Domoljub ctubijani, 1. funifa 1938 £elo 51 • Stev. 22 Svetovni evharistični kongres v Budimpešti Te dni je bilo v Budimpešti na Madžarskem veličastno slavje. Petdeset narodov se je zbralo s stotisoči zastopstva, da pokaže odločno pred vsem svetom in počasti vero v večnega Boga, Kralja vseh narodov. Potrebno je za naso katoliško fronto, da se na ta način poživlja, kajti evropski temelji so se zamajali prav pri svojih osnovah. Prav danes, ko je Evropa polna nacionalnih, ljudskih in podobnih »front«, vojaških in gospodarskih zvez, ko so vsa skladišča polna smodnika, ko se seje sovraštvo in mržnja do Boga na najbolj zvit in zloben način — prav zdaj jo potrebno, da javno priznavamo Bogu, kar mu gre, da ga prizna svet kot edinega svojega Vladarja, Gospodarja in Kralja miru. Ves svet ce je zbral v eni misli in eni pesmi: Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gospodujl Evharistija je tista vea ljubezni, ki dviga posameznika, ki more ozdraviti ves svet, ki more rešiti vsa vprašanja, ki jih svet ne more rešiti. Kongres je trajal pet dni in sicer od vštete srede, 25. maja, do vštete nedelje, 29. maja J938 in je bil nekaj tako veličastnega, da ga ne more dostojno opisati človeško poro. Naj podamo v naslednjem le skromni pregled silnih dogodkov, ki so se odigravali v vele-pomemtaih dneh letošnjega mednarodnega svetovnega evharističnega kongresa v Budimpešti. Otvoritev kongresa Dne 25. maja popoldne ob 6 je bila slovesna otvoritev kongresa na Trgu junakov. Prebrali so papeževo lastnoročno pismo in madžarski kardinal Szeredi je imel otvoritveni govor. Besedo je povzel tudi belgijski škof Heyden, ki je predsednik stalnega odbora sa evliaristične svetovne kongrese. Sledil je nagovor papeževega odposlanca kardinala Pacellija, ki je poudarjal,' da prav to, da živimo v težkih časih, daje kongresu izreden P°men. Sredi sveta, ki ga majejo hujskanja k razporom med narodi, je treba združiti vse dobre ljudi na krščansko vojno, ljubezni, ki naj pospešuje delo narodnega sporazuma, socialne pravičnosti in blagra ter požrtvovalno-stl v duhu bratske ljubezni. Silne so bile proroške besede namestnika-sv" ki jih je izgovoril brez ozira na de* m° 111 le,vo na naslov tistih, ki Kristusa in Njegovo Cerkev preganjajo. Kardinal-državni tajnik Pacelli je zaklieal: »Kje je danes Herod, kje Pilat, kje Ne-rom, kje Dioklecijan, kje Julijan odpadnik, kje vsi preganjalci Cerkve? Sveti Ambrož nam odgovarja: »Kristjani, katere so pošiljali na morišče, so zmagali, premagani pa so njihovi preganjalci!« Prah in pepel so vsi sovražniki krščanstva, prah in pepel vse, kar so zamišljevali proti Kristusu in Njegovi Cerkvi, prah in pepel njihova moč in slava! Isti neizprosni zakon, ki je podrl nje in njihovo delo, bo uničil tudi prizadevanja njihovih učencev, kakor sploh vse, kar ni zgrajeno na skali večne resnice in kar ne spoštuje osnovnega zakona soglasja, ki mora vladati med naravnim in nadnaravnim redom. Zmagovalec pa bo ostal evharistični Kristus in z Njim vsi, ki Mu sledijo in Sijih vera postaja tem globlja, čim bolj žalujejo za onimi, ki Kristusa preganjajo, dasi so bili nekoč Njegovi. Premagani bodo in nič ne bo ostalo od njih — to bo usoda apostolov zanikovanja Boga in sovraštva nasproti Njemu, ki Njegove vernike izganjajo kot sovražnike države, ki onečaščajo in požigajo cerkve, v katerih biva evharistični Kristus, ki vsiljujejo narodu nek zemeljski evangelij, ki nima nič opraviti s krščanstvom pravega Jezusa Kristusa«. 450.000 otrok obhaianih V četrtek, 26. maja, je bila ob 9 skupna služba božja na prostem, ki ji je prisostvovalo več kot 100.000 ljudi. Sledilo je sveto obhajilo 150.000 otrok iz vse Madžarske. Pon-tiffkalno sv. mašo za otroke je bral največji ljubitelj otrok, pariški kardinal Verdier. Otroci so nosili v rokah. snopičke z žitnimi klasji, ki so jih nabirali že tedne in tedne, in vsak klas je pomenil eno dobro delo, ki ga je otrok napravil. Ako bi razvrstili klopi, v katerih so klečali otroci med to prekrasno sv. mašo, bi dobili 70 km dolžine, in 300 duhovnikov je skozi dve polni uri delilo otrokom sv. obhajilo in 300 drugih je iz njihovih rok sprejemalo snopičke zlatega, klasja, ki bo na posebnem prostoru slovesno zažgano v spomin vseh dobrih del, ki. so jih madžarski otroci napravili za 'čim večji uspeh evharističnega. kongresa. Med sv. mašo je kardinal Verdier nagovoril otroke v francoščini in jim dejal, da na svetu ne bo mira tako dolgo, dokler ga večni zakoni, ki jih je 'zapisal Kristus, ne bodo postali javna last vseh kristjanov. Po sv. maši so otroci odšli v nepreglednem sprevodu proti mestnemu trgu, kamor jih je povabil mestni župan na zajtrk v mestni hiši. Zopet so zvonili vsi zvonovi, na obeh straneh otroškega sprevoda so stali v špalirju tisoči in tisoči kinetskih fantov in deklet v pestrih narodnih nošah. Tudi iz Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije so prišle pestre narodne noše, ki so delale špalir sprevodu nedolžnih otrok. Govor španskega kardinala- . ■mmestrnkos Istega dne dopoldne je bilo tudd zborovanje duhovščine, popoldne ob 4 pa veliko slavnostno zborovanje v obrtni dvorani, ki se ga je udeležilo poleg drugih odličnikov tudi šestnajst kardinalov in najmanj 150 škofov. Število kardinalov je pričalo o pomembnosti, ki jo temu kongresu pripisuje najvišja Cerkev. Izmed številnih govorov so do solz ganile vse navzoče zlasti besede sivolasega to-ledskega nadškofa kardinala Goma y Tomasa k Francove Španije. Dobrim vernikom, pa tudi tistim nesrečnežem, ki se morda vne-majo z besedo in s srcem še vedno za španske boljševike, naj podamo izvleček iz kardi-nalovega govora, ki se glasi: »Glejte, gospodje, prihajam pred vas v škrlatu, ki ste ga vajeni. A moj škrlat je bolj rdeč kakor vse, kar vidite slovesne rdečine na tem kongresu miru. Ne prinašam vam besedi, prinašam vam kri na tem svetem oblačilu. Kri iz Španije, kri iz zemlje, kjer je pričevanje besede prenehalo, kjer je premalo biti mislec, treba je biti heroj, vojak, junak in mučenec. Ne prihajam k vam iz mirovnih krožkov: prihajam iz španskih katakomb. Prit hajam iz prostora, kamor me je živega zazidalo sovraštvo do Dulia. Tedne in tedne sem prisluškoval lastni smrti, ki je grmela okoli skrivališča. Vračam se k vam, bratje po Kristusu in ljubezni, z drugega sveta, vračam iz požara, ki je zajel špansko zemljo. Prihajam sem, da bi v to kraljestvo spokojnosti in svetega miru prinesel resnico 'o boju, smrti, o usodii, ki rtaš čaka/Ne verjemite besedam, ne . mojemu dostojanstvu, verjfemite krvi rnučen-' cev, Id lepi na mojem duhovniškem oblačilu-Prelita je bila v strahotah boja,; ki ga ne slutite, boja za rešitev Španije, Evrope, sv«tas Vi ste zastopniki sveta, vi site duh sveta: vrnite se iz tega blestečega mesta, iz te neverjetne podobe miru in nesite s seboj novo resnico: danes je svetu treba ne mislecev, ne mirnih, zaprtih svetnikov, treba mu je ljudi, ki so misleči, svetniki in borilci ter junaki v enem. Ne verjemite mojim besedam, verjemite tistim, ki so v tem praznem stoletju znali umirati. V imenu tistih me je poslala sem Španija, krvava Španija, toda Se vedno Kristusova Španija...