ih List 19. Tečaj XXXIV y j» "9 m narodne zhajajo vsako sredo po celi polí. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 10. maja 1876. O b s e g : Pomoci zoper poljske • V • misi. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) pridelovanje lami in prediva po Belgiškem načinu. Kranjske sirarske družbe „Bitnje" v Bohinju. (Dal.) (Dalje.) Navod za Iz poročila o delovanji in konečnem računu prve Postava o oproščenji hišnega davka. Deželni zbori. O ženskem dualu pri glagolih. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Grof Andrassy med „Scyllo in Charybdo ci Jugoslavensko časništvo. Novi čar. % Gospodarske stvari Pomoci zoper poljske misi. Iz U nca na Notranjskem je vredništvo dobilo sle-deči dopis : „Misi v tukajšnji šolski drevesnici vsako leto veliko škode narejajo. Oglodajo namreč koreninice sad- nih drevesc tako, da se drevesce še prav malo v zemlji drži, zato se potem po strani nagne in pa vsahne. Miši rujave barve so nekoliko veče kakor pribišne. Nastavljamo jim pasti, da bi jih polovili, dajemo jim 8trupenih reci, da bi pogoltnile; al vse to nič ne po-maga; v past ne gredó, drugih reči se navadno ne do-taknejo, ker najrajši samo koreninice žrejo. — Slavno vredništvo „Novic" naj nam tedaj blagovoli svetovati a vam kak pripomoček zoper te sadne škodljivke. Stavljeno nam je 8 tem težko vprašanje ; svetujemo , kar po lastnib skušnjah vemo in kar svetujejo najbolje gospodarske knjige. Po skušnjah Makdonalla preženó poljske miši stebla povodně ali potočne mete (mentha aquatica), če se potaknejo v mišje luknje. Predivo ali volna v petroleum namočena naj se vtakne v luknje. To svetujejo „Oecon. Neuigk. « vodo naj se potopé v luknjah s škropilnicami. Nasvèt „Corresp. Bl.ťt Tudi mi smo skusili. žveplenim dimom ali puhom naj se s po-močjo pihavnega meha pokadé luknje. „Verhandl. des Bad. L. V." Tega smo se prepričali tudi mi, ko je pred nekimi leti ranjki Hofman z žveplenim puhom prega* »jal _ ..... prime- misi. Mnogi hvalijo strupe, posebno arsenik šane takim rečém, ki jih y . V . misi y rade žró. Pozimi, kedar je zemlja trdo zmrznila, naj se luknje zabij ej o s kamni miši «c^.j^jv o aouiui, uli < o i lakotě poginejo v teh luknjah , ker si v trdo zmrzneni zemlji novih izkopati ne morejo. Večkrat potrjeno. Poljske mačke, pod lasice, dihurje in ku-hvalijo , nice Neuigk. Verh. des Bad. L. V." in pa Oecon. (( Na izbero mnogo sredstev! Prezreti se vendar pri vsem tem ne more loga y da y ki se težko odpravi. so poljske miši mnogokrat nad Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." Dné 30. Leta (Dalje.) Meseca aprila 1857. C. kr. vojna barka „Novara" nastopi pod vodstvom barona Wiillerstorf-Urbair-a To je prva iz Trsta potovanje okoli sveta, ladija Avstrijska bila, ki je tako velikánsko potovanje nastopila in srečno dovršila ter med drugim mnogo znamenitih kmetijskih reči iz raznoterih krajev sveta seboj přinesla. Meseca maja 1633 1844 je C. Mowell prvi patent dobil na napravo umetnega gnoj a. se je ustanovila vrtnarska šola v Ho-henheimu na Virtemberškem. 1864. je v Oberecku v Pruski Sleziji umrl baron Koppy (rojen leta 1784 v Krain-u); on je prvi přiděloval belo sladkorno peso iz burgundské pese se je 1873. na Dunaji odprla svetovna raz- stava, ki je bila 5. vseh svetovnih razstav. 1824. je šel rudec dež v Giesen-u in okolici njegovi na Hesenskem; po kemiški preiskavi 1834 1851 so v tem dežji našli železni okisanec (Eisen-oxid) in chromsko kislino. je bila razglašena prva lovska postava na Španjskem. se je odprla prva svetovna razstava v Londonu, ooa e bila začetnica razvitka 1863 1714 1770 kmetijskih strojev (mašin), se je oklicala postava za povzdigo živi nore je na Bavarskem. se je razglasila postava za vpeljanje svi lore je na Pruskem. To je bila prva taka postava v Ne m čij i. se je ustanovila javna šola za čebela'r- stvo na Dunaji; njen vodja je bii slavni čebelar Janža iz Gorenskega na Kranjskem domá. On je bil oče um nega Čebelarstva v našem cesarstvu. v.: -v. t- r « ' (Dalje prihođnjic.) Navod za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem načinu. Spisal Andrej Pi s kar. Izdelovanje: sušenje, trenje in otrep an je, nekaj o mi- kanju; splosne opombe, (Dalje.) - ~ < - ' Kakor smo že rekli , more biti predivo lepo izde-iano, da ni nič pezdirja v njem, kajti — kakor je iz-delano, tako se ravná cena pri njem. Na Belgijski otrepaínici se predivo samo lesa in pezdirja očisti , lik sam na sebi pa ne, cla bi se razdelil v tanka lakna, marveč je še dobro znamenje, če ima predivo trakasto lice, kajti opravilo, lik v lična lakna razdeliti, da je za prejo pripraven, gre v drugo vrsto izdelovanja in to je namen pređi lnic. Predilnice navadno pokupijo predivo tako, kakor pride izpod otrepalnic, in tuđi pre-divoizdelovalnice se s predivom ne pecajo dalje. Predilnice kupljeno predivo navadne vrste še enkrat na strojih otrepajo. da se pezdirje popolnoma odpravi, če bi ne bilo popolnoma čisto. Potem pa gre predivo v mikalnico, kjer ga na pristojnih grebenih mikajo in ločijo vsako po svoji dobroti in kakošnosti v posebne vrste, in tako je še le za prejo pripravljeno. Kar je pa izvrstnega prediva za lične izdelke namenjenega, ga pa še po otrepanji mnogovrstno obdelujejo in pripravljaj o, predno se prede. Samo tisto predivo, kar se ga hoče doma podelati in spresti, se samo po sebi razume, da ga je treba do kraja izdelati, da je za prejo pripravno. Predivo, ki je izdelano po Belgijski šegi, je nekoliko razločno memo našega izdelovanja, kakor smo že omenili. Predivo namreč ni tako razcepljeno v drobná lakna, kakor je pre divo našega izdelovanja, marveč nekoliko trakasto, kar pa fabrike ravno zahtevajo, ker jim tako predivo dá veliko več pražnega, kakor pa naše navadno, zato ker se lik pri mikanji lepo razcepi in malo hodnika ostane, ko nasproti od našega veliko hodnika odpade, pražnega je pa man j, ker je preveč sesekano. Toda za domačo prejo je zavoij tega predivo Belgijskega izdelovanja manj pripravno, če bi se hotelo kar surovo izpod otre-palnice presti. Potreba ga je mikati. Toda če hočemo imeti iepo blago, morajo mikalniki drugi*čni biti, kakor se pri nas navadno vidijo, ki ga naredé, zabivši kakih 10 žebljev v desko. Za domačo rabo sta dosti dva mikalnika, eden za prvo roko, drugi pa za lični izdelek. Osti morajo biti jeklene, okrogle in lepo na