške in desetek najmanje 52.000 K in za nujno potrebna popravila 3000 K. Pri davčni moči 4000 K pomenilo bi kar to zvišanje doklad za 75 °/0. S tem pa bi imela šele poslopje in mogoče plačala nekaj davka. Če pa bi imela poslopje, morala bi skrbeti zato, da se poslopje rabi za te namene, za katere je bilo kupljeno. V tem slučaju pa zadenejo občino vsi stroški ne samo vzdrževanja poslopja, marveč šole same, izuzemši plač učiteljstva. Za kritje teh potreb pa bi težko zadostovalo letnih 8000 K, kar nomeni zopetno zvišanje doklad za 200 °/0.
O prezidavi šole na stanovanja sploh nočem govoriti, ker bi to stalo najmanje 20.000 K, in bi to bilo povrh nesmiselno, ker pri Lenartu sploh ni stanovanjske bede. Občina pa bi dobivala na najemnini pri sedaj vladajočih razmerah v najboljšem slučaju 1 % svoje naložene glavnice.
Če je pri tem dejanskem položaju storil gerent in sosvet pogrešek, prepuščamo presoji davkoplačevalcev. »Glavna« segla je potemtakem globoko v svoj žep. Storila je to v interesu občine, kakor v interesu »Sokola« in vsega naprednega slovenskega občinstva našega okraja, kateremu je dala dom za resno delo kakor za zabavo. In to boli gotove temne elemente. Zato skovikajo. Sicer pa je »Glavna« izjavila g. ravnatelju Kopiču, da radevolje proda šolo občini Sv. Lenart, in to za lastne stroške.
Davkoplačevalci bodo tedaj mogoče še imeli priliko gtasovati za ta prepotrebni nakup, če bode fo sklenil — novi gerent in sosvet.	Dr.	Milan Gorišek.
Dnevne vesti.
Tegetthoff. Iz naših ulic, trgov Itd. so izginili vsi avstrijski generali, cesarji in kralji, knezi in nadvojvode, izginili so tudi njihov: spomeniki, ki so krasili naše trge in parke; izginila je Tegetthoffova ulica, ostala pa je kavarna »Tegetthoff«. Teggetthoff je bil Mariborčan in dober avstrijski admiral, zmagovalec nad Italijani pri Visu. toda kljub temu ne zasluži prav nič več časti in obzirnosti kakor kak nadvojvoda Friederich ali kak drugi avstrijski vojskovodja. Čas bi bil torej, da bi tudi iz kavarne pri kolodvoru izginilo ime tega avstrijskega ma!ika. Tujci, ki pridejo
I.
Ljubimo vsi svojo lužo,
Radost dviga nam srce; .
Korenjak ima vsak „bužo“ —
Kaj nam mar za vse gorje :
Rega, rega, reg-reg-reg,
Cast nam gre črez dol in breg.
II.
f ' Rebernik, glavica bistra Na prestolu zdaj sedi;
• . I»ride v kratkem za ministra Njega Bog naj zmir živi:
■	Rega,	rega,	reg-,eg-reg.
Čast mu gre črez dol in breg.
III.
In sosvet — možje od fare .
Svete modre kujejo,
Lačnim, žejnim milodare Vestno nakazujejo:
Rega, rega, reg-reg-reg Čast jim sluj črez dol in breg.
v Maribor in ki opazijo najprej ta napis, se ne morejo načuditi, kako da je to v jugosio-venskem Mariboru mogoče. Poleg tega pa bi bil tudi že skrajni čas, da se zamenja ime kavarne »Meran« s kakim drugim imenom. Kaj briga nas italijansko-nemški Meran v Trentu. »Velika kavarna« nosi tudi še vedno podnaslov »Theresienhof«. Kaj je mar cesarica M. Terezija patrona te kavarne? In če je, vprašamo naše oblasti, kako da ima ta avstrijska kurtizana tako moč, da še vedno straši ob državnem mostu? Z isto pravico bi se imenoval tudi lahko »Franz-Josef Hof« ali pa »Vittorio-Emanuele-III.-Hof« itd. Tujci, ki vidijo ta avstrijska imena po naših kavarnah in hotelih, se nam smejejo ter nas pomilujejo. Če se je to zagrešilo prvi čas, ko so bile sanje naših »avstrijakantov« še sveže ter so obetale še »nazaj v avstrijski raj«, to ni bilo tako hudo, toda, da se zagrešuje kaj takega tudi sedaj, ko je usoda Maribora za vse večne čase zapečatena, to je ne-čuveno.