« Veličastni prizori ob Donavi V četrtek ob 8 zvečer je papežev odposlanec kardinal Pacelli vzel v cerkvi svetega Štefana čudovito in z dragulji posejano mon-štranco z Najsvetejšim ter se v spremstvu stotin škofov, prelatov in drugih duhovnikov ter obdan od neštevilnih bakelj, začel pomikati proti izhodu, kjer so že klečale nepregledne množice.., Procesija je šla nato dalje proti donavskem obrežju, kjer je kardinal Pacelli v spremstvu vseh cerkvenih knezov in s častno stražo predstavnikov madžarske vlade in vseh madžarskih stanov prestopil na posebno veliko donavsko ladjo, ki je bila nalašč preurejena v ogromen oltar iz zlata in svile, da bi sprejela muožtranco z Najsvetejšim. Med zvonenjem zvonov in domenjeni trobent se je ladja počasi pomikala proti sredi Donave. Na njo je ves čas padal snop iuoi žarometov iz okoliških hribov v Budi. Sredi Donave se je ladja ustavila in štiri ogromne rakete so se dvignile proti nebu ter se v mavričnih Jučih razpočile in raztrosile plamteče zvezdp čez vso Budimpešto. Sirene so zatulile, s trdnjave so se oglasili topovi, po peštanskih cerkvah so zazvonili zvonovi, žarometi so podvojili moč svojih žarkov, ki so jih sipali na ladjo sredi Donave, ko je kardinal Pacelli dvignil monštranco k blagoslovu, poj milijona vernikov, ki so na obeh donavskih obrežjih i na kolenih čakali tega najlepšega in nepozabnega trenutka evhairističnega kongiresa v Budimpešti. Tudi S'ovenci so se postavili V petek zjutraj je imela vsaka narodnost zase skupno obhajilo po raznih budim-peštanskih cerkvah. Slovenska skupina, ki je štela okrog 400 članov, se je utaborila na desnem bregu Donave v Budi. Na dveh krajih so se vsak dan zbrali: v cerkvi sv. Elizabete, kjer jim je prvi dan bral sv. mašo mariborski škof dr. Tomažič, drugi dan pa bel-grajski nadškof dr. Ujčič, in v dvorani Katoliškega društva na Palffy trgu, kjer so imeli svoja zborovanja. V veletokih množic iz Bude v Pešto, so se slovenski fantje in dekleta v svojih krojih posebej odražali. Budimpe-štanci in tujci so se ozirali za njimi, pa niso vedeli, kako bi po narodnosti opredelili drage goste. Ni ga bilo znaka, ki bi bal povedal svedavim očem, da so sinovi in hčere slovenskega naroda. Vse je občudovalo našo nošo. Sto in stokrat so se pred njimi posvetili fotografski aparati, sto in stokrat je bilo treba pojasniti: Slovenci. V koliko tisoč odtenkih bodo romale v albume in časopise sirom sveta slike slovenskih fantov in deklet v narodnih nošah 1 <70.000 moških manifestna Isti dan o polnoči je bila procesija moških in sikupno obhajilo. Med moške so razdelili 15.000 bakelj. Pogled na sprevod, ki se je pomikal po največjih budimpeštan&kih cestah, kjer je stalo v špaiirju zopet na desetine in desetine tisočev ljudi, je bil nepozaben. 170 000 moških je korakalo v sprevodu. Vsi so tudi prejeli sv. obhajilo. Po vseh bu-dimpeštanskih cerkvah pa je bilo izpostavljeno Najsvetejše ion povsod so se množice vernikov trle ki jih večina sploh ni mogla v cerkve, ampak so postajali okirog svetišč in prepevali nabožne pesmi. Polnočno sv. mašo je bral primas Španije, kardinal Goma y Tho-mas v ogTomnem prostoru, v, katerem in okoli katerega je bilo zbranih prav gotovo več kot četrt milijona vernikov. Tudi slovenska beseda V soboto 28. maja so bile zjutraj ob 7 v raznih cerkvah misijonske pobožnosti. Sledila je sv. maša po vzhodnem obredu in z molitvami za združitev cerkva. Predpoidne so bila ločena zborovanja raznih narodov. Najbolj so se postavili češkoslovaški katoličani, saj jih je prišlo na kongres pod vodstvom kardinala dr. Kasparja več kot 12.000. Popoldne je bilo tretje javno zborovanje, kjer so nastopali govorniki vseh narodov. Dne 30. maja 1938 se ie na pobudo Kmetijske zbornice začela razprava o položaju slovenskega kmetijstva, ki bo trajala več dni. Pogovor je otvoril ban dr. Natlačen z naslednjimi besedami: »Težke razmere, v katerih živi danes naš slovenski kmet, so dale povod k sklicanju kmetijske razprave, ki jo s tem otvarjam in ki naj preišče vzroke, zakaj naš kmečki stan peša in propada, ter skuša najti pota, kako naj bi se blagostanje našega kmečkega stanu čimbolj izboljšalo. Dejstvo je namreč, ki si pred njim ne smemo zapirati oči, da je gospodarjenje in življenje našega kmeta zlasti v krajih, ki so oddaljeni od večjih mest in industrijskih središč, skrajno težko, tako težko, da kmet mnogokje že izgublja vero, da bi mu mogla zemlja še dajati gospodarski obstoj. Zato je beg z dežele v mesto čedalje večji, zato število izseljencev raste, zato se tako grozotno širi število onih, ki romajo leto za letom s trebuhom za kruhom v tuje I kraje, prepuščajoč svoje domove za delo nesposobnim starcem in še nedorasli deci. Vse to zavzema ponekod v naši domovini že tako širok obseg, da je ponekod že ogroženo redno in uspešno obdelovanje zemlje, po drugi strani pa preti že v izdatni meri našemu narodu, ki izgublja v tujini svojo moč in svoje zdravje, popolna oslabljemost. Kmečkemu stanu pripada še danes v naši banovini dobrih 60 odstotkov vsega prebivalstva. Že samo to dejstvo nam nalaga dolžnost, da storimo prav vse, kar je v naši moči, da kmetu v njegovi gospodarski stiski pomagamo I med njimi tudi Slovenec, vseučiliški profesor dr. V. Korošec. Zvečer bo obiskovale! poslu, šali verske igre in evharistični slavnostni koncert. ZakHaček Dne 29. maja je daroval ob 9 slovesno *v. mašo papeški odposlanec kardinal Pacelli in je bil splošni prejem sv. oltarnega zakramenta. Nato so srečni udeležniki kongresa poslušali po radiu nagovor sv, Očeta iz Ri. ma, ki je pri tej priliki podelil vsem navzočim blagoslov s prošnjo: »Prosim Vsemogočnega, da bi skoraj doživeli boljše čase, kakor so današnji, da bi se razgnali oblaki, ki nam neprestano napovedujejo težke viharje. Vsemogočni naj z lučjo nebeške resnice prežene iz človeških sro mrak in zablode.« V opoldanskih urah je šla po glavnih ulicah Budimpešte zaključna procesija z Najsvetejšim, ki so se je udeležili vsi cerkveni dostojanstveniki, zastopniki vlade, neštevil-na. duhovščina in redovniki ter redovnice, mladina in katoliške organizacije ter velika zastopstva ljudstva v narodnih nošah. 100.000 ljudi je gotovo stalo v špaiirju pri tej zadnji javni procesiji sv. Rešnjega Telesa. Po procesiji je bil blagoslov na Trgu junakov, nakar je bilo zadnje in zaključno zborovanje narodov. Pri tej priliki je imel papežev zastopnik, kardinal Pacelli zaključil ik govor. Zatem so se začele ogromne množine romarjev poslavljati iz Budimpešte. Budimpeštan-sld 34. mednarodni evharistični kongres spada med najbolj uspele kongrese, kar jih je videl svet. in "ga rešimo. Naša skrb za obstoj in napredek kmečkega stanu pa mora biti še podvojena zaradi tega, ker je kmečki stan tisti dragoceni in nenadomestljivi vir, iz katerega prihajajo vedno novi, sveži in zdravi sokovi, ki dovajajo narodu vedno nove moči in zdravje in ki ga na ta način »talno obnavljajo. Ko sem s temi kratkimi besedami označil veliko važnost te razprave, vas vse, ki ste se našemu povabilu odzvali in ki hočete v teh dneh sodelovati pri razpravljanju številnih vprašanj, ki so važna za naše kmečko gospodarstvo, kar najlepše pozdravljam. Želim in prosim Boga, da bi vaše razprave prinesle našemu kmečkemu stanu mnogo dobrih uspehov, da bi s svojimi sklepi pogodili ono, kar more našemu kmečkemu stanu prinesti najboljše Zagotavljam vas, da bo banska uprava spremljala razprave tega posvetovanja s polnim zanimanjem in da vam bo za vse koristne sklepe, ki jih boste v teh dneh napravili, hvaležna ter jih bo pri izvajanju pospeševanja kmetijstva tudi upoštevala.