dolgo ošpičene, prav tako, kakor šivanka in so v železno ploščo ali za domačo rabo tudi v prav trdo leseno diljico vtrjene. Pri prvem mikalniku so osti 5 do 6 palcev dolge, 1 '/„ črte debele ; v vrsti stojé po 8 črt narazen. Vrste same so po 5 črt narazen. Osti so v vrstah tako razdeljene, da ne stojé druga za drugo, ampak med ostmi v prvi vrsti stojé une v následuji, tako da so osti od spredaj še enkrat tako goste videti. V drugem mikalniku so pa osti po 3i/,1 palce dolge, 1 črto debele in stojé v vrstah po 3 /2 črte, vrste same pa po 2 črti narazen. Osti stojé v tem redu, kakor pri prvem. Na prvem mikalniku ostane hodnik, kar ga je vmes ; na drugem mikalniku se pa predivo razcepi v lična lakna, da je tako pražnje predivo za vsako prejo pripravno. Dobro predivo, kakoršno zahtevajo fabrike, mora biti popolnoma očišćeno od pezdirja in najprvo trdno, potem pa dolgo in lično. Na barvi ni toliko ležeče in imajo v različnih krajih različno barvo, vendar pa mora biti barva, kakoršna koli je, povsod enaka. Najbolj navadna je vendar bela barva. Lepo predivo mora biti svitlo knkor svila, mehko in pa mastno za tipanje. Ako se lik poskuša vtrgati, mora lom v lična lakna se raz-cepiti, ne pa gladko se odlomiti, kakor bi bil presekan. Ker je izdelovanje na Belgijskem stolu precej počasno , zato so poskušali tudi za otrepanje napraviti stroje in imamo jih na izbiro, toda delajo jako različno, nekateri bolje, drugi slabeje. V predivoizdelo-valnicah, kjer se izdeluje navadno blago na debelo, ra-bijo stroje; kmetovalci pa, kateri predivo sami izdelu-jejo, otrepajo večidel na rokah z Belgijskem orodjem. V izdelovainicah zeló hvalijo tako imenovane Erlandske otrepalnice, ki so posnete po Belgijskem stolu. Imajo namreč ravno tako vravnano otrepalno desko, kakor Belgijski stol; zadej za desko imajo vreteno s krogom in va-nj vdelanih 8 nožev, ki se vrté in skor tako delajo, kakor otrepalni nož. Taka otrepalnica bi se dala napraviti tudi na rokah, toda tukaj se skoraj ne splača. tako kot pri terilnici, ker se potřebujete potem dve osebi za-njo, kateri pa na stroju ne napravite dosti vec, kakor posamezno na stolu, a vendar se dá na stolu lepše izdelati kot na stroju. Po dosedanjih naših skušnjah izraste v srednjih letih na oralu prostora iz Ruskega semena okoli 45 centov na zraku suhega lanú in kake 6 do 8 vaganov semena. Iz 100 funtov zeleno suhega lanú dobimo okoli 75 funtov v vodi godnega in suhega. Iz 100 funtov godnega suhega lanú smo dobili okoli 20 funtov otre- panega prediva in 1 do 2 odpadka. Iz 100 funtov ne- godnega suhega lanú se sme toraj pričakovati okoli 15 funtov otrepanega prediva. Po takem je prirastlo na oralu 680 funtov dobrega prediva, — semena se potřebuje na oral 3 in pol do 4 vagane. Ako se predivo lično mika, se dobi iz 100 funtov dobro otrepanega prediva okoli 60 funtov pražnega in okoli 37 funtov hodnega prediva, drugo odpade. (Dalje prihodnjic.) - o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske družbe „Bitnje" v Bohinju gledé na sirarsko dobo od 25. msja do 6. okt. 1875. r oifu (Dalje.) li Idimo zdaj s planine v dolino, stopimo v hišo vrloga predoika naše družbe, namreć Zvaba na Bitnjah, poklicimo njegovega soseda VajvodoinOzebka iz Lepence, odprimo čedne bukve, v katerih so zapisani dohodki in izdatki družbe , in tako kličimo ta družbin odbor ua odgovor: ali je vse mlecne izdelke, ki se niso koj v naturi razdelili, zlasti sir prav hranil in v svojem času, kar najbolje mogoče, na korist družbi proda 1? aii so plaćani vsi stroški? ali zapisani vsi dohodki, in ali je po zvrseni prodaji vsega sira, nekoliko masla in mrvice za prodaj odloćene skute od denarja za vse to str-ženega vsakemu udu posebej za v sirarijo nanošeno mleko připadli znesek resnično in pošteno izpla ča l? Vse to preiskovaje najdemo , da vse se je redno vršilo in da se sklepni račun popolnoma z zapisniki vjerna. Posebno kar se tiče razprodaje sira, katera je za nas trgovstva nevajene prav težavna reČ, si je odbor letos mnogo koristnih skušinj pridobil, ter siru odprl pot po svetu v različne kraje, kjer ga s pohvalo po 32 do 33 gold, cent „franko Lesce" plačujejo. Le škoda, da nam je že davno pošel ter se že 3. grudna lanskega leta zadnji hleb odpeljal proti Jadranskemu 149 ni o r j u i in tako ne moreino veÔ vstrezati narocilorn i ki bokalov mleka nam še zmirom prihajajo. Lepenjar iz Lepence za po 31 Kakor je iz teh bukev razvidno, se je sir večidel Dobravec iz Lepence za i 9 32 do 33 gold, cent „franko Lesce" razprodal 9 Žvab iz Bitnje za dvoje hlebov po 34, eden celó po 35 gold. Nekateri Ozebek iz Lepence za 4181 38642/ 3687 7 31453 4 4 hlebi so se pa domá zavolj kake skaze tudi krajc. funt oddali. po 30 Naj koneČno podam v blagovoljni pregled celi društveni račun 9 kakor ga je odbor vsem pričujočim družbenikom razložit ter je splošno potrjen bil pri predniku Žvabu na Bitnjah 18. svečana 1876. Družba je delovala od 25. maja do 6. oktobra 1875. leta, tedaj 135 dni. Mleka je v družbo prišlo vkap 33.893% bokalov. Iz tega mleka se je naredilo: mastnega sira 7890 i 4> kuhanega masla 37%? mastné skute 4128 funtov. Ve3 sir in vse maslo, skute pa 63 funtov je družba prodala, drugo pa vse gospodarjem po primeri mleka v naturi razdelila, kakor tudi ostalo siratko za rejo 32 prešičev, ki so bili na planini. Dohodki : Zgornji Ložan iz Loga za Navrtnjek iz Lepence za 28983 Rovník iz Bitnje za 238o3/ Spodnji Ložan iz Loga za 2232- Poljak iz Lepence za 4 4 Gregorin iz Lepence za Farovž na Bistrici za Matjaž na Bitnjah za Vajvoda na Bitnjah za Mencgar na i tnjah za 2140 1841 1806 10157 993 V 7023/ 14 4 4 145 124 122 68 67 47 91 9) 11 91 11 91 11 J) 99 11 19 99 11 283 gold. 47 kr 262 249 213 i 03 196 161 151 99 27 38 53 74 36 10 82 45 85 34 64 ker ostane v blagajnici )) je pozajet ves čisti dohodek 2298 gold (Konec prihodnjič.) Xovo posíave. li li 19 19 11 11 11 11 11 11 11 11 11 tedaj vsi skup za 33893% 2297 gold. 95 kr ti kr Za 78901 /4 funtov sira..... 2538 gold. 12 kr za za za 3 7 7 63 59 4 4 11 11 11 masla skute 03tale soli i ki Enoletna prikupnina dveh udov še nista popolnoma v družbo spre- jeta........... ostali obresti od nekega družbenega denarja.....