Franz Josef I. ali Fran Osel v našem parku V našem parku se nahaja še vedno spomenik habsburškega trinoga Frana Josipa L, čeprav bi človek, ki tega sam ne vidi, prav težko verjel, da je to še mogoče. Bosanska vlada je prepovedaja nositi avstrijske embleme, celo cekine s cesaijevo glavo, s katerimi se lepe Bosanke rade krase, in to pod strogo kaznijo. Tako v Bosni; pri nas pa gledamo čisto mirno cesarjev spomenik v javnem parku. Oblasti se tega niso sramovale, sramovali pa so se zavedni posamezniki, ter namazali cesarjevo glavo s katranom. Pozneje je nekdo skombiniral, da se da iz tega napraviti šala. »Fran« je pustil lepo v zlatu, »z« ie črno prebarval, istotako pa tudi začetni »J« od »Josef«, končni »F« pa je izpremenil v »L«, tako je nastalo ime »Fran Osel«. Mimo je prišel pozneje človek, ki je še vedno stari Avstrijec, ter s kredo popravil napis, da je zopet nastal »Franz Josef I«. Dež pa je njegovo delo izbrisal in nestal ie spet »Fran Osel«. In tako danes ta spomenik ni več spomenik Frana Josipa, ampak onih, ki so krivi, da ta škandal še do danes ni izginil iz našega parka.
Slovensko kmetijsko družbo so zopet zasedli klerikalci. Na občnem zboru, ki se je vršil v Ljubliani je bil izvoljen sledeči ultra-klerikalni odbor: predsednik poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan, podpredsednik prelat Kalan, odborniki Janez Lovrač, Janez Hladnik, Janez Štrcin. Fran Černe in Miha Dimnik. Klerikalci so prignali na občni zbOr več svojih pristašev, ki sploh niso imeli volilne pravice. Vsled protesta samostojnih kmetov je prišlo do ponovnih nemirov. Na tem občnem zboru se je sprejelo tudi nekaj sprememb pravil, povišala udnina na 16 K, od katerih odpadejo 4 K podružnicam, 12 K ra osrednji družbi.
Razlika med pravoslavnimi in katoliškimi duhovniki. Prijatelj našega lista nam piše: Sedela sva v nekem tukajšnjem hotelu z naobraženim pravoslavnim Srbom. Pogovarjala sva se o raznih kulturnih napravah, o politiki in naposled sva prešla tudi na versko vprašanje. Mož je z navdušenjem govoril o svoji veropripadnosti in hvalil pravoslavno svečeništvo. Na to mi reče: »Povejte mi razliko med našimi popi in vašimi duhovniki!« Odgovoril sem mu, da kolikor mi je znano, se naši duhovniki preveč bavijo z politiko, a pravoslavni premalo ali docela nič. »Dobro«, reče Srb, a glavno razliko vam hočem povedati. Pravoslavni popi so oženjeni in imajo deco, vaši duhovniki imajo tudi deco a niso oženjeni«. Mož je govoril resnico.
Slomškarji. V soboto so sklicali v naše mesto klerikalci na zborovanje naše učiteljstvo, da bi ga pridobili za slomškarijo ter tako zanesli razdor tudi med naše doslej edino učiteljstvo, kar se jim pa ni posrečilo. Navzoče učiteljstvo se je razen dveh učiteljic izreklo odločno proti cepitvi in proti slom-škariji. Užaljen in poparjen jo je popihal delegat ljubljanskih slomškarjev nazaj odkoder je prišel in mariborske slomškarije in
njene glorije je bilo konec še predno se je rodila.