« ★ V široko zasnovanem uvodnem predavanju razpravlja dr, Lavrič o splošnem položaju današnjega svetovnega gospodarstva in posebej kmetijskega. Zakaj in odkod izvirajo agrarne krize, ki bijejo od leta 1920 naprej tako težko naše kmetijstvo, v koliko so se razmere v zadnjih letih popravile, kaki so izgledi bodočega razvoja. Podaja tudi zgodovinsko sliko razvoja krize v prejšnjih časih. (Nadaljevanje na prihodnji strani s podal) Boocliiib najboljši in najlepSe opremljeni nabožni mesečnik v naši državi Ima vedno lepe slike v bakro-tiskn Pifiite, da ga Vam pošljejo na opled. Naslov: i Bogoljube, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Važna hmetiisha posvetovama SteV. 22. »DOMOLJUB«, dne 1. fonija 4998. Stru 3. KAJ JE NOVEGA ZAHVALA Uredništvu »Domoljuba«. podpisanemu je dne 14. maja pogorela stanovanjska hiša. Uprava »Domoljuba« mi je kot celoletnemu naročniku takoj izplačala požarno podporo 1000 din Zato se upravi »Domoljuba« prav lepo zahvaljujem ter ta časopis vsem prav toplo priporočam. Stegenci, Sv. Anton v Slov. goricah, Rajh Simon 1. r. OSEBNE VESTI o Na poti na evhsristični kongres v Budimpešto je prispel 24. maja v Ljubljano v posebnem vozu pariški nadškof in kardinal Verdier, veliki boritelj za krščansko svobodo in iskren prijatelj naše države, dalje nadškof v Toledu (Francova Španija), kardinal Gomez y Toma, in nadškof v Maltnosu v Belgiji, kardinal van Roey. Ban dr. Marko Natlačen je v imenu naše vlade pozdravil visoke goste, zlasti pariškega kardinala Verdierja, na državni meji na Rakeku. Visoki cerkveni knez je bi! nad sprejemom na Rakeku in v Ljubljani izredno ginjen, V imenu cerkvenih oblasti in škofa dr. Rožmana so visoke cerkvene kneze pozdravili kanonik dr. Kimovec, na ljubljanskem glavnem kolodvoru pa generalni' vikar prošt dr. Ignacij Nadrah z duhovščino. Od nedelje naprej do 25. maja je vozilo skozi Ljubljano iz Italije šest posebnih vlakov za Budimpešto. o Nova uprava ljubljanske borze je sestavljena takole: predsednik dr. Ivan Slokar; podpresednika Ivan Jelačin in Rihard Sku-8ec; člani upravnega odbora pa borzni svetniki: dr. Basaj Josip, Schweiger Rihard, inž. Remec Vladimir in dr. Windischer Fr. o 60 let je že naročena na »Slovenca« Marija Sketova v Braslovčah. Na mnoga letal o 50 letnico poroke sta obhajala te dni v Blatni Brezovici pri Vrhniki Miha Jerina in njegova žena Micka. Bog ju živi še mnogo let! o 60 letnik je postal znani ljubljanski odvetnik in bivši deželni odbornik dr. Vladislav Pegan. Na mnoga letal o 90 let je dopolnil Zgank Anton, kre- menit katoliški Slovenec v Rojah pri Sv, Petru v Savinjski dolini. Kolikor kapljic...! o Sestdesetletnik je postal Kuno Hočevar, ravnatelj III. realne gimnazije v Ljubljani. Dijaški moški zbor je ob tej priliki zapel jubilantu podoknico. DOMAČE NOVICE d Pravi slovenski fantje. Mladina nove dijaške kongregacije za ljubljanskim Bežigradom se je ono soboto predstavila z akademijo, ki je v resnici zaslužila pozornost. Vsaka točka akademije je hotela povedati globoko misel, bodisi da so pazljivo poslušali zelo težke deklamacije, ali pa pozorno sledili nič manj globokim dramatiziranim zbornim nastopom. Misel, ki se je vila kot rdeča nit skozi peto in govorjeno besedo, je bila ona, ki jo je v krasnem govoru povedal maturant Pfeifer: iskali smo pot mimo nekdanjih zmot, našli smo jo po Mariji pri Bogu, zato bodi odslej naša zvesta služba Cerkvi in narodu. Užitek je bil zreti v velike skupine mladih fantov, ki se nikogar ne boje, marveč pogumno izpovedujejo svojo vero in prepričanje. Dokler bo mnogo takega rodu na srednjih šolah, se nam ni bati za slovensko iz-obraženstvo d Slovenski profesorji so zborovali te dni v Ljubljani in sprejeli med drugim tudi sledečo zahtevo: Po dosedanjih načrtih za uveljavljenje zakona o učnih knjigah je vsako zasebno zalaganje slovenskih učnih knjig de facto onemogočeno, čeprav načrti po besedilu priznavajo tako pravico privatnim založnikom. Toda izločitev učnih knjig iz slovenske knjižne proizvodnje bi pomenila za našo narodno kulturo nepopravljivo kulturno škodo. Zadeva učnih knjig naj se uredi tako, da slovenska knjižna proizvodnja ne bo oškodovana v tako bistveni zadevi. Učne knjige za slovenske šole morajc biti slovenske po sestavi in izdelavi. Zato naj minister prosvete ureditev učnih knjig za slovensko področje prepusti banu drav, banovine. d Treznostni teden se je pričel 29. maja. Namen mu je, da pridobi čim najširše plasti slovenskega naroda, zlasti pa mladino, za vzvišeno misel treznosti. Veliki lepaki v jedrnatih stavkih opozarjajo narod po vsej deželi na boj proti aikoholiziranju in alkoholu. d Stoletnico konjenice kraljeve garde so te dni slovesno proslavili v Belgradu ob navzočnosti kralja Petra II. in kneza namestnika Pavla..Konjenico je ustanovil knez Miloš leta 1838, pehota kraljeve garde pa je bila ustanovljena že leta 1812. d Za dvig živinoreje. Pol milijona dinarjev podpore je podelilo kmetijsko ministrstvo kmetijskim oddelkom banskih uprav za izboljšanje naše ovčjereje in za odkup dobrih plemenskih ovnov. Ti ovni se bodo proti-majhni odškodnini odstopili ovčjerejcem. d Pri zaprtja ali pa pri moralah v prebavi vzemite zjutraj na tež če kozarec naravne »Fraoz-josef« vode d Za lepo ravnanje z živino. Proti vsem, ki bi trpinčili vprežno živino bodisi s tem, da bi jo pretepali ali pa jo preveč obremenjevali pri vožnji, bodo v bodoče naše oblasti najstrožje postopale. Takšen nalog je izdalo te dni naše notranje ministrstvo vsem podrejenim ustanovam. d Minulo je 20 let odkar se je uprl 97. polk v Radgoni. Vodji upora sta bila Andrej Meli-hen in Rudolf Ukovič. Upor je izbruhnil v noči od 23. na 24. maja 1918 ter je bil kmalu zadušen. Nastopilo je vojno sodišče, ki je sodilo hitro in strogo. 