-..... skupaj Stroški : 18 li li v 7 O 87 84 li li v 3 ,, 93 ,, 3 „ 45 „ 2577 gold. 96 kr. Postava o oproščenji hišnega davka. S postavo od 15. marca letošnjega leta se je za vse tište kraje, kjer se za hiše dávek od gostaščine in pa hišni razredni dávek placuje, razširjeno oprošcenje od hišnega davka s cesarskimi prikladami vřed za 10 let za nove hiše. za 8 let pa za dozidane in prezidaae hiše podaljšalo tako, da nove, prezidane in dozidane hiše, katere se leta 1877 in pa leta 1878 dovršijo in za gostovanje pripravne naredijo, so 20 let davka proste, — take pa, ki se leta 1879 in 1880 dovršijo in za gostovanje pripravne proste. naredijo, so skozi 15 let davka Sirarju Matevžu Rejcu.....107 gold. sirarju Antonu Ozebku, ki je unega nekoliko časa namestoval ki Je mleko Gregorinovemu Matevžu, v tedenski zapisnik kaj redno in lepo zapisoval....... za 14 funtov siriša....... za 600 funtov soli....... napravo in popravo sirarskega orodja za najemščino od sirarskega stanu in hramov za hranitev sira, ki veliko prostora potřebuje, kar tegnili udje sami vse so po- za nošnjo in vožnjo sira s planine v dolino, pranje sira in še kaka druga zamuda, kar so vse zaslužili spet udje sami za sodce in zaboje za razpošiljatev sira, njega nakladanje in voznino do Lesec, kar so deloma tudi zaslužili udje sami ...... prostovoljna daritev za cerkev namesti prej navadnega masla . . . . skup stroškov 38 11 16 e od dohodkov oatrgamo stroške ostane kot čisti dohodek 279 li V>3 2298 gold li li a u ii 50 69 92 27 kr „ 48 „ ii ii ii ii ii 40 „ 80 „ 39 „ 47 „ 12 „ 80 „ prej o Deželni zbori. Deželni zbor Kranjski. 13. seji dne 10. aprila se je obravnavalo naj- premembi občinske postave oziroma o ustanovitvi velikih občin. Ker bi pa radi našim prihra- bralcem popis te obravnave obširniše naznanili, nimo si ga za drugi pot. Dalje je poslanec Grasselli v imenu odseka za poročilo o deželno-odbornem delovanji stavil sledeče predloge, ki so tudi obveljaii, namreč: 1. Deželnemu odboru je nalog , obrniti se na slavno ces. kr. deželno vlado s prošnjo i da ona račila čuvati, da bodo vsi deželni okraji odpisavanja zemlj iškega davka pod naslovom preobloženja po dejanskih razmerah jed- pa da bodo vladni nako deležni, v posameznib okrajih organi razdelitev tega odpisavanja jednakomerno izvrše-vali. Deželnemu odboru je gledé sprožene urav-nave reke Krke nalog, naročiti deželnemu inženirju 9 mogoče preišče: ali sploh naj o ugodnem času brž ko kaže lotiti se one uravnave in v kakošni obsegi. 3. Dr. Vicentinijeva knjižica o osušenji Ložke doline ter Cirkniškega jezera, o uravnavi Unca . ako 279 gold. 93 kr. in o osušenji Ljubljanskega mocvirja se 2577 gold. 96 kr ii bode c. k. ministerstvo svoje pritrjenje izreklo temu nacrtu, v slovenskem in nemškem převodu natisne kr v d zdelitev med družnike, kateri po hišnih imenih po- in po ikosti zneska razvrsteni so přejel in , ter obcinam , večim posestnikorn in kmetijske družbe po-družnicam po tistih. krajih , katerih se tice náčrtu raz-pošlje s pozivom, naj svojo misel izrekó o tem náčrtu. Deželnemu odboru je nalog, potezati se za to, da sicer: bode vsaj cesarskih gozdnih varuhov na Kranj 150 skem nastavljenib, vsaj jednemu pa posebej varstvo Do-lenskih gozdov izročeno. Poslanec vitez Gar i bol di je v imenu dotičnega odseka o različnih cestnih zadevah stavil sledeče predloge, ki so obveljali vsi, namreč: Deželni odbor naj delà na to, 1) da se razdelitev okraj ni h cest, katere doslej niso še razdeljene, v smislu §. 10. cestne postave takoj izvrši, — 2) da se pritožbe o cestnih zadevah rešijo karkoli mogoče hitro, — 3)^da se preložitev okraj ne ceste med M a j e r 1 o m in Û r-nomljem dovrši še letošnje leto, — 4) da se isto tako dovrši preložitev ceste od Liti je skozi Ponoviče in Savo na Polšnik, — 5) da se še letos prične preložitev okraj ne ceste čez Tur jak, — in 6) da se letos končajo obravnave zastran preložitve ceste čez Bogensberg v Litijskem okraji ter vsled tega prihodnjemu deželnemu zboru stavijo dotični predlogi. V 14. seji 11. aprila dopoldne je poročal najprej finančnega odseka prvomestnik Mur nik vsled Blei-weisovega predloga iz 11. seje: koliko bi deželi stala naprava kmetijske šole. Iz tega poročila — pravi dr. Bleiweis — je razvidno, da za kmetijsko šolo bi trebalo deželi naložiti 1 odstotek přiklade pod tem pogojem, da ministerstvo za trdno dovoli obljubljeno podporo za prvo napravo 30.000 gold. Povikšal bi se sicer s tem nekoliko davek, al ta krajcar od sto krajcarjih ne bi bil zavržen, če se napravi kmetijska šola in po njej skrbimo za omiko ljudstva našega v kmetijstvu, ki je glavni steber za blagostanje naše dežele. Ako nam toraj ministerstvo dá 30.000 gold, podpore, ostaiam na svojem stališču, da se lotimo naprave kmetijske sole ; stvar 'pa bi bila druga, ako bi naí »i-nisterstvo znižalo subvencijo. Potem je obravnavai deželni zbor napravo nove n oriš ni ce. Misli finančnega odseka o tej zadevi so si bile navskriž: drugo je predlagala odsekova većina po poročevalcu baronu Apfaltrernu, drugo pa odsekova manj šina po svojem poročevalcu dr. Po kluka rju. Razgovori dotični bili so jako obširni in živahni. Konečno je finančni odsek stavil skupni predlog: Deželnemu odboru se nalaga, naj na tanko pretresuje nasveta veČine in manjšine finančnega odseka ; naj gledé na neobhodne zdravstvene zahteve ízdela nov program norišnice za 150 blaznih oziraje se pri tem na sedanji norišnični oddelek v glavni bolnišnici in na poslopja v Studencu ter na to, da zdravstveno in upravno vodstvo združeno ostane z glavno bolnišnico, stroški pa presezali ne bodo 150.000 gold. ; — na podlagi tega naj se napravijo stavbeni načrti in proračuni ter o vsem tem poroča prihodnjemu deželnemu zboru. Ta predlog je obveljal. V 15. zadnji seji 11. aprila zvečer se je potrdil proračun norišno-stavbenega zaklada za leto 1877 s potrebščino 25.327 gold. 48% kr., z dohodki 5006 gold. 67 kr. ter s primanjkljejem 20.320 gold. 81 kr., ki je pokriti po prodaji obligacij zakladovih. — Občini Kresniški se je za leto 1876 dovolilo 80 odstotkov přiklade na neposrednje davke, da pokrije stroške za šolsko stavbo. — Obveljala sta potem sle-deča predloga obČinskega odseka: 1) Da se deloma pokrijejo stroški za zidanje šole na U bel skem, se dovoli občini Razdrški pobiranje naklade, katerega bo v letnih zneskih po 5 gold. 33 Va kr. vsaka 91 hiš v vaséh Malobrdo, Brezje, Veliko- in Malo- Ubeijsko v letih 1876, 1877 in 1878 plačevala. 