Aretacija graškega komunista. Preteklo sobr*o je aretirala naša policija graškega kommunista' Tricnmerja, ki je prišel v Maribor pod pretvezo sklenitve kompenzacijskih kupčij v resnici pa, da agitira za komunizem.
V zvezi s tem, je bilo aretiranih še pat tukajšnjih komunistov, med njimi tudi trgovec Kopač.
V zvezi so baje tudi vojaške osebe.
Delavske predstave v našem gledališču. Preteklo soboto sem bil v našem gledališču, kjer se je dala ,,Moč teme“ kot delavska predstava. Na žalost sem pa moral konštatirati, da je predstavo posetilo vse prej kot delavsko občinstvo. To je res graievredno, da mi delavci tako omalovažujemo stremljenje našega gledališča, ki je glavno v tem, da daje razvedrila, zabave in poduk nam, ki nam ni bila usoda tako mila, da bi se mogli izobraževati po raznih šolah po večjih cenah. Raztolmačiti si res ne morem zakaj naše zavedno delavstvo tako zanemarja ta zavod. Cene so dovolj nizke pri teh prireditvah in razen tega se vršijo ravno ob sobotah, torej na dan, na katerem lahko žrtvujemo one bore kronce za izobrazbo. Kakor čujera se vrši taka predstava zopet to soboto in uprizori Se najboljše slovensko delo „ŠkoIjka“. Apeliram na svoje zavedne kolege, da se enkrat vzdramijo že iz svojega sna/ Delavec.
, Vrtni koncert se vrši jutri, v četrtek na vrtu restavracije »Narodni dom«. Vstop prost.
Liferacija mesa. Mariborska puk. okr. komanda naznanja, da se vrši dne 21. junija ofertalna licitacija liferacije mesa za garnizijo Maribor za dobo od 1. julija do 31. decembra. Natančnejša pojasnila se dobe pri omenjeni komandi.
Premeščenje živinozdravnikov. Premeščeni so: Anton Kos iz Slov. Bistrice v Dolenjo Lendavo, Franc Lobnik iz Sv. Lenarta v Slov. gor. v Gornjo Radgono ter Pavel Kolenc iz Litije v Dravograd.
Mariborska gasilska župa. Tukaj se je vršil dne 23. maja dopoldne v Narodnem domu ustanovni občni zbor gasilnih društev za okraj Maribor pod imenom »Mariborska gasilna župa«. Zborovanje ie sklicala »Jug. gasilska zveza* v Ljubljani, ker je dovolj društev že prijavilo tamkaj svoj pristop. Udeležili so se zastopniki gasilnih društev Slov. Bistrica, Zg. Bistrica, Zrkovci, Fram, Hoče, Sv. Lovrenc, Orehova vas, Pobrežje in Rače. Za načelnika je bil izvoljen g. Pfeifer star., Hoče, podnačelnik g. Podhraške, Slov. Bi-str ca, blagajnik g. Faleš, Rače, tajnik g. Pfeifer ml., Hoče, v odbor g. Pišck ml., Orehova vas, g- Rozman, Sv. Lovrenc, g, Ribič, Pobrežje. Vsa ostala društva okraja Maribor, ki še niso prijavila svoj pristop »Jugoslovenski gasilski zvezi« v Ljubljani, vabimo, da to čim prej storijo radi skupnega delovanja in ker društvo, ki nima zaslombe v gasilni zvezi, ne more uspešno delovati.