2e dne 27. maja sta bila za Kodoličevo vojašnico, kjer so bile nastanjene uporne čete, ustreljena Melihen in Ukovič. Dva dni pozneje so bili ustreljeni še Anton Zvab, Marko Fraj, Peter Hvala, Liberat Velan in Italijana Giovanni Maniaeco ter Wrech Ric-cardo. Ukovič je umrl z vzklikom »Žive! Slovenec in Hrvati« Zvab in tovariši pa so peli, ko so jih vodili na morišče, slovenske pesmi. Svoje zadnje pismo staršem, ki ga je pisal po! ure pred smrtjo, je sklenil Ukovič z vrsticami: Podrobno raziskuje svetovni trg zlasti glede proizvodnje žitarstva in živinoreje ter razvoj kupne moči kmetijskih pridelkov napram onim proizvodnjam, ki jih mora kmet kupovati. Zaključki, do katerih prihaja pri razčlenjevanju svetovnega gospodarskega položaja, niso ravno najbolj razveseljivi. Kajti težnje nadpro-izvodnje kmetijskih pridelkov, iz katere je v veliki meri izšla zadnja težka kriza, nikakor niso odstranjene, nasprotno kažejo vsa zcame- ju rja«, poleg nekaj stotakov. Se bolj vneto so ga nagovarjale k pijači in slednjič, ko Je bil mož že pošteno omajan, m mu predlagale, naj bi nekoliko »mik spremenili«. Res m šli spreminjat zrak v drugo gostilno, kjer se Je pijančevanje nadaljevalo. Nazadnje ga je možakar Že imel dovolj pod klobukom, da se mu je pred očmi vse me-glito. Samo toliko je še vedel, da so ga spravila dekleta iz gostilne ter ga posadila v avtomobil. Ves zadovoljen, da je naletel na tako kavalirsko družbo, ki ga prevaža v avtomobilu, je mož sladko zaspal, zbudil pa se je s težko glavo šele zjutraj — ob plotu poleg Koroškega kolodvora. Ni si mogel prav razlagati, kako je zašel sem in kako da je prenočeval kar na eeetš ob ptetu. Slednjič se mu je le začelo svitati, da je ponoči v veseli družbi pokrokal in da so ga potem spremljevalke povabile v avtomobil. Med tem premišljevanjem mu je roka segla v žep, da pogleda, koliko je ponoči zapravil. Odpre listnico, pa groza predali so čisto prazni. — Tam, kjer jc bil prejšnjega večera tisočak v družbi več stotakov, zija praznina. Sedaj je uvidel, da je padel v roke prefriganim ptičkam, ki so ga najprej upijanile, potem so ga naložile v avto ter ga zapeljale v samotno ulico ob Koroškem kolodvoru, kjer 90 ga pijanega in zaspanega Iztožile ia avtomobila ter mu potem ©plenile denarnico, njesa pa so pustile ležati za plotom. — Kako fc pravi tista narodna: Doma bi ostal, pa bd bil zdrav.«. Ono noč je Prainikarjevo prebudil nek šum, ko pa je hotela pogledati, kaj se dogaja zunaj, sta stala pred njo dva neznana moška, jo pri« jela ter ji zvezala roke na hrbtu. Medtem pa se je prebudila iz spanjanjena 13 letna hčerka Pavla, kateri so razbojniki isto zvezali roke na hrbtu ter od obeh zahtevali, naij jima poka-žeta, kje imata skrit denar. Ker je posestnica zatrjevala, da je uboga in da nima denarja, sta postala razbojnika surova ter jo začela tepsti Nazadnje se je posestnica udala ter jim pokazala, kje ima shranjenih svojih borih par di-narčkov. Bilo je vsega 83.75 din, vendar se razbojnika še s tem nista zadovoljila ter pre-metala in prebrskala celo hišo. Ko pa sta nazadnje uvidela, da res ni več denarja pri hiši, se je eden od zločincev spozabil nad 13 letno zvezano hčerkico, vendar je baje ni zlorabil, ker se je otrok preveč jokal in se je je razbojnik v zadnjem trenutku vendar usmilil. Nato sta razbojnika skozi okno zapustila hišo in pobegnila v neznano smer. d Pri zlati žili, bolečinah v križu, zasloni krvoto&a jeter in nezadostnem izločevanju ia zotca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vednu odlični uspehi t naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo Bolniki radi jemljejo preizkušeno > Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi. Qgt. m« s. i*. mtv> - d V 100. letu svoj« starosti je te dni umrl najstarejši borovniški farau Jereb Jožef. Bojeval se je 1878 v Bosni in Hercegovini Naj počiva v miru! d Ostre odredbe proti cerkvenim tatvinam. Zaradi neštetih cerkvenih vlomov, ki so se zadnje čase dogajali drug za drugim po Hrvaškem, je zagrebški nadškof dr. -Alojzij Stepinar, podal vsem župnijam, ki spadajo v področje zagrebške nadškofije, pismo, v katerem vse župnije po raznih farah opozarja na skrajno previdnost pred tatovi po cerkvah. Opozarja jih med drugim ponovno na predpise, da je treba cerkvene dragocenosti, kakor so svete posode in drugo, vedno odstraniti iz cerkve, kadar se ne uporabljajo, posebno ponoči, in jih skrbno zaklepati v žup-niSču. V tem opozorilu nadškof dr. Stepinae tudi poudarja, da bo v bodoče vsak župnik, če se mu dokaže, da je bil v tem oziru premalo pazljiv, moral sam plačati odškodnino za ukradene,cerkvene predmete. d Pogled v zemljiško knjigo. Na ljubljanskem okrajnem sodišču v zemljiški knjigi sestavljajo novo katastrsko občino, ki bo nosila naziv katastralna občina Brinje. Ta zemljiškoknjižna katastralna občina bo obsegala zemljiške parcele in hiše, ki sedaj obsegajo vas Brinje, in bodo k njej prištete mnoge sosedne parcele iz občin kat. o. St Petersko predmestje, kat. o. Stožice in kat. o. Spodnja Gteodet Anton PerčlC civilni pooblaSčenl geometer se je preselil s stanovanjem in pisarno v Celje, Preiemova ul. »4. gljka, __ V aprilu so bili vknjiženi na razna zemljišča in hiše v mestu kakor tudi v okolici prav visoki, a tudi nizki hipotečni krediti in razna posojila. Na neko večje posestvo in podjetje v Ljubljani je bilo aprila vnkjiže-no posojilo za 7,000.000 din. Okoliški mali človek potrebuje posojilo zato, da si zgradi primerne domove, kmet pa večidel, da krije najnujnejše obveznosti. Pri 150 posestvih v mestu in okolici je bilo aprila celotno vknji-ženib do 23,500.000 din raznih posojil in kreditov. Druga največja zadolžitev je znašala 2,860.000 din, več jih je bilo po 1,000.000 din. ' d Dr. Korošec je botroval. Minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec je botroval v nedeljo 22. maja desetemu otroku 'Antona Noseta iz Strug. Gospoda ministra je nadomestoval pri krstu župan Jože Strnad. Nose Anton je zaveden in odločen politični prijatelj g. ministra in je bil kot tak pod biv-1 čim JNS režimom interniran v Kočevski reki. BVšm $*ia deluje Darmol. K temu prijelnorf ji »vST"" pri uporabi: nobenega kuhan)« ea-P Zes/jC// jev.nltl poilranja krogljic In ne gren-I. 1 I solk Darmol te okusen kakor čokolada. Ne po.kuSajte i nepreii-iITiV tI kuSenlmi preparati, temveč uredite v svojo prebavo i dobrim odvajalnim -j mjmur dim m t mk litinat 1 d Zastopnika češkoslovaškega Orla, in sicer tajnik Jurak ter tehnični poročevalec s prof. Svoboda, sta prišla v Ljubljano. Imata nalogo, da pripravita vse potrebno za obisk češkoslovaškega Orla na velikem mednarodnem telovadnem nastopu, ki ga prirede slovenski fantje v Ljubljani v dnevih od 26. do 29. junija. Oba sta obiskala češkoslovaškega konzula Minovskega ter predsednika {eško-sIovaško-jug6š15variSke' zveze 'dr. Stareta. Dalje sta obiskala prostore Zveze fantovskih odsekov v prostorih Prosvetne zveze v Ljubljani ter sta govorila s predsednikom pripravljalnega odbora za mednarodni telovadni zbor Hvaletom. iu načelnikom tehničnega , odbora Kermavnerjem. Oba zastopnika sta se mudila v Ljubljani nekaj dni. d »Na brzu rukuc... V prosvetnem ministrstvu se je te dni sestal odbor strokov-. njakov, ki proučuje vprašanje zgraditve nove . državne opere v Belgradu. V komisiji je tudi vsaučiliški profesor z ljubljanskega vseuči-' lišča inž, Ivan Vurnik. Nova državna opera v Belgradu bo zgrajena na kraju, kjer zdaj stoji dramsko gledališče na Vračaru. Odbor, ki proučuje to vprašanje, razpravlja o tem, ali naj bi se za zgraditev nove opere razpisal samo notranji natečaj ali pa mednarodni. Arhitekt Ivan Vurnik se je izjavil proti mednarodnemu natečaju. Nova belgrajska opera bo imela od 2000 do 2500 sedežev. d Vozne olajšave za mladinski tabor v Ljubljani. Prometni minister dr. Spaho je odobril žetrtinsko voznino članstvu Zveze fantovskih odsekov za udeležbo na mednarodnem mladinskem taboru, ki bo od 26. do 29. junija v Ljubljani. Za vse ostale udeležence je odobril polovično voznino. d Blaznež v župnišču, Trnovsko župnišče v Ljubljani je oni torek obiskal nenavaden gost, ki ga sicer v Trnovem že dolgo časa poznajo. Je to neki blazen mlad človek. Pričel je razmetavati knjige in spise v župnijski pisarni, toda župnijski uradnik je telefonično poklical reševalno postajo in policijo. Mož je napravi' v župnišču s svojim divjanjem mnogo škode. Dva policijska stražnika je sicer ubogal, toda pričel je kmalu zopet divjati, tako da ga je pet m »ž komaj ukrotilo. Potrebno bi bilo, da bi tudi poklicni reševalci dobili nalog, naj v lakih primerih energično posredujejo. 