2) Občini Razdrški se dovoli za leta 1876, 1877 in 1878 pobiranje 30 odstotkov přiklade od vseh direktnih dav-kov s tretjinsko priklado vred v vaséh Malobrdo, Brezje, Veliko- in M al o-U b e 1 j s k o, da se deloma pokrijejo stroški za zidanje sole na Ubeljskem. — Dalje je dr. Ble i we i s v imenu gospodarskega odseka po-rocal o vladnem náčrtu postave za obdelovanja Ljubljanskega mahú. Vladna predloga se je o glavnih pravilih prenaredila in postava sprejela po nasvetu gospodarskega odseka. Ce ta jako potrebna postava zadobi cesarjevo potrditev, objavimo jo od besede do besede v našem listu. Mestna občina ídrijska, izvzemši cesarsko rudarstvo, se je vsled njene prošnje a brez prejudica za leto 1877 oprostila deželne přiklade za normalno-šolski zaklad, deželni odbor pa je dobil nalog, naj preišče razmere ondotne šole in o tem poroča prihodnjemu deželnemu zboru. — Pogodba z usmiljenimi sestrami zastran režije v bolnišnici vzela se je na znanje. — Prošnja Cerkniške občine za združitev s sod-nijskim okrajem Loškim se odstopi c. k. vladi z zopet-nim priporočilom ugodne rešitve. — Vse ostale peticije, ki so letos došle deželnemu zboru, pa jih ni mogel več rešiti, so se izročile deželnemu odboru v rešitev, namreč: prošnja r o k o d e 1 ce v in delalcev v Ljubljani zavoij od prave rokodelnic v jetnišnici in posilni delalnici, — prošnja hišnih posestnikov v Ljubljani gledé odtegljeja od hišnega davka za vzdrže-vanje poslopij, — mestne občine Kočevske gledé varovanja krajnošolskemu svetu dostoječe prezentacijske pravice, — občine Trebno i. dr. zavoij presukanja ceste čez Bregov hřib, — občine Tomišelj i. dr. zastran mitnin na Ižanski ce3ti, — občine Tra ta gledé podpore za Mateja Buha, — občine Vrh ni š ke zarad premembe vojne postave, — peticija branjevcev v Ljubljani gledé predkupa na trgu in lastne režije pri vojaških oddelkih, — prošnja slikar ja Martina Umeka za podporo, in pritožbe občine Vaške, Sentlamber-ške, Kandrške, Kolovraške in Režiške gledé razdelitve kantonskih cest. Po vsem tem je deželni glavar z navadnim ogovo-rom končal letošnje zborovanje, dr. Bleiweis pa v imenu vse zbornice mu izrekel zahvalo za njegovo neutrud-ljivo in nepristransko voditeljstvo letošnjih obravnav. Prosvitlému cesarju pa vsa zbornica trikrat zakliče navdušeno: slava! Slovstvene »tvari. 0 ženskem dualu pri glagolih. V pÍ8anji dvojine.ženskega spola v zdanjem času in velevniku razhajajo se slovenski pisatelji dan za dnem močneje, kakor vidimo. Eni pišejo (o dveh ženskih): Sva, sta, drugi: sve, ste, tretji : svi, s t i, ćetrti celó : svi, ste. Katero naj premaga , da pridemo do edinosti? Naj pred je v tem vprašanji pomisliti na naša zdan ja pismena ali črke, katerih smo se poprijeli, in kaj moremo, će8a ne moremo izraziti z njimi. Ako bi, na pr., kdo hotel dvojinske oblike pisati takó: „kar živivé, ne-usmiljeno trpivé (siroti)", ne more mu obveljati, ker to je akcent, in akcenti vemo da imajo drugo službo, a v teh besedah náglas ni na konci. Pri Hrvatih in Srbih, ki ni maj o dvojine, ne moremo iskati svéta. Staroslovenski slovničarji pa v tem niso popolnoma edini, in nekateri, hrepenec po do-slednosti, podtikajo staroslovenščini oblike, ki jih dokazati ne morejo iz starin. Vendar trditev Rusa Vosto-kova, da se v staroslovenski dvojini glagolov ne razlo-čuje spol, — v veliko govorec — stvar dobro zadeva, kajti po Miklošičevem nauku starine kažejo, če tudi se zdi biti nekoliko šepavo, v 1. osebi sploh: ve (jat) za vse tri spole, a v 2. ali 3. osebi: ta ali pa te (est) 151 zopet za vse tri spole 7 in ena sama knjiga ima poleg lepih slika lik dr. SvetozaraMiletica i nekoliko teh še tudi obliko: te (jat) za ženski in srednji spol, slika iz hercegovačko-bosanskog ustanka. kar pak ne more omajati gori omenjene trditve, niti je _ primoralo Miklošiča, vzeti to obliko v slovnico. lika : dozdanjem slovenskem slovstvu premaguje ob- s v e ) ste > se je vsi poprijeli. Metelko in najpred bi dosegli edinost, ako bi z ozirom na « zdanja Mnogovrstne novice, Gospodarstvo pri TurŠkem sultanu in njega stroški pismena najbržé přistal na to obliko, ker se mu oblika: , sti (glej slovnice str. 208) za Potrata hišnega gospodarstva pri sultanu je obće sva. sta ali pa s v i Časnik „Economiste Franc (( ženski spol zdi nespretna. Ako se nasproti ozremo na národ, kako v res vilkah kaže. Prvi nam to potrato po šte podarstva dobiva letne dzornik sultanovega hišneg nici govori kar je gotovo tudi nekaj smelo bi se 333.500 frankov - go- naše morebiti reči, po tem, kar učita Metelko in Janežič, in kar je pisatelj teh vrstic nekod po Notranjskem na svoja ušesa slišal, smelo bi se reči, pravim, da se ve- frank blizo 40 kr.). Njemu podložni so kom katerih število ni zmirom enako U l ft I , ívaicuu OIA3VI1U ui ci LLlli U LLI CUS&U j SC' ki skupaj vlečejo na leto 310.500 frankov sedaj jih t Ce ravno so ti komorniki imenitne osebe v sultanovi čina Slovencev nagiblje k oblikam : sva ) sta 7 sva bili f sta bili. palac hlape } ) delà sultan vendar z kar pa vse radi strpijc njimi kakor s svojimi , ker imajo velike zato Odločneje, to se vé da > mogla bi se postaviti ta trditev, ako bi se napravila o tem neka slovničarska enquêta , ter bi se zbrala natančna poročila o pravém govorjenji po vsem slovenskem svetu, po Štajarskem postranske dohodke, kajti oni so tišti dvorniki, ki nova imenovanja sultanova imenovanim višim uradnikom raz- glašajo, zato pa od njih mastno plačo dobivaj na priliko so dobili komorniki tako ki so m e s t n e m Primorskem, Koroškem in po raznih stranéh dežele Kranjske. Po tem bi se tudi za trdno zvedelo, če se in kod se res govori: svi, sti. Toliko je razvidno iz tega, kar se je gori reklo, da staroslověnská slovnica nam nikakor ne svetuje pisati tako (— ter je nekam čudno, če se oblike na i poprijemljejo tišti izmed naših pisateljev, kateri v drugih slovniških oblikah staroslovenščini dajó prednost tudi brez ozira na današnjih Slovencev in drugih Slova-nov govorjenje kralju Egipčanskemu donesli od sultana mu do-voljene oblasti, zneske okoli 30.000 frankov. Sultanova pi sa osebe stane na leto 248.400 frankov stroškov 7 katerim je d z o r s t b ultano palac i izročeno, dobivajo 37.260 frankov. Sultanova blagaj nica stane na leto 60.000 frankov, nihče pa ne kontrolira dohodkov in izdajkov te blagaj oseba okoli sultana pa je biva 13.800 frankov Posebno im^nitna