Zahvala. Nepopisna radost, ki naju navdaja ob spominu na najin častni večer išče izraza in naju priganja z nepremagljivo silo izreči javno te prijetne občutke. Da se vsaj deloma izkaževa hvaležna tistim, ki so nama na kakršnikoli način pripomogli do tega za naju tako krasnega večera, bodi nama dovoljeno tem potom izreči svojo najiskrenejšo zahvalo. Res, da je bilo marsikatero delo naporno, da so stavile težke okoliščine, s katerimi se bori naše mlado gledališče, na najine skromne moči morda prevelike zahteve, toda vse te ostre robove je zabrisal lastni idealizem in zaupanjem v idealizem naše publike. — Če sva delala, sva storila Ie svojo dolžnost, in sicer z največjim veseljem ob misli, da pripnmoreva temu ali onemu do par lepih trenutkov zamišljenosti ali razvedrila, vzbudiva zanimanje za lepo stvar in doprineseva vsaj majhen kamenček k lepš* bodočnosti naše gledališke umetnosti. — Nabito nolna hiša, obilica dragocenih darov in krasnih rož, ki so spremenile naš oder v pravcati gaj, pa nama je najlepši dokaz simpatij in naklonjenosti med našo gledališko publiko in nama bo najlepše bodrilo na na-
daljni poti najinega delovanja. Nemogoče j bi biio zahvaliti se na tem mastu vsakemu posebej, zato izrekava svojo najudanejšo zahvalo vsem, ki so naju blagovolili počastiti s svojo cenjeno prisotnostjo, dalje vsem darovalcem cvetja in drugih dragocenih predmetov in sploh vsem, ki so na kakršnikoli ? način prispevali, da ie večer tako lepo uspel < ter prosiva še nadaline blagohotne naklon- j jenosti. — Berta Bukšek-Bergantova, Valo Bratina.
Mestna šola za plavanje Ob bregu je zopet odprta. Cena kopelji: za odrasle 1 K, za otroke do 12 let 50 v. Perilo se ne oddaja Dijaki, kateri se izkažejo pri blagajni z legitimacijo njihovega zavoda, dobijo karle po znižani ceni za 50 v.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Nova občinska vlada že sestavljena. Predsedstvo in finance prevzame jedva semkaj došli dr. Veble, trgovino in notranje zadeve notar Stupica, revidiral bo tudi zadnje obč. volitve; izdajalca postavijo baje na obč. sramotni oder. Prosveto in vero ter oskrbo vdov in sirot prevzame Janžekovič, zdravstvo in »Orle« dr. Kramberger. Bratko in Nedelko sta prised-nika brez portfelja. Dobro poučeni člani nove občinske vlade trdijo, da se ne bo držala ta vlada, ker ni izšla iz naroda, ampak je postala to vsled lažniivih informacij. Neka dama pride prcič v prostore okr. hranilnice ter tamkaj z vidnim veseljem poroča prav do kranjski, da se je prevrgel gerentov sto-lec in padel je tudi drugi z Bogom — dr. G. 2 skupna izleta zmagovalcev sta zaključila nepopisno veselje, ki se še tupatam pojavlja od skakljaje sprehajajočih se dam. Zelo znani gospod bi bili dvema vdovama kupili posestvo, če mu ga ne prekupi neki hudomušneš. Zlobni ljudje vprašajo: »Zakaj?« Gospod odgovarja : »Iz usmiljenja.« Na tega človekoljuba opozarjamo vse tudi izven trga bivajoče »usmi!enia< vredne vdove.
Sv. Lenart v Slov. gor. Novopečeni
terent Veble in prisednik »narodnjak« notar tupica snubita. Dne 20. t. m. podala sta se imenovana k Sv. Troiici predstavit tamošnjemu gerentu. Naibrže upata ga pridobiti na ta način na svojo stran in pri Trojici prostor za zborovanje Kmečke zveze. Toda gospoda iz te moke ne bo kruha. Veble je bil najbrJe radi tega imenovan gerentom pri Sv. Lenartu, ker je nekdaj kot dijak v Pragi krasno slikal v klerikalnem časopisu »Čech« jugoslovenske dijake in sicer kot razgrajače in oijance in to v takem tonu, da so se Cehi čudili temu. Stu-picovo izdajalsko delovanje je pa itak znano. Tudi to se mora nagraditi.