2e kakšna tri aH štiri leta je namreč stara uredba, da poklicni reševalci ne smejo posredovat' pri umobolnih, če nimajo izrecnega naročila od zdravnika. Preden pa zdravnik pride in ugotovi, da je tak divjak res umobolen — utegne poteči mnogo časa! d Blaga za 6500 din odnesli neznani vlomilci iz prodajalne Zadruge državnih uslužbencev v Velenju, d Par zanimivih Številk. Po sedaj objavljenih uradnih podatkih je bilo dne 21. marca 1931 v Jugoslaviji državljanov pravoslavne vere 6,785.501 ali 48.77%, rimskih katolikov 5 milj. 217.847 ali 37.35%, muslimanov 1,561.166 ali 11.20%, vseh drugih pa 369.324 ali 2.65%. Katoličani imajo večino v dravski, savski in primorski banovini, pravoslavni pa v moravski, kjer jih je 95%, vardarski, drinski, donavski, vrbaski in zetski banovini. Vseh Zidov je 68 tisoč 405, od teh največ v donavski banovini, V Sloveniji je 820 2idov, od teh v Prekmurju 476 Zidov. d V zanjko divjega lovca se je njeL Dogd-dek, ki se je pripetil nekemu možu iz samotne vasice v Črnem grabnu, je zanimiv in smešen, obenem pa tudi resen. Možak je šel pogledal v mesec milo — in perilo je kar nekam sivkostoi" „„Gospa, dajte mi da* veljenje, da smem kupovati dobro milo — terpentinovo milo Zlatorog, pa bodo izdatki manjši in perilo ba lepše. To milo je vsaki umazaniji kos, varuje perilo in ga naprave mehko voljnega in snežno čistega." gozd, kako raste mlado drevje. Ob stezi nal robu gozda je zapazil vitko cleblo mladega ga* bra, ki je bilo zakrivljeno v loku tako, da so veje segale na zemljo. Meneč, da mu je drevoj prippgnil sneg, ga je hotel yzrayoatif, »$koda mladega dre.vesal«. je.rekej in. stopil, bližet da' bi dvignil vršiček. Drevo se je vzravnalo ? mo-i čnim sunkom in potegnilo s seboj tudi moža za! nogo. Mož se je prestrašil in začel kričati. Na njegovo vpitje je prihitel sosed ter ga rešil % drevesa. Noga mu je tičala v močni zanki, prii vezani na vršiček, ki je bil na rahlo pritrjen na korenino, Nastavil jo je najbrž kak tatinski lovec. d Oproščen, ker ni dokazov, V Zalogu sta* nujoči železniški kretnik Anton Ambrož je bil te dni pred malim kazenskim senatom v Ljubi ljani oproščen od obtožbe zaradi zločina po-skušenega požiga v smisju § 280 k. r.,, ker ni bilo podanih dokazov za njegovo krivdo. Ami brož je zavaroval svoj čebelnjak pri »Siaviji« za 3000 din. Ponoči 23. marca t. L so njegova žena Antonija, sin Pavle in sosed Lovrenc. Kešer, ko je bil obtoženec v službi, opazili, da v čebelnjaku gori. Odprli so čebelnjak in tam našli gorečo svečo, postavljeno na vrečo in s petrolejem polit suh les. Osumili so ga, da je na ta način nameraval Ambrož zažgati čebel* njak, da bi tako prišel do zavarovalnine. d Za poplavljence, Poplavljencem ljuto« merskega, murskosoboškega in lendavskega okraja je ban dr. Natlačen kot prvo pomoč po« delil 100.000 din in 30 nakaznic za brezplačen prevoz ljudske brane in krme, V vseh#teh okra-i jih nalašč zato postavljene komisije ocenjujejo škodo in ukrepajo o najnujnejših merah, da sej obnove polja in zavarujejo jesenski sadeži. d Pred celjskim sodiščem je bila razK prava proti 19 letnemu Josipu Lazniku in proti 54 letnemu nadučitelju v p. Ivanu Za* gaženu. Obdolžena sta bila umora graščini skega gozdhega čuv&ja Franca Grabnerja s 'BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBHDBBBBBHBinBEBilBRlfiBHBSIlBBHBBfflBOB Postanite naročnik »Slovenca" Kje je denar najboljše naložen? V dobrem časopisa! Kje oglas najbolj uspešen? V najbolj razširjanem slovenskem dnevniku; v »Slovenca«! Kje je največ najlepših, najkoristnejših nagrad? »Slovenec« jih razpisuje ~a svoje naročnike in bralcei 152 DRAGOCENIH NAGRAD. Vredne so nad 100.000 dinarjev Žrebanje bo 15. julija 1938 popoldne! Verujtel Sreča bo Vaget Zato ne odlašajte, ampak postanite še danes naročnik »Slovenca«, da boste lahko »astonj brez slehernih dajatev deležni bogatih darili . * Lastništvo »Slovenca«« Turnovem gozdu v Paki pri Vitanju. Sodišče je obsodilo Jožefa Laznika na 12 let težke, Zagažena pa na G mesecev strogega zapora. p Lep napredek... Nad 60.000 nepismenih je v enem letu svojega obstoja naučil brati in pisati klub »ABC« na Hrvaškem. d Kar je iskal, je na^el. Kar 45 jurjev so požrli molji nekemu hrvaškemu kmetu iz Varaždina, Turkovieu, Turkovič se je bal za svoj denar in ga zalo ni hotel nesti niti v hranilnico, niti ga posoditi kakemu svojemu domačinu, čeprav se je ta ali oni večkrat oglasil pri njem za posojilo. Ko je pred nedavnim kmet Turkovič zvedel, da bodo vzeti iz prometa neke vrste starejši »jurji«, se je hotel prepričati, če ima tudi on kai takšnih. Skoraj pa je podel v nezavest, ko je zapazil, kaj se je zgodilo z njegovim denarjem. Vseh 45 »jurjev« so mu molji zgrizli na drobne koščke, tako da ta denar ni imel nobene vrednosti več. Žele zdaj, ko ga je zadela ta velika nesreča, si je upal povedali svojim sosedom, da je imel v svoji postelji shranjenih celih 45 tisočakov. Lahko mu je žal, da jih ni raje komu posodil. Tako so se pa molji maščevali nad njegovo skopostjo. — Ali je tudi v Sloveniji kaj podobnih ljudi? d Kraje *a fantovske odseke, kompletno izdelane, kakor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni Sterinecki — Celje. d Sprejem mladeničev v Inžinjersko podčastniško šalo v starosti od 18 do 21 leL Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesioairana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložiti kolek za 6 din. d Mladeniči rekruti! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru — informirajte se in uredite svoje zadevo pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. — Vsa pojasnila daje proti malenkostnemu plačilu koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 dinarjev. d Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje azpeka. vsled česar imajo vrenje v želodcu is Slovesna razsvetljava Budimpešte pri veličastni nočni procesiji na Donavi. črevih, se pospešuje temeljito čiščenje vseh prebavil s čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode. zaužile zjutraj na tešče L uporabo »Frauz-Jasefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši He*. po mUL mttL mi. Ia au. Ur. U Bf LMttt, J». 