dogled, ki na leto do- ta in praktično 7 kaj a da ozir na to, kaj je primerno nam odsve- prasat, kedar sultan dogled je v veliki časti 7 zboli, ali v zvez- razumno a.i umevno 7 tuje to obliko, mora sprevideti vsak, kdor le nekoliko pomisli o tej reči. Niso. li prave zagonetke, kakor pravi Hrvat, če vzamemo primer: „Brat najde sestri pri kla-virji ter jima reče: Ne nehati brenkati? Učiti se šivati in kuhati, če se misliti možiti!" ker njega hodijo dah vidi vesela ali žalostna znamenja o sultanovi bo lezni. Čeravno je nosa sultanova zeló priprosta, se vendar za obleko njegovo na leto zaračuna 129.720 frankov. Brivec sultanov dobiva na leto 5520 frankov. Posebno veliko strosko pa nasajo hrana, k 7 t o b a k in osvečava. Samo plače dobivajo kuhinjsk na leto 110.860 frankov; med njimi Jugoslavensko casnistvo. Izišla i razaslata je IV. svezka (svezka za april) toj nik, ki vsako jed pokusiti mora prvi je kuhinj o u \j j u * y A Touav juu uoi li LU \j i a y pTGil C jesti začne, in ki ima za sultana re3 veliko skrbi mu navleče sultan poseb 77 Srbské Zore" be p r e d- sultan da sladčic, dražega ukuh 7 rad • f Je Za k nega adja itd., kar so stroški na leto za- 7 ilustrovanog lista za zabavu i pouku, sa ovom sadržinom : „Cica Tima". Pripovedka od Gjure J akšića. genu. — „ računani z 91.080 franki; od tega zneska pripada harjem kave 22.080 frankov za plačo, 69.000 pa za nakup kave. Tobak stane 96.600 frankov, osvečava 7 Zemlja ,Seoska namiguša". Po Fredr. Spielha- pa 113.626 frankov na leto; vsako noc se v sultanovi u Pesma Gjure Jakšica. 77 Slep- palači razdeli 3000 č pa so zdaj se čeva osveta". Po nemačkom od B. M. 77 Sa svih silni stroški sultanovi za babe, konj itd drugi Pri tem pa strana". Pesma Jovana Simeonoviča-Cokiča. 17 Još se uvek .. Pesma Mite Popovića. Dr. strada armada sultanova in po več mesecev ne dobiva nobene pla Tako Je gospodarstvo Turško, za katero Mihail Polit-Desančič." (Sa likom). 17 Pančevačka se grof Andrassy toliko poteza, da se obrani v vsi bitka 1848" od Joce Stefanoviča-Vilovskog. govi potratí 7 ,Nadpisi" od Gjorgja Raj ko vi ča. 77 Na donjem Kro- 71 Dunavu". (Sa slikama „Ram" i „Oršava"). kodil". (Sa slikom). — „Sa bojnog polja". (Sa slikama: in pa Kako dolgo more konj živeti brez hrane (futra) vode, so skušali izvedeti nedavno v Parizu in „Vojvoda Triffco" produkcija". (Sa slikom). Rebus. 8vezci. i „Zarobljena raja".) izvedeli so sledeče: Konj, če tudi ne dobi dobre hrane, 77 Konjički skok. Prepiska. Pregledne beležke. Rešenje zadaća u III. Zabrani ena more živeti 25 dni, ako ima dovolj vod i samo dni more živeti brez vode, če tudi dobi čvrsto hrano Ce 11. se konju skozi 10 dni ne daje dovelj vode, crkne dan Sa ovom IV. svezkom nastala je nova četvrt te Konj > ki ni dobil dni vode pozivamo p. n. publiku, da se predplaćujo na „Srpsku hrane minutah 60 litrov. *) Konj, ki 12 7 popil V dni ni dobil čvrste Zoru"; a one predplatnike, koji su se samo za I. četvrt * ŠzeČm Angležka država! Iz „Army 1 předplatili, molimo da što pre ponove predplatu za novu ]eto 1876 je razvidno, da v tej veliki kralj a one predplatnike, koji su se samo za I. četvrt i držav a Iz vleči težo 279 kilogramov Army Register'1 za 77 Srpska Zora" stoji na celu godinu 4 gld. četvrt. 80 kr., na pol godinu 2 gold. 40 kr., 28.346 ». - * I I r rrf iak a na tri meseca vendar ima Angležka država Med temi je 20°/0 Ňemce maio . In m ne in 701.977 za gold. 20 kr. Predplata iz Au3tro-Ugarske šilje se vojaštvo sposobnih osob. Kolikor manj pa ima Acgl najbolje sa poštanskom uputnicom pod ovom adresom: ,.Administration der „Srpska Zora" III. Gartnergasse Nr. 24 in Wien". Sve do sada izašle svezke mogu se * ** 1 liter sta po stari meri 2 masljica S5 1 kilogram je po stari vagi 1 funt in nekaj čez 100* još dobiti. Svezka za maj doneće osim drugih 25 lotov. 152 ška armade in stroškov^ za armado, toliko bolje stojé kom in Goreakovom prevdarja in modruje, kako ladijo, Ángleška vseučilišča. Časnik „Times" v enern posled- v kateri sedí on in cela diplomacija, resiti skaíovja njih svojih listov našteva posestva in dohodke vseuči- „Scylle in Charybde' ! Zamujeno se mnogokrat ne dá več lišča v Oxfordu in Cambridgu. Vseučilišče Ox- popraviti, ford s ko poseduje 126.879 akrov zemlje, dohodkov pa ima 219.111 funtov okoli 10 gold.) šterlingov (funt šterl. je po naše y vseučilišče Cambridso ima pa 108.704 akrov zemlje in dohodka 192.453 funt. šterl. Bunaja Naši _ Radovedno je V3ak Slo- Foiîtiéne stvari. venec prebiral poročila letošnjih obravnav deželnega zbora v Ljubljani, ki je in ostane središče narod nega gibanja, in pričakoval zvedeti med Grof Andrassy med „Scyllo in Charybdo". Dolgo je vozaril Andrassy in da-si je večkrat kje aav prejšnja leta. AI žalibog , da doslej drugim tudi to, kako stoji s slovensko-nemskim delom Wolf- ovega slovarja, kar smo izvedeli iz odborovih obrav- ni duha ne obtičal, se je s pomočjo svojih prijateljev in po sreči, sluha še bilo o tej knjigi, nam jako potrebni katera mnogokrat nespretnemu na roko gre, vendar mnogimi leti toliko doděláni i ze da pred Je koneenega spravil zopet na kolikor toliko trdno pot. Srečno je vredstva potřebovalo, in za katero je véliki mecên slo- tudi přestal nevihto pogojevanja z Ogri in še pri tem venskega slovstva, nepoza'bljivi knezoškof Wolf ni zgubil svojih prvih krmarjev Auervsperga in Tisze. toliko svoto i da ; volil kar je pri izdavanji druzih knjig AI za nespretnega brodnika je povsod dosti nevar- glavna skrb — pri tej knjigi ne delà nikomur nobene nosti. Ko se je nevihta vlegla in so se megle razkadile «vow» ov, JV> uuduiui lil ow gvv - - _ -- je Andrassy zopet ponosno pogledal krog sebe, misleČ, misliti druzega nego to skrbi. A vendar ta strasanska zavleka! Ne moremo da je zdaj všel vsaki nevarnosti toda v 0w VOc*rw UC>aiuuoii, iwua prVO , -----—- -- — ---- r---------j" ------------*------- ste dve grozni skali, med kateri je bil ladijo nemškega deia izročilo tište m u mož u, kateremu je kar ; za- ? da o e to navlašč godi. Na- mesti da bi se bilo posredovanje izvràitve slovensko- gleda, zapeljal, pravi » med njima, nazaj Scylla in Charybdis". Že je v sredi knezoškof Wolf sam izroćil posredovanje izdelovanja ki je bil v kratkem več ne more, ker veter, kateremu je nemško-slo venskega delà ladijo přepustil, je že premoćan, katastrofi se ne dá vec času