Zbiralna akcija za rešilni oddelek. Vspeh tretjega dne nabiranja: Ludvik Franz in sinovi, mlinsko podjetje, Tomaž Gotz, pivovar-nar in Karla Scherbauma sinovi po 2000 K; Ljubljanska kreditna banka in bratje Tavčar, lesna trgovina po 1000 K ; Friedel, Hotel Meran, Reitingerjev naslednik Fiirst, špedicijska tvrdka in H. |. Turad, veletržec po 500 K; Bernhard in sin, steklarna, Adolf Bernhard, 1. mlekarna, dr. Irgolič, advokat, Josip Marek, gostilničar, dr. Orosel, Schnideritsch, trgovec po 400 K; Fran Filipič, R, Lešnik, vinska veletrgovina po 300 K; I. Baumeister, trgovska agentura jos, Harting, veletržec, Sirak, magister po 250 K; Alb. Achtig, mesar, M. Gajšek, Gasparič in Tanninger, veletrgovina, Linninger, kavarna Tegethoff, bratje Kuhar, Velika kavarna, Pinter in Lenard, železarna, Tischler trgovec, Viljem Weiss, kotlar, Vezjak, trgovina z mobilijami po 200 I<; Andražič Ivan, trgovec, M. Bureš, juvelir, J. Felber, lesna trgovina, Lina dr. Gu-stinova, posestnica kina, Ferd. Hartinger, trgovec, dr. Koderman, advokat, Avg. Kramberger, gostilničar in mesar, I. Koražija, železarna, Terezija Musek, pekarna, Karel Pesi, Pergdolt Fran, mesar, G. Pirhan, veletrgovina, Zarja Karel, M. Schramm, trgovina s čevlji, Strašil Maks, lesna trgovina, Wagner Josip, kavarna Meran po 100 K ; Copetti Izidor 80 K; Letonja, trgovec, A. Malek, pekarija, J. Ulaga, trgovec po f K; Gyra, antikvarijat, Hvalec Oton in Gnil-šek Fran, vinska trgovina, Pucko Feliks, delikatesa, Sok Janko, Wippel Karel po 40 K;
Mariborski delavec.
Josipina Rotnik 25 K; Ledinek Aleksander, j krojač, Peklar Alojz, kovač, Resnik & M;bič, po 20 K; neimenovani 250 K; Skupaj 17.45t> K ; s s svotami prvih dneh dnevov skupaj 42,002 K. Uspeh četrtega dne: dr. Lajnšič 300 K; eks-portua tvrdka Matajc & Zupanc in Co., Kare! Vorše, dr. Iv. in Frančiška Schmiederer po 500 I<; Vincenc Kuhar, železarna, Rupert Jeglič, barvarna Zinthauer, dr. Franjo Krisper, notar po 400 K; Alfred vitez pl. Rosmanit, Josip Mostbock, Feliks Mihelič, „Melistroja," dr. Rapoc po 300 K; „Luna,“ Anton Kiffmann, Iv. Ferner, Glušič Valentin, Fr. Gert, J. Masak, Ivan Bregar, J. N. Šoštarič, C. Biidefeldt, dr. Rud. Ravnik, po 200 K; Fr. Janeor_ 150 K; Zelenka, Konstein in Reismann, Berdajs, Friedrich Adolf. Glumač Ddmitrij, Ivan Thiir, K. Graniz, Andrej Platzer, Ljudska tiskarna, Hugo Ihl po 100 K; neimenovani 70 K; Nik. Horvat, Ouandest po 60 K; Klemše, Crippa, Burn-dorfer, Fran Teht, Tel. in Mariia Novak. ]. Fischbach, dr. Miihieisen no 50 K; Hinko Reich, Karel Duh, Lonmann, Celje, Rihard Jarc, Pesnica, Kalin, Vincinc Seiler, J Gig>vi6, Pavel Heričko, dr. Čebul, dr. Sernec po 40 K; neimenovani 20 K; Fran Schnuderl 10 K. Skupaj 3880 K. S prejšnjimi svotami skupaj 50.885 K.
Zlet Sokolskega Ša-ueza SHS v Maribor dne 29. avgusta 1920!
Razne vesti.