1. «J IZ DOMAČE POLITIKE p Trenja med vojvodinskimi KemcL V Vojvodini so se začeli ostri boji med protestantskimi in katoliškimi Nemci. Nekateri nemški narodni socialisti pa agitirajo, da naj Nemci izstopijo tako iz katoliške kot iz pravoslavne vere. Kako slabe pojme imajo nekateri o veri in pravih vernikih! p Glavnim zahtevam je mogoče ustreči v okvir« sedai:je ustave? Na nekem shodu JRZ je govoril kmetijski minister Stankovič o hrvaškem vprašanju ter med drugim izja- vil, da je ministrski predsednik dr. Stojadi-novič že v začetku ianskega leta imel sestanek z dr. Mačkom. Na tem sestanku sla razpravljala o možnosti sodelovanja Hrvatov pri upravi države. Dr. Maček je takrat zahteval ukinitev ustave, razpust nove skupščine ter razpis volitev v ustavotvorno skupščino, ki naj bi sprejela novo ustavo. Dr. StojadinoviS teh pogojev ni mogel sprejeti, ker je mogoče ustreči glavnim hrvaškim zahtevani tudi v okviru sedanje ustave. NESREČE & . JI žfflir fil^HB^nH M^JHHBH jjnbfil 4» '»ia idffaafcflfcT pe |HR| * ,]MflH amin :; JaBBfM^^S^ ii lili 1 /0.000 mož in lantov pri pokoinici na erkarističaem ksagrcsu fr.jeutt obhttjilo n Dren: mu je razparal trebuh. 25 letni mlinar Jurij Grafoner v Apačah je hote! i drogom popraviti gonilni jermen pa mu je dogtako nesrečno izbilo iz rok, da ga je s tako silo udaril po telesu, da mu je razparal trebuh. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali. n Ko sta se igrala ob Kamniški Bistrici Ono dopoldne sta se igrala 4 letna Katarina Zaje in njen 5 letni bratec na pesku ob Kamniški Bistrici. Bistrica je zaradi deževja narasla in je zelo deroča. Deklica, ki je bila umazana od blata in peska, si je hotela umiti roke v vodi. Pri tem je omahnila na glavo v vodo, ki jo jc takoj odnesla. Deček je hitel domov povedat staršem, kaj se je zgodilo. Ko so prišli, seveda hčerke ni bilo več videti. Kakih 800 m nižje se je na desnem bregu Bistrice sončil Sršen Lado, sin mizarskega mojstra iz Domžal. Naenkrat je v valovih opazil otToka. Dasi je bila zaradi deroče vode tudi zanj velika nevarnost, je skočil v deročo vodo in po daljše« trudu se mu je posrečilo zagrabiti otroka m ga spraviti na breg. Poskušal je z umetnim dihanjem, bilo pa je že prepozno. Deklica je bila že mrtva. n Požar Je uničil gospodarsko poslopi* posestniku Janezu Divjaku v Zg. 2erjavcih » Slov. goricah. n Lokomotiva ga je zgrabila. Ono dopove je šel po železniški progi na Teznem pri Mariboru 16 letni vajenec delavnice državnih železnic Ivan Hirm. Fant je preslišal premikal"0 lokomotivo, ki je privozlla po progi ter Ž« le »grabila in vrgla pod kolesa. Hirm je dobil Ze!o nevarne poškodbe ter mu je med drugim kožo na glavi naravnost odvzelo. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. n V drevo je udarila strela pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Pod drevesom je bil tf daj 35 letDi viničar Josip Semič. Mož je dobil tako hude poškodbe, da je kmalu "" n Železniška nesreča na progi Mislinje-Slovenji Gradec. Dne 28. maja se je na progi Mislinje-Slovenji Gradec pretrgal tovorni vlak, sestavljen iz 9 vagonov, ki so bili naloženi z lesom in so zdrveli z naglico 80 km proti Slo-venjemu Gradcu (med Mislinjem in Slovenjim Gradcem je 200 m višinske razlike), kjer so se pred postajo v tretjem tiru iztirili in razbilL K sreči ni bilo človeških žrtev, ker so delavci takoj poskakali iz vagonov. Z derezine, ki je vozila za vlakom, so uradniki v trenutku poskakali .vozilo samo pa 6e je razbiio. Škoda je zelo velika. n Ima trdo glavo. V Rosenbergovem mlinu v Mariboru je 37 letni mlinarski pomočnik Štefan Grašič iz Slivnice padel v jašek za dvigalo ter je priletel s prvega nadstropja na betonska tla v kleti. Padel je na glavo, k sreči pa se je izkazalo, da ima izredno trdo lobanjo. Raztrgal si je vso kožo na glavi, lobanja pa je vzdržala in tako njegove poškodbe niso smrtne. n Konj je brenil v glavo 42 letnega posestnika Kotarja Cirila v Praprotnem pri Celju, in sicer tako močno, da mu je razbil lobanjo. liotar je dobil hud pretres možganov ter so nezavestnega prepeljali v bolnišnico, Rjor je izdihnil. n Razne nezgode. Trgovec Milan Lah ;z Vrhpolja je vozil z motornim kolesom po cesti proti Savljam in pri tem priletel v tovorni avto. Trgovcu je počila glavna žila, na roki pa ima zmečkan prst. — Pod stamorez-liioo je prišla in pri tem izgubila vse prste na roki 4-letna Fr. Oblak iz Bremovljice nad Škotjo I,oko. — V Zidanem mostu je ono nedeljo [>odrl neki avtomobil 49 letnega dninarja Rialiča Matijo iz Jablanovca pri Senju. Bralič je dobil hude poškodbe na glavi. — Oni ponedeljek je v rudniku v Zabukovici pri delu stisnil jamski voziček 29 letnega rudarja Prisovška Stanka in mu težko po- Sonce je iz dneva v dan $ilne»še! Zato se zahteva vsak dan več od Vaše kože. Mislite pravočasno na nujno potrebno nego kože z NIVEO! Samo NIVEA vsebuje Eucerit. —■ NlVEA krepča kožo in dela tudi Vašo kožo odpornejšo proti vedno močnejšim sončnim žarkom in ji da svež videz. škodoval glavo. — V Celju je padel s kolesa 37 letni delavec Tominc Franc in si zlomil ključnico. — V Tržišču je zgrabil pri delu pogonski jermen 15 letnega vajenca Boršiča Alberta in mu zlomil roko v zapestju. — Zidarja Vinka Fingušta iz Novih Jarš je nekdo tako močno udaril s topim predmetom po glavi, da je dobil hude poškodbe ter so ga morali prepeljati v bolnišnico.. — Ono popoldne je neki avtomobil podrl pri Medvodah 52 letnega občinskega reveža Julija Lovljana, ki je tudi hudo poškodovan po glavi. NOVI GROBOVI d In zadnjo uro milost daj, da pridem k Tebi v sveti raj. Pri Sv. Juriju ob juž. žel. je umrl živinozdravnik v p. Anton Uršič. — Pri Dev. Mar. v Polju so pokopali 63 letnega Franca Kebra, posestnika in gostilničarja v Šmartnem ob Savi. — V Višnji gori so spremili k večnemu počitku posestnioo in gostil- Slovenski javnosti! Stoletja in Moletja se že borimo za svoj obstanek. Borba na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem polju je bila zelo težavna in jo zahtevala mnogo žrtev. Toda bolj kot kdajkoli Prej bi se moralo danes slovensko ljudstvo zavedati svojih velikih nalog in dolžnosti, ki jih ima napram sebi in svojim potomcem. Bolj kot kdajkoli bi se morali Slovenci danes zavedati, da naui l1? kot malemu visoko kulturnemu jugoslovanskemu' narodu zagotovljena bodočnost samo v tem Primeru, če bomo znali varovati to, kar smo si Priborili, in če bomo znali vzgojiti in pripraviti svoj rod tako, da bo krepk,/ in neomajno stal na braniku svoje kulture. Premnogi znaki kažejo, kako ee pojavlja med slovenskim ljudstvom težka bolezen, ki postaja vedno hujša. Ti znaki notranjega razkroja, ki so Prodrli [»nekod že do korenin, terjajo, da se jim posveti vsa pažnja in pozornost, da ne postanejo usodni. Temu niso krive samo današnje slabe so-n»i razmere; so še drugi vzroki, ki ogrožajo nase moralno in fizično