in dobro dodelan, je prišla stvar v tako nesrečne uiti: Turško vprašanje se strašno vzdiga pred njim roke, da smo danes tam, kjer smo bili leta 1860, ko in memo njega ne more. roke smo dobili 1. del slovnika, in da utegne sodni dan preje Ze v začetku ustaje na Turškem je namreč An- Pntl nego 1/ 1/ ^ it fl del njegov î So oporo kje šale, da se gležka sprožila misel, da se imajo uporne dežele po- ž nj'œi ravná, kakor se komu poljubi? Ce se v rokah sesti. Za izpeljevalca tega sklepa je bila odločena Av- duhovništva tako spolnujejo posiednje volje, kakošen strija, in različnim časnikom je bila ta naloga tako všeč, izgled je %o ànx^mj£J>9rokl Kaj delà de- " " ogu 1.1861 dobil da so govorice o nji z Dunaja po vseh krajih razšir- želni odbof^kř^e^po jali tako dolgo, da je skoro verjetna postala in je nalog, čuvati nad izvršitvijo Wolfové oporoke , da ne morebiti med Avstrijo, Rusijo in Prusijo dognana reč, poganja delà naprej? Kaj delà c. kr. deželna sodnija, kot viša varstvena oblastnija, da dopušča toliko neči murnost o knjigi, ki jo je preblagi knezoškof Wolf hitro hotel v roke dati Slovencem z besedami S. 26. ki se ima v kratkem izvršiti. Da bi se bila brž } ko je na Turškem prva puška počila ) ko ■ > 7 zgodila je prvi kristjan tičal na kolu, ko so ustajniki navdušeni klicali našemu cesarju: ,,živio naš kralj a dobro! Takrat je svoje oporoke leta 1858, rekoč: „leh habe die eines cas zamujen ; deutsch-slovenischen und slovenisch-deutschen Worter-buche3 selili liCllSt harrenden Landsleute dadurch er-ker dogodbe niso éakale"nà An- freuen zu mussen geglaubt, dass ich die Kosten auf bil čas , takrat bila bi Avstrija dognala obsedbo brez nevarnosti za-se, brez ugovorov drugih. Zdaj pa je ugodni drassya, ampak ga prehitele ; med tem so biie sklenjene vse druge pogodbe in zdaj bi bilo to, mich genommen" etc.....,,und damit ja keine Verzo- kar bilo prej geriing imDrucke dieserWerkeu itd. letih Je bil ugodno, jako nevarno, Če ne za Avstrijo, vsaj za Andrassya. dodelan slovnika nemško-slovenski del v 2 debelih Le premislimo! Če Avstrija zdaj zasede Bosno zvezkih, — preteklo je zdaj 15 let in prečastno ško- in Hercegovino, ali v brambo fijstvo še ni storilo svoje do Iž nosti! tretjega namena a more storiti to Turkov, ali pa v brambo kristjanov, ne more imeti. To ravno pa je „ScyUa in Charybdis , -----— — ^^ . -----j...... ako se prve ogne, trešci ob drugo. Če namreč Avstrija odprla v Rake ku na Kranjske m. zasede Bosno in Hercegovino Turkom na ljubo in Ti'Sta. — Vodstvo c. kr. telegrafnega urada na-znanja, da se je nova brzojavna postaja 4. dne t. m. Ljubljane. (V seji odbora dražbe kmetijske njim v brambo, kaj poriče Rusija, kaj porekó Slo- dne t. m.), v kateri je c. kr. dvorni svetnik vitez Roth vani Avstrijski, namreč Čehi ................ Poljaki v in Jugoslovani zastopal deželno vlado, c. kr. dvorni svetnik in deželni vsi > kaj unanji Slovani? Srbija in Crnogora bile bi glavar vitez Kaltenegger pa dežeini odbor , se je pred vsem obravnal dopis si. ministerstva kmetijsva, kateri davno že planile nad Turka, ker ste se z velikimi stro-ški za boj pripravile; da tega še zdaj niste storile, temu je gotovo kriva edino Rusija, ki ju je brzdala z oblju- določuje državno podporo 5700 gold, skupaj za ietošnje leto, namreč za na- za povzdigo govedoreje bami kacega dobička. Ako zcl pris Avstrija in pravo v od nj ako v in pa povzdigo m'ekarstva. Od- jima vzela pred nosom , kar jima je obljubljeno 7 kaj bor je po daljem razgovoru odloćil, koliko navedene boste očitale varuhinji Rusiji?in ali bo Rusija tako oči- subvencije naj se obrne za nakup goveje živine, koliko tanje mirno poslušala? Gotovo ne, ker ima s slovansko- pa za vodnjake in mlekarstvo. Ko bode si. ministerstvo řešilo odborové predloge, se bodo razpisaíi oklici. Za napravo in vzdržanje šolskih vrtov se bode mirno poslušala? Gotovo ne, ker ima s slovansko-turškimi deželami že davno posebne namene. Ako pa Avstrija zasedla Bosno in Hercego- vino v brambo slovanskih kristjanov, v kalio ne- razaemo duu gia., za naKup varnost se podá Andrassy in cela sedanja sistema ! Kak in za nakup ovác 200 gold. kako ne- raz dělilo 600 gld. za nakup Ruskega lanù 650 gld. Po poročilu pred^toj- hrup bodo zagnali turkoljubni Prusaki in Magjari! Od- nika podružnice JVletliške gosp. Homača, da je vodnjak v Bistrici v Črnomaljskem okraji pravilno dodr-;ao, z Bismar- je odbor dovolil, da se dotični občini izplača druga po- kljenkalo bi Andrassyu mahoma! Andrassy gre zdaj v B ero lin, da ondi 153 lov i ca državne podpore s 100 gold, — Naznanilo c. k. Evropi. — Vkljub temu so nam že v pondeljek Vipavke gozdnega nadzornika gosp. Sarnagelna, da hoče mar- prinesle prve češnje v Ljubljano; revice so sicer ljivo občino Col, ki je prosila gozdnih drevesic za zasadbo pašnika, zdatno podpirati z drevjem, je bilo v se t a vendar češnje so. France Z u pane ič, ki je pred nekimi meseci radostno na znanje vzeto. Na znanje se je dalje na Dobravi pri Zaspih ustřelil svojo tašico Je bil vzelo poročilo, katero je od družbe kmetijske šio do dne t. m. na smrt na vislice obsojen, — mizar Am b rosi. ministerstva kmetijstva zarad podpore onih ljud- žic pa, ki je ponarejal desetake, na 6 let težke ječe. skih šol, na katerih se učijo nauki kmetijstva; temu poročilu se je dodal statistični pregled kmetijskih ,,________ ______ ________ nadaljevalnih šol na Kranjskem, ki ga je družba kme- likanski list znanega Angleškega časnika ,,Daily News' Goveje kuge v okolici Tržaški je konec. ,Novicam" je došel te dni od neznane roke ve- 11 J 8 líži prs j 61 ci od v/» »jl • vavttuiuvy^a ouiaa^-a uvw>ic4» j * «-i x i\j v j y xv i ju x • iju c4 j c* pi jot-i na oviuu ili v družba kmetijska je pri tej priliki poprijela krepko be- katerem na celi prvi strani A. B. Fleming in druž- c. kr. deželnega šolskega sveta, in (vsakdanje novice) ki Je maja přišel na svitlo in v ako se popolnoma prestrojí nauk kmetijstva čakovati, da v kmetijstvu bolje podučeni hoče pri 6edo o potrebi, da se na tukajšnji c. k. preparandiji niki, posestniki najveće fabrike tiskovnih barv, v več kot 50 jezicih svetu na prodaj ponujajo raznotere tiskovne barve, kot sporni n na svetovno razstavo v F i la del f ij i, ki se 10. dne t. m. odpre. učitelji pridejo na ljudske šole po deželi naši. (Kon. prib.) Jako za- Pretekli teden je na