Koliko sveta še ni odkritega? Ne
glede na to, da sta oba tečaja naše zemlje odkrita, še ni naš cel svet poznan. Ceni se, da je še 18 milijonov kvadratnih (štirKnih) kilometrov, ali cela osmina zemeljskega površja, neodkritih. Med neznane dele sveta spadajo: Velike polarne Dianine, deli Arabije, nekatera pogorja v Južni Ameriki, mnogo krajev v himalajskem pogogorju, notranji deli otoka Borneo, nečišče Konga v Afriki in kos Sahare.
Kultura in umetnost.
Mariborsko gledališče. Včerajšnja predstava »Satan v ženi« je bila tako slabo obiskana, da smo se čudili, kako more biti tako malo zanimania za tako lepo delo, ki se je igralo s tako dovršenostjo. Želeli bi več točnosti od strani občinstva, ravnateljstvo pa bi prav storilo, če bi določilo začetek predstav stalno na 20. uro zvečer, ker bo s tem ugodilo občinstvu. Igralo se je tudi včerai, kakor prvič sijajno in so igralci ždi obilo pohvale.
Komorni večer naših umetnikov. Za komorni vešer naših umretnikov, ki se vrši v četrtek, dne 27. t. m. vlada med občinstvom veliko zanimanje. Sodelovanje prvovrstnih umetnikov je najboljša garancija, da bo to res umetniška prireditev. Znana koncertna pevkega Milka Druzovičeva poje: J. Pauči-čevo: »Pred durmi«; J. N. pl. Zajca arijo iz »Armide«, «Hajd u kolo; W. Kienzl-ovo: »Stara mati«; H. Frischevo: »Tajna ljubezen«; J. Brahms: »Brezuspešna podoknica«; Ch. Gounodovo arijo iz »Margarete«. Gospod virtuoz na klavirju H. Frisch igra Fr. Chopinovo : »Fantazijo, op. 49«. Gospod virtuoz na gosli Ivan Šlais igra: Mendelsohnov »Koncert E-mol, I stavek«; Svendsenovo »Romanco«; Wieniawskega »Vals«. Gospod soloplesalec Jakob Pečnik pleše: «Pierotovsen«; Delibesov »Scherzo«; U/interhalterjev; »Satanov ples«. Poleg tegn pa plešeta še mali pet- in šestletna Zlatica in Božica Markač splošno priljubljeno »Gavotte Lybella Ludvika XIII.« Oder bo zato prireditev zvišan. Predprodaja ustopnic v trgovini z muzikaljami Hofer v Šolski ulici.
Častni veter Danice Savinove in Pavla Rasbergerja. (Iz gledališke pisarne.) Sezona našegi gledališča se bliža k svojemu, kakor do sedaj vse kaže, žalostnemu koncu
Stran 3.
Ravnateljstvo se je za to odločilo, da nadomesti ono, kat je država zamudila. Da vsaj deloma odškodi svoje neumorne člane, ki so skoai celo sezono napeli vse moči, da pridobijo našemu narodu tukaj pred drugorodci svoj ugled, je določilo več članom častni večer. Na ta način je dana našim zavednim in radodarnim narodnjakom prilika, da se izkažejo hvaležni napram tem kulturonoscem. V nedeljo se vrši častni večer naše priljubljene domačinke, katere pa is tehtnih vzrokov nismo imeli sreče jo videti veliko tekom sezone v njenem pravem genru. Istočasno ima pa tudi gosp. Pavel Ras-berger svoj častni večer. Igralo se bode „Mam-zelle Nitouche" v kateri opereti imata oba ravno glavno ulogo.
Slov. Matica v Ljubljani je sklenila, da ne izda letos nobene knjige, ker je draginja papirja tako narastla, da za 8 K članarine ni mogoče nuditi nobene knjige. Ta sklep je dokaz, kako se obračajo naše kulturne razmere vedno na slabše. Pri zadnji seji se je tudi sklenilo, da se »Matica« tudi preuredi. Imela bo poslej le 20 odbornikov, med temi bo 16 književnikov. Matica bo izdajala po večini leposlovna dela. Mislimo, da bo s tem večini Matičarjev ustreženo.
Zadnje vesti.