zdravje, našo moč in napredek. Vedno bolj prihajamo do zaključka, da je odocnost naroda najtesneje povezana z njegovo "loralno krepkostjo. In kje so vzroki, da se ruši ta "repkost? Alkoholizem, ki ga nikakor ne 'nemo pojmovati samo kot pijanost, marveč kot splošno zlo, ki mu je eam kot tak posredni ali neposredni spremljevalec, je prizadejal mnogo škode v našem narodnem gospodarstvu, mnogo je škodoval rasti naše narodne kulture in napravil mnogo socialnega gorja Kjer ni treznosti, tam je beg iz življenja, kjer ni značajnoeti, tam je omahljivost, kjer ni volje in moči, tam je obup. Preveč puščamo Slovenci v nemar, da ee razraščajo destruktivne eiie alkoholizma, premalo si prizadevamo zavarovati se proti njemu in njegovim zlim posledicam. Premalo se zavedamo, da je alkoholno vprašanje za Slovence najbolj pereč problem gospodarske, eocialne, kulturne m prosvetne politike in da bi ga kot takega bilo treba reševati. Alkoholno vprašanje je zadeva vseh Sto-veneev in zato mora napram njemu zavzeti stališče ves narod. Da se vzbudi za to vprašanje prepotrebno zanimanje, bo letos od 28. maja do 4. junija trez-nostni teden. Uverjeni smo, da se bo vzbudilo prepotrebno zanimanje, uverjeni pa smo tudi, da bo vsak posameznik storil evojo dolžnost. Bodimo trezni in propagirajmo treznost povsod. Pomagajmo tistim, ki imajo slabo voljo, da se opomorejo. Starši vzgajajte otroke v tem duhu in jih navajajte k abstinenci. Pristopajte v trez-nostne organizacije in jih podpirajte duhovno in stvarno. nicarko Ano Kralj. — Na Pobrežju pri Mariboru so pokopali Josipa Ingoliča, strojevodjo v pokoju. — V nemškem Frankturtu je umrl 62 letni slovenski rojak dr. Fran Žižek, redni profesor na tantošnjem vseučilišču. — V Mariboru je zapustil solzno dolino višji revident južne železnice v p. Ivan Kejžar. — V Višnji gori je odšla h Gospodu po večno plačilo Ana Kralj, roj. Turk. — Pri Št. Juriju ob Taboru je odšel v večnost 66 letni posestnik Jurij Zuž. — V Ptuju je na veke zatisnila oči Jozefina Rosenfeld, roj. Brunčič. — V Drav-Ijah so pokopali ključavničarja Vinka Kuno-varja. — V Tržiču je mirno v Gospodu zaspala 65-letna Antonija Čop r. Lipovae mati Copa Josipa, trgovca in cerkv. ključarja. — V Ljubljani so umrli upokojeni skladišnik Rok Bohinc, 85 letna Micka Mravlje, Marija Ogorevc, zasebna uradnica v p. Franja Golob. Roparski napad na žapnišče Vsak dan prihaja v Svihno dovolj dela-mrznežev. Iz dolin so jih pregnali zdaj pa lazijo po hribih. Ono soboto (21 maja) zvečer sta prišla prav pozno dva taka v župišče ter legla na hlev. Hlapec ju je šele zjutraj zagledal Spraševala sta ga, koliko je ljudi v žup-nišču, koliko imajo živine in vse podrobnosti, kar sta tudi pri drugih ljudeh poizvedovala. Potem sta izginila. Zvečer, ko je g. župnik imel poroko v farni cerkvi in se je potem nekaj časa zadržal na svatbi, potrka nekdo okrog devetih na vežna vrata Kuharica, ki je mislila, da se vrača g župnik, je hitela odpirat. Komaj odpre vrata, že jo zgrabi eden za rame in zakriči. večerjo mi daj, drugi pa ustreli s samokresom, pa ni zadel, nato io udari dvakrat po glavi tako, da se je napol nezavestma zgrudila Nato sta šla v kuhinjo, kjer je bil hlapec. Medtem se je kuharica zdramila iz nezavesti, hitela ven ter začela kričati na pomoč. Vsa krvava je pribežala do sosedov na Pristavo. Moški so hiteli proti župnišču, eden pa obvestit g. župnika. t , , Hlapec, ki je ostal v župnišču, je povedal to-le: Ko sta prišla roparja, je eden s samo- kresom v roki zahteval večerjo in vprašal, kje je župnik. V tem času je eden opazil, da jo kuharica ušla, je šel za njo, pa ker je ni dohitel in je sprevidel, da so že sosedje obveščeni, je prihitel nazaj v žirpnišče, pomiirnil svojemu pajdašu ter sta izginila v noč. Vse se je zgodilo v par trenntkih. Ko si prišli kmetje, roparjev že ui bilo. Ta dogodek nas je poučil, da bomo zanaprej bolj previdni. RAZGLED PO SVETU jTALIJA_ s Razno iz Julijske krajine. V Italiji je Umrl Jožef Gruden, gostilničar na »Zemlji«, p— Anton Bajt, do sedaj župni upravitelj v Šmarjah na Vipavskem, je bil 21. maja ume-Sčen za župnika na to faro. — G. France Ko-drič, ki je zaradi bolehnosti zapustil svojo dosedanjo duhovnijo Gradno v Brdih, je bil ume-Sčen na župnijo Slap pri Vipavi. — V Skopem na Krasu je Bog poklical k Sebi 86 letnega posestnika Ivana Geca. — Pri sekanju drv v gozdu se je močno usekal v nogo Franc Trk-man iz Podkraja. — Goriški prefekt (ban) si je ogledal Vipavo in obiskal med drugimi tudi Knano vipavsko vinsko klet. — Pri Sežani so se vračali mlekarica Pavla Mahnič, mlekarica Emilija Novak in Jože Hubner, ki so vsi trije doma iz Povirja, iz Trsta proti domu. Ko so prekoračili železniško progo pri Farnetih, jim ie pridrvel nasproti avtomobil. Tako trije kolesarji kakor avtomobil so se hoteli hkrati drug drugemu izogniti, toda bilo je prepozno. Avtomobil se je z vso silo zaletel v tri kolesarje in jih podrl, da so popadali po cesti. Šofer, fci je jugoslovanski državljan, jih je vse tri naložil na avtomobil ter jih odpeljal v Trst, kjer so bili takoj sprejeti v tamkajšnjo bolnišnico. Obe ženski imata polomljene noge, fant pa ima počeno lobanjo. Njihovo stanje je skrajno nevarno. Zdravniki imajo le snalo upanja, Ida bi jih rešili — Na paši so krave napadle pastirja Stanka Benčiča in mu zlomile hrbtenico. Smrti so ga rešili okoličani, ki so na vpitje fsrihiteli na pomoč. ČEŠKOSLOVAŠKA « Občinske volitve. Izid občinskih volitev, ki »o bile v nedeljo 22. maja je potrdil, da so najmočnejša stranka med Cehi narodni socialisti, prvi za njimi pa so komunisti, ki so od Badnjih volitev poskočili v občinah, ki so volile prvo volilno nedeljo od 70 na 90 tisoč glasov. Med češkimi Nemci pa so najmočnejša stranka lutlerjevci, ki so dobili 80 odstotkov vseh nemških glasov. Tudi češka ljudska stranka zaznamuje lep napredek. — V nedeljo 29. maja so z občinskimi volitvami nadaljevali. Volitve so potekle v miru in redu. Edini težji spopad se je dogodil v vasi Tišovi pri Hrasnici v se-verozapadni Češki. Tam je prišlo do spopada med pristaši Henleina in pristaši nemške socialne demokratske stranke, torej med samimi Nemci. V tem spopadu so tudi streljali. En pristaš sudetsko nemške stranke je hudo ranjen, tri osebe pa lažje. Iz Hrahnice so takoj poslali 75 orožnikov, ki so napravili red. —• Po dosedanjih vesteh ni nikjer prišlo do neredov, To dejstvo je tem značilnejše in važnejše, ker so zadnjo nedeljo bile volitve izključno na deželi in v mnogo več občinah, kakor prejšnjo nedeljo. Volitve so bile v 2740 občinah, in sicer v 1660 občinah na Češkem, 740 na Moravskem in nekdanji Šleziji, 22 na Slovaškem in 54 v Podkarpatski Rusiji. Nemci imajo večino v 823 občinah. Ker je bilo v mnogih občinah postavljeno tudi več skupnih list, so volitve v teh občinah odpadle. Mnoge češke občine so na ta način prihranile denar in ga darovale za na-r mino obramb ne namene. Volitve so bile končane cb 5 popoldne in ko to pišemo, posamezni izidi še niso znani. s Češkoslovaška-nemška napetost je