povratku iz Istrije na nimiv je ia list zato, ker se omenjeni razglas, obsegajoc vrstice, v njem nabaja v več kot 50 jezicih svetá Dunaj v Ljubljani bil g. dr. Lorenz, poslanec c. kr. in zato smo neznanemu poslavcu posebno bvaležni. ministerstva kmetijstva o zadevah kmetijske sole. Raz- (Slovensko gledišče.) Gospici Namretovi se govor se je suka! najboij o principielně m vprašanji : zadnjo soboto benefica gotovo materijalno ni popolnoma ali — gledé na kmetijske šole druzih dežel in na šolo ugodno obnesla, kar obžalujemo, ker je gospica jako Snepersko in Slapško učencev. je pričakovati toliko število pridna igralka in dobra pevka. Poleg živahne pohvale da bode vredno napraviti z velikimi stroški pa je dobila lep venec. šolo kmetijsko. Bolj zadovoljen je moral biti v nedeljo Kajzelj, ko je zagledal polno hišo, katera Deželnemu odboru dohajajo zdaj poročila preč. gaje pri nastopu burno pozdravila; priletel mu je tudi farnih uradov o leporednem izplacevanji rednin lep in v 1 • • šaljiv venec. Igrali so obakrat dobro, občinstvo rednicam Kranjskih najdencev, ki so ga gospodje žup- je bilo po vsem zadovoljno. — Prihodnjo nedeljo 14. niki drage volje prevzeli. Neljuba je deželnemu odboru dne t. m. ima biti zadnja benefica na korist slavno-poštna pomota, da so gospodje morali postnino plaćati, znane slovenske igralke gospice P o dkr aj ško ve. Te kar se ne bode več zgodilo. gospice nam ni treba še posebno priporočati, njeno imé (Deželna komisija za konjerejo) je letos že dru- samo bo gotovo zadosti močen magnet za občinstvo. Za gič skrčila štacije za premiranje konj, prvikrat je na^ svoj slavni večer izvolila si je že znano, prvikrat splošno pohvaljeno igro „Cvrček" („Die Grille"), v kateri ima svetovala ministerstvu kmetijstva namesto doseđanjih 6, in zdaj pa namesto 6 le 5, in sicer na Vrhniki, v Ribnici, Mokronogu ; v Kranji in na Bledu. ona glavno, jako hvaležno nalogo. (Pobirki iz Časnikov.) „Tagblatt" v svojem 93. 27. dne t. m. se zarad vcenitve začne skupni listu pod nadpisoma: ,,aus dem klerical-nationalen Lager u obhod na meji cenilnega okraja Kranjskega in Lo- in pa 99 wer Wind sàet, erntet Sturm'' razodeva vzroke, gaškega ležečih zemljišč, in sicer Kopri vnik 9 Trbija v soseskah Laniše, zakaj je gosp. Kl un premešcen iz Ljubljane in da ) Lučna Kranjskega Gorenja vas, doienja Dobrava in katehetu Marnu bilo bi se kmalu kaj enacega pripe- Javorjev dol, Ledine, Zir, Ledince, ^v^i«*^*«, iv^vj pi j ^aouiaiu ,, v , kjo. ili „ kj i u v ouct i m Vrh in pa Vrh Logaškega okraja. Cenilna komisija pa kot me3tni odbornik preveč službi cerkveni odte- f c \ 1 • . • l^i # * 1 pi « / / i i % % v soseskah spodnja Kanomlja Dobračova, Žirovski tilo ? u n i ? da se je zakřivil s tem, da se kot sodelova- lec pri časnikih ,,Vaterl.ť ( > )) Danica" in ..Slovenec" in se v ta namen zbere 27. dne t. m. zjutraj ob Le din a h Logaškega okraja. un v guJe i t a pa da v v Slovencu" neprenehoma hujska Gosp. Anton Ur bas je bil v nedeljo za stol- zoper prečast. knezoškofa, in zato — pravi ,,Tagbl. a viyo^» a. x u v yj i-i w i u a o v/n * uijuçitju a a, on;r je ^nu^aucauujoai ut uiuaiijat^ v lu cpuAuauji uutga nega korarja v Ljubljani vmeščen: za korarja Novo- stalisca, na katerem naj se duhoven giblje", se krepko meskega je imenovan gosp. Jan. Vovk. knezoškoíijski ordinarijat, v pravém spoznanji onega Bivši stolni kaplan gosp Klun je v pondeljek časnikov, v vstopil proti razuzdanosti (Ziigellosigkeit) národnih nezadovoljni uči > uradniki, du- se preselil v stanovanje k svojemu stricu gosp. kanoniku hovniki itd. više oblasti zasramujejo, laži kujejo itd. Cl Kramarju. Povedalo se nam je dt M,**»»« } JL v ? wuMiiv OKJ uciiíj j o j ua p 1 Síitv^ij iiuuuu v auugci v>iauaa (Vodstvo meščanske kosarne v Trnovém) je skli- „wer Wind etc." je ,,der als liberal bekannte Lehrer" imenovanega članka calo lastnike te kosarne 30. dne u. m. v občni zbor, Heinrich; al naj je pisatelj Heinrich ali Emerich kateremu se je predloži! računski sklep preteklega leta, Peter ali Pavel, to je nam vse jedno; „Tagblatt" je 9 7 dárskih stroških se je društveno premoženje za 342 gld. 77 kr. pomnožilo in razun hiše in dotičnega zemljišca ki vé ali vsaj se delà, kakor da in iz katerega je razvidno, da po poplaćanih vseh gospo- in to nam je zadosti bi vedel intencije gospoda knezoškofa dr. Pogačarja, ves srečeu nado izreka, da bode sledilo še več enaci brez dolgov je družba še 1366 gold. 65 kr. gotovine purifikacij, ki so se zdaj v naši škofiji začele (der imela. To m mppppp.Hp mUPBHPHHM OPPPIH^V . . Pi HP je gotovo znamenje dobrega gospodarstva v Reinigungsprozess ist also eingeleitet; wir (.,Tagbiat-rokah narodnih mož. Vodja temu društvu je gosp. Jan. tovci") wolien hoffen, dass er nicht sobald in's Stocken Horák, vodje-namestnik gosp. Mih. Pa kič, S raj nar blagajnik, poleg njih 9 odbornikov. gosp M. gerathe) a list Kdor pozná ves Čas , kar izhaja „turski" 9 konsekventno njegovo psovanje narodnih naših pra-Kakor nenavadno snežena je bila letošnja zima, vic in da ni še davno, kar se je na pohujšanje cele desesta vek, ta pač ne bode tako nenavadno deževn in mrzla je dozdaj spo m lad. žele v njem bral bogokletni --------- ---------- . .--------— ~ r ~ - -----„w.v. . "J «vçjv^.^v... «www-.w.w, V« Kmetovalci so po pravici v strahu zarad letine : največ zavidal nobenega škofa, katerega on pod svoje okrilje po povodnjah trpé pa zemljišća na našem močvirji. jemlje in njegovo dejanje Zdaj zdaj naj bi hodili cenilci ogledovat ta zemljišča, Lager" zagovarja ! Le i 7 Lager gegen das klerikal-nationale da bi spoznali 7 da zemljišča na suhi zemlji! se ne morejo In tarifovati kakor druga zagovarja ! Le en glas je 9 da gosp Klun je vremenoznanci na Dunaji vseskozi tako zvesto in izgledno opravljal službo cerkve, a še v nasprotnem taboru mu nihče o tem poslu ne še več dni enako slabo vreme prerokujejo v vsi srednji najmanjše pičice ne očita; če je pa on s tem 9 da je 154 zraven svojih službenih dolžnosti še délai za brambo katoliške cerkve in narodnih pravic po enem dobiva nove pogodbe in jo zagovarjal s tem, da Ogerska ž njo aii drugem časniku, se pregrešil, no! potem pa bi se moralo sto in sto duhovnikov tudi druzih dežel v pro- dozdaj do 4 % gnanstvo poslati in nepozabljivi ranjki škof S lom šek, ki se je po časnikih („Novice4' so temu še živa priča) ćasniki — izvzemši ^vládne boril zoper nasprotnike cerkve in naroda, bil je najveći milij ona gold, vsako leto več kákor in da je v nan j i politični položaj svetá silil Ogersko na popust večih zahtev. Tiszino razlaganje pa prav nič ni zadovoljilo javnega mnenja In res so vsi j) od konca do kraja neza-- - dovoljni z novo pogodbo in Tiszinim postopanjem. Zato hudodelnik" ali po „Tagblattovih" besedah „ultrana- 0d vseh krajev střele leté na-nj, ki je dosihmal bil bog tionaler Hetzbischof". Ce pa je gosp Klun o tem se pregrešil, da so ga narodni meščani volili v mestni odbor in da bi leto in dan kakih 12krat v zboru sedel -------- — « w J} J viVQiiiaiai personalistom Magjarskim. De ako va pogodba kri- eijo kako pa da ; stoji proti Tiszini pogodbi kakor mogočna go- ml.. IIPJI. i Iliji tiška katedrala proti borni bajti. Se vé da, kdor je sila Tagblatt" tako kratke pameti, da ne veliko pričakoval, a tako malo dosegel, ne more biti vé, kakor uradniki tako tudi dubovniki so državljani zadovoljen. Isto tako pa, kakor Magjari, so nezedovoljni in po državljanskih pravicah sedijo kot poslanci kolovodji Nemci, katerim je tudi to preveč. kar'so Je po cele mesece v deželnih in državnih zbonh > da ~----, jv, luui * *\čtl 0\J Magjari primešetarili. Vsa ta pogodba pa je naj več doljno avstrijskega deželnega odbora na Dunaji glavár masio Andrassyevo. On čuti, da Magjar in Ňemec nije duhovni opat H el fer s tor fer, in da kakor drugi, kakor ne smeta se spreti, sicer pridejo federalisti in in potem je konec Magjarsko- tako tudi Ljubljanski škof ima po postavi v aeželnem Slovani do krmila zboru sedež in glas , „um sich mit weitlichen Dingen zu beschàftigen". Ce to je v Avstriji ustavna pravica državljanom že od leta 1861., ima temveč dan- > nemškega gospodstva v Avstriji. Zato novo pogodbo tako so skrpali danes kotih > ko se je vnel viharni „kulturkampf po vseh kakoršna je, da ni nobeni stranki po volji. S tem uverjenjem odlazi grof Andrassy v Be-rolin, ker bosta Bismark in Gorčakov v en rog trobila. ; vsak duhoven, ki mu je Bog moč besede in pisma Zdaj pa svet zopet prav očitno vidi, da ena država. dal naroda, če tudi „pisano gledajo protivniki", bodi-si ) dolžnost stopiti na bojišče za svetinje cerkve in razcepljena v dve državi, ni država! In kako bode A"'J- ~..........——da »kn rAciw velikih vnanjih vprašanj stopi pred ne ako rešitev 7 protivniki so minister, deželni predsednik ali kdor složno monarhijo? A ».»i i • w ♦ i i cl koli si bodi, kajti dvema različnima gospodoma noben poštenjak ne služi ! — Konečno pa se eno : „Tagblatt" v navedenih dveh člankih povdarjapri g. Klunu in prof. v Budapeštu. Danes je imel Andrassy odpotovati v Berolin. Zborovanje de lega ci j se 15. dne t. m. začne Marnu posebno „uiuv cu^ , uco, ua ^ u ^ m/m « hujska proti knezoškofu". To je simpliciter laž?* Mi „Slovenca", češ da neprenehoma setletja „Volksfr." naznanja, da spomin pričetka 4. de-kar je bil papež Piji IX. izbran za glavarja --„j ~.. r--- ------------- *--j ---1------- ----------BVKi^tja , xvcvi J O UH jJa^C^ liji I2V. i li Ui clil lid ^ let V cl J. j a ne poznamo nobenega slovenskega časnika, ki bi bil katoliške cerkve (16. junija 1846), bode 16. dne pri- gospodu knezoškofu dr. Pogačarju toliko slavo kakor ravno „Slovenec"ír Ko §o drugi slovenski čas- geslo je: „den Tag niki katerim 7) > kakor „Novicam", hodnjega meseca katoliška cerkev obhajala z veliko svečanostjo. nicht vor dem Abende zu loben", hladnokrvno in tibo Srbija. Iz B e 1 i g r a d a. Ministerstvo Rističevo ^„w««*, *----, —----— — ------ ki je v soboto nastopilo svoje službovanje , j pç|vecenje novega Ljubljanskega knezoškofa, je dan zopet odstopilo iz še neznanih razlogov zopet y se isti „Slov. Narod" gorko ga pozdravljal, g. dr. Pogačarja misleč si Strossmajera II., „Slovenec" pa je 4. dne , pa je Iz Turskega bojiŠČa. Crnagora se pripravlja za septembra celó praznično olišpan v rdeči obleki přišel vojsko, v Bulgariji vre in kipi, v Hercegovini in Bosni na svitlo z dvema navdušenima čestitkama novému via- ustajniki Turke pobijajo , v Belgradu je přišel Ristic diki, a tudi pozneje, kolikor je znano nam, ki v jajci na krmilo, v Bukureštu Bratjano; v Saloniku so Turki ne iščemo dlake, se onemu čestitanju ni izneveril tako, pn nekem kravalu, ki je nastal vsled tega, ker so kri-a bi Klun in Marn zaslužila „Tagblattovo" ern- stijani hoteli zabraniti posilno poturčevanje kršćanskih sten Act des Rechtes". — Da bi v „Tagblattovem« taboru deklet, ubili nemškega in francoskega konzula, v Be- sedeli „ernste Manner des Rechtes", ne bi pošiljali tacih rolinu pa Andrassy, Gorčakov in Bismark zopet kujejo spiskov po svetu, ki ne podpirajo autoritete viših menda kake „reformne nacrte". ~ a i . I ^ # t • % t è A ^ 1 ^ ft ' / To oseb ampak jo wu umetmk Krežma) j ki Je v kratkem po doba sedanjega stanja, ki se zadnje dni ni izdatno spre nenilo, le ďa je ustajnikov čedalje vec. v Rimu tako nevarno zbolel ) da je komaj odšel smrti, je zdaj kon- certiral na Reki, přišel v Trst, kjer bo menda tudi dal kak koncert, prihodnji teden pa bo zopet přišel v Ljub- mogoče" s podobo, tega danes ljano, kjer bomo menda še enkrat slišali njegovača^ Listnica vrednistva. Gosp. JI.— v Parad: Vaš dopis pride prihodnjič. Gosp. M. Lak. ua Dov. : tudi prihodnjič; ali bo pa v se ne vemo. robne gosli. i/ Zitna cena Noviéar iz domaćih in ptujih dežel. v Ljubljaiii 6. maja 1876. Iz Dunaj a. Pogodba med Avstrij o in Ogersko za 10 let je gotova. Vladni časnik „ Polit. Corr. kom je načela njena v 5 točkah naznanil s pristav-da ta načela pridejo v jeseni v razpravo in ko nečno potrditev državnemu zboru Dunajskému in Buda* peštanskemu. In kakošna je ta pogodba, katere po- da z njo ni za- Mi- rod je bil tako silno težak? Taka je, dovoljna nobena dandanes merodajna stranka, nisterstva predsednik Tisza je v soboto zvečer veliki konferenciji liberalne stranke v Pešti razloži! bistvo Hektoliter v nov. denarii: pSenice domaće 8 fl. 55. 9 fl. 60. ječraena 3 fl. 90. 74. mrsice 4 fl. 88. sorSioe 6 fl. 70. prosa 4 fl. 10. ajde 5 fl. 20. Krompir 3 fl. 20 kr. 100 kilogramov. Loterijne srećke: bauaška rii 5 fl. 40 v Trstu v Linču 6. maja 1876: 74. 57. 53. Prihodnje sreČkanje v Trstn 20. maja 31. 19 ovsa 3 fl 64. 48 51. 36. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef Blaznikovib dedieev v Ljublj