Pred novim sestankom v P&llanzi.
LDU. Trst, 25. maja. »II Lavoratore«
poroča iz Rima z dne 23. t. m.: Rimski list »Messaggero« piše, da bo minister za zunanje stvari, Scialoja, prihodnje dni odpotoval v Pallanzo, kamor dospela tudi dr. Trum-bič in Pasic. Dan sestanka še ni določen, domneva se pa, da bo v prvih dneh junija jadranski mir že zagotovljen. Nekateri drugi listi zanikujejo to vest, a dopisnik »Lavora-tora« trdi, da mu je bilojjjporočilo »Messagge-ra« potrjeno z uradne strani.
Nemiri na Tešinjskem se nadaljujejo.
LDU. Dunaj. 25. maia. Kakor poročajo listi, se na vzhodno-šlezijskem plebiscitnem ozemlju nadaljujejo nemiri navzlic prekemu sodu. Ob poizkusu navala na društveni dom v Dombrovi se je vnel boj s puškami. Več oseb je bilo ranjenih. Stavka poljskih rudarjev se nadaljuje. Iz strahu pred sabotažnimi čini so nehali delati v štirih rovih češki delavci.
Nov čehoslovaški kabinet.
DKU Praga, 25 maja. Predsednik Masa-ryk je imenoval na predlog ministrskega predsednika nov kabinet v katerem se nahajajo med drugimi: Tušar kot ministrski predsednik, ki bo vodil poleg tega tudi posle ministra za narodno obrano ; Švehla, minister za zunanje stvari ter dr. Engliš minister za finance.
Ob peti obletnici napovedi italijanske vojne.
LDU Trst, 25. maja. V proslavo 24. maja, 5. obletnice napovedi italijanske vojne, so se vršile včeraj v Trstu, Pulju in Gorici nacijonalistične manifestacije. V Trstu je bil v gledališču Rossetti javen shod, katerega se je udeležilo po listu »Lavoratore« 1500 ljudi. Po shodu je priredilo okoli 2500 obhod po mestu. Med obhodom je prišlo do več spopadov med nacijonalistično-demokratičnim
Prevsema: Borzna naročila in jih izvršuje najku
ZAHVALA
vsem onim, ki so spremili na zadnji poti našo nepozabno 11 letno hčerko
Posebna zalivala pa še g. katehetu za ganljiv govor ter gg. učiteljem in učiteljicam za podarjeno cvetje in poslovilne pesmi.
Pobrežje pri Mariboru, 26. maja 1920.
Žalujoča družina: Pertot.
VVilson za Armenijo.
DKU Washington, 25. maja. (Reuter.) Predsednik Wilson je zaprosil senat za pooblastilo, da smejo prevzeti Zedinjene države protektorat nad Armenijo.
Italija dobi 12 milijard.
DKU Berlin, 25. maja. „Lokalanzeiger‘' prinaša poročilo „Agenzije Volta", ki doznava iz zanesljivega vira^ da cdpade na Italijo 12 milijard nemške vojne odškodnine, ako ostane pri tem, da plača Nemčija 120 milijard vojne odškodnine.
! Albert Kopač
Sl	m.mestno	gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V četrtek 27.: »Gdčna. josette, moja žena«. Ab. A—44.
V soboto 29.: »Školjka«. Delavska predstava ob zelo znižanih cenah.
V nedeljo 30.: >Mam’zelle Nitouche«. Ab. B—45. Častni večer Danice Savinove in Pavla Rasbergerja.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
velik črni mramornati kamen, slov pove upravništvo.
Na-
Mala oznanila. Pekovski pomočniki
takoj. Ponudbe s spričevali na V. B i z j a k in drug, Zdravilišče Rogaška Slatina.	2—2
Proda ss
Dva solidna gospoda v Mariboru, iščeta
dve ali tudi eno lepo sobo z dobro domačo hrano, oziroma tudi brez. Ali tudi stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, meblirano. Zelo dobra plača. Ponudbe prosimo pod »Stanovanje« na upravništvo lista.
[ mafosa« za tr' 'eta ‘ščem v Mariboru manjšo ttAS P gostilno s tremi ali štirimi sobami. Ako treba, plačam enoleten zakup naprej. Ponudbe se sprejemajo v trgovini na Aleksandrovi cesti cesti št. 23.	6-1
Prva slovenska brivnica občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št, 22 (prej G. Gredlič).	243
Slovenci! Slovenke! co-
vorlte povsod samo slovenski /
♦	o
%
♦
modna in manufakturna trgovina MarSbor, Glavni trg 17
priporoča svojo bogato zalogo vsega v to stroko spadajočega blaga.
v/.	^
M m, > v	s	S	fi
a	(K*
U M	1 , O. ni	lir— j i'.*-,.•	.n	£•-	J tč
vije/ U Ji S Asi i4 M 'ili 1
'jf)
tramove drva — oglje — kupuje v s a K o 245	množino
mmu
1“, \m irosvsKa isi isJosMi ua i c. i
MARIBOR.
••tccectcscctisiiccttctftt
Ali ste že ičuli najnovejše]
„Kaj pa?" — „Da mislijo j,vsi trgovci, gostilničarji in obrtniki inserirati v ,;.j
Mariborskem delavcu
ker tako dosežejo gotovo najboljši uspeh."
„ Potem pa inserirajva še ,mi dve, tetka!"
1®$®® ®©©!*«*<*«• »
elementi in med Mazzinijanci ter socijalisti. V Gorici je bil na Oslaviji odkrit spominski obelisk.
Italijanski komunike o graški k onferenci.
LDU. Trst, 25. maja. Listi objavljajo komunike Agenzie Stefani o pogajanjih med zastopniki italijanske, čehoslovaške, avstrijske in jugoslovenske vlade, ki so se vršila v Gradcu glede ureditve železniških, poštnih, brzojavnih in telefonskih zvez. Komunike pravi, da se je dosegel dogovor glede izmenjave vozov med prizadetimi upravami in glede izvršitve tranzitnega transporta, kakor v principu tudi glede železniškega tarifa. Po-četkom janija se bodo začela pogajanja za določitev natančnih tarifov. Poštna služba bo izdatno zboljšana z nameravano ureditvijo medsebojnega železniškega prometa. Zaenkrat so se že določili podrobni ukrepi za poštne ( pošiljke in za brzojavni in telefonski promet. Določeno je bilo, da se bodo obnovile bivše brzojavne in telefonske zveze, kakor so obstajale popreje v avstrijskem omrežju. Tako direktna brzojavna in telefonska zvezaTrst-Praga, Ljubljana-Praga in Trst-Dunaj; nadalje je bil dosežen dodaten dogovor za obnovo brzojavne in telefonske zveze Trst-Ljubljana, Trst-Gradec in Trst-Beograd.
Stavka v Karniji.
LDU Trst, 25. maja. Glasom poročil tukajšnjih listov je izbruhnila v soboto v Karniji (vidensko okrožje), v Furlaniji in na Beneškem splošna stavka v znak protesta proti veliki brezposelnosti in težavnemu gospodarskemu položaju, v katerem se nahajajo pokrajine, ki so trpele vsled vojnih dogodkov. Vse kategorije delavcev, vštevši železničarje, so se pridružile stavki. Listi ne izhajajo.
Darovi Carnegieve ustanove.
LDU W ashington, 25. maja. Kolegij Carnegieye ustanove, ki ji je smoter okrepitev miru, je sklenil odmeniti 500.000 dolarjev 2:1 obnovo raznih krajev v Franciji, Belgiji in Srbiji, 100.000 kron pa za obnovo knjižnice v Louenu.
v Marilsm Aleksandrova cesta 11
š-sdrušsiiice: Murska Sobota in Velikovec.
Sjspajema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
kupuje in prodna: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
i^itonlira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daje kf©«8SSa: Pod najugodnejšem! pogoji.
SsdaSa: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-
in inozemska mesta.
Oa3© precSisjinsio: Na vrednostne papirje In na blago, ležeče v javnih skladiščih.