zadnje dni precej popustila. V nedeljo je bila še na višku. Trikratnemu odločnemu posredovanju angleške vlade v Berlinu, nadalje složnemu nastopu Anglije in Francije za obrambo Češkoslovaške gre v glavnem hvala, da smo pre-bredli nevarnost, ki je ogrožala mir v srednji Evropi. A tudi češkoslovaški narod je v težkih urah pokazal toliko čudovite hladnokrvnosti, preudarnosti, discipline in rodoljubja, da je brez dvoma njegovo vzgledno obnašanje največ pripomoglo do delne pomiritve, ki je zadnje dni nastopila. Češkoslovaški narod je izpovedal železno voljo, da bo šel do zadnjega v borbo za svojo neodvisnost. Evropa takšno Todoljubuo odločnost s spoštovanjem vzela na znanje in se tudi po tem ravnala. Sedaj pripravlja češkoslovaška vlada zakon, s katerim bo zadovoljila svoje Nemce, ako je res, da že- lijo res samo to, da v mejah češkoslovaške države dobijo svojo samoupravo. Na njih bo sedaj, da položijo svoje karte jasno na mizo, Pretekli teden je bil za Evropo veliko, lahko rečemo razveseljivo razodetje, ker se je v ostrih oblikah pod vodstvom Anglije prikazala močna mirovna fronta, ki bo stala na braniku za svobodo neodvisnih narodov. BOLGARIJA s Otvoritev sobranja (narodne skupščine). Bolgarsko sobranje je otvoril ono nedeljo s prestolnim govorom car Boris, ki je naglasil, da je ugled Bolgarske zaradi njenih dobrih od-nošajev z vsemi državami narastel. Spominjal se je posebej prijateljskega dogovora z Jugoslavijo. Bolgarska je sklenila tudi celo vrsto gospodarskih pogodb z drugimi državami. Na koncu svojega govora je pozval vse Bolgare, da se skupno posvetijo delu za napredek Bol« garske. NEMČIJA _ s To in ono iz Korota&a* Janez Sekoi, župnik v Globasnici, se nahaja na Suhi, v Globas« niči pa pastiruje J. Frolich. — Franc Vuk, žup« nik v Podgorjah, pastiruje v Borovljah na Žili, — Župnijo Glinje upravlja Rihard Kandut, lo« gaveškim faranom pastiruje Matevž Wornig, — Župnik Vinko Poljanec je na 3 mesečnem bolezenskem dopustu. — Župnijo Hodiše upravlja Jožef Kcglek. — V Slovenjem Piaj« bergu je umrla Ivana Strugar - Ogrinova. —< V Škofičah je odšla po večno plačilo 78 letni Magdalena Kramar. — V Št. Ilju ob Dravi so pokopali 96 letno Nežo Miškulnik, p. d. Iže-povo. — V Glinjah je nenadno umrl 31 letni Šiman Suklič, p. d. Dovjakov. — Trafike mo« rajo biti od 15. jnajnika do 15. septembra ob' nedeljah in praznikih odprte. — Cestni preho« di na celovških križiščih so, kakor sedaj v Ljubljani, zaznamovani z belo črto in jih je treba upoštevati. — V solnograškem kraju Ka-prun pod Visokim Klekom so pričeli graditi veliko elektrarno. Dela je otvoril feldmaršal Goring. — Dela na cesti Pliberk—Suha—La« bud so v polnem, teku. — Pri Grebiuju se nahajajoče močvirje bodo izsušili. Delalo bo 200 ljudi štiri leta. — Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Santnerja v Št. Rupertu pri Velikovcu. — 26 letni Adolf Otrop iz Hodiše se je na kolesu težke ponesrečil. — V Celovcu je umrla soproga znanega gostilničarja v benediktinski kleti Marija Kascher. — Lorenc Lampichler, krojač v Lampihlu pri Kotmari vesi, si je iz obupa vzel življenje. — V Kotmari vesi so pokopali 76 letno Luto Matic. —■ Deževje minulega tedna je imelo za posledico obsežne poplave na Štajerskem in Koroškem. Železniška zveza Celovec—Dunaj in Celovec—« Maribor je bila začasno prekinjena. Pri Trgu sta utonila dva moža. Tudi Drava je nevarno naraščala, potem pa je spet popustila. DROBNE NOVICE 300 hiš z gospodarskimi poslopji je uničil požar v Kolidjevki na Poljskem. 43,691.000 prebivalcev ima po najnovejših cenitvah Italija, Romunski predsednik vlade patrijarh Mi« ron je zapustil Poljsko in se vrnil domov. 8649 kvintalov prvovrstne kave so uvozili Italijani y prvem letošnjem četrtletju iz Abe< sinije, et«v. 22. >DOMOLJUB«, dne i. junija 1998. Str is 9m Kaj to pomeni? Pred seboj imam »Gorenjca« in v njeim Izid četrte in osme šole v Kranju. Tain berem, da je bilo v vseh treh oddelkih četrte šole 117 dijakov, oziroma dijakinj, in da jih je razred dovršilo 58. Torej točno polovica. Podobno je v osmi šoli: 38 učencev in 19 jih je razred dovršilo. Vsi ostali vise še po večini v zraku: 48 jih ima popravne in druge izpite — samo osmošolcev je med njimi 171 — ostali so pa Ali je po drugih srednjih šolah kaj boljše, ob tej priliki še ne vem. Slabše menda ne bo. Vseeno se natn pa že ob tej medli sliki vriva vprašanje: Zakaj toliko neuspeha? Kdo ie kriv?? Ali morebiti kako »višje povelje«? Povelje, ki bi zahtevalo: Toliko in toliko dijakov mora izdelati, ostali pa nel Mogoče je vse. Ampak kruta bi bila taka igra, kruta za dijake in za starše. Ali so krivi temu profesorji? Kar Bog ne dajl Morda prevelika ta prezgodnja politična zrelost med dijaštvom, ki živi bolj za javnost kakor pa za šolo in za učenje? Morda slaba stanovanja? Ali vožnja z vlakom? In kjer biva dijak doma, ali domači •morda nimajo smisla za šolo in z učenjem preobloženega dijaka silijo še k domačemu delu? Ali prihaja iz osnovnih šol na srednje šole preslabo blago? Ali je temni kriv učni načrt z vso obilico predmetov? Dobro bi bilo, če bi nam kdo, ki raamere od bližje pozna, kakor mi, ki srno na kmetih doma, to stvar pojasnil. Zlasti za o&mošolce mora biti hudo: tik pred vstopom v svet, pa so mu vrata za nedoločen čas zaprta... Manj nasprotovanja in več medsehomega podpiranja Pod naslovom »Razveseljiv 'napredek« čitamo v Trgovskem listu« tudi tole: Na kulturnem polju moramo v zadnjem času ugotoviti kar razveseljiv napredek. Dobili smo svojo Akademijo znanosti in umetnosti, v kratkem se začne zidati veličastno poslopje Moderne galerije, naša Narodna galerija nadaljuje delo navzlic skromnosti svojih sredstev z lepim uspehom, v kratkem dobimo v Ljubljani tudi Glasbeno akademijo in tudi zahteva naših likovnih umetnikov po akademiji se bliža uresničenju, in tudi naše vseučilišče dobi nove oddelke, tako strojno-tetraični .oddelek in vseučilišča, knjižnica bo dozidala. Manjka sicer še polno stvari, vendar so ti uspehi lepi in razveseljivi. Vsi ti uspehi pa so bili doseženi brez posebnega hrupa, s tihim in poštenim delom naših kulturnih delavcev in naših političnih mož, katerim je tudi treba izreči priznanje. Podobne uspehe pa bi mogli doseči tudi na drugih poljih, če bi tudi na teh bilo možno podobno sodelovanje naših vodilnih mož, če bi si manj medsebojno nasprotovali, a bolj medsebojno podpirali. Morda bodo razveseljivi uspehi, ki so se dosegli na kulturnem polju, pripo- Ognjenik Stromboli ▼ Italiji je začel zopet bruhati. Novo generalsko - admiralsko vlado je dobila Japonska, Novi slovaški škof Mihael Guzelka je odpotoval iz Rima na Češkoslovaško. »Na Poljskem sem pustil pol srca« je izjavil predsednik romunske vlade patriarh Mi-ron ob svojem povratku v domovino. Upor generala Cediila v Mehiki še ni zadušen. 40,000 otrok vseh narodnosti je proslavilo 'te dni v Pragi 54. rojstni dan češkega državnega predsednika dr. Beneša. 72 let je dopolnila te dni angleška kraljica-mati Mary. »Uranija« v Gradcu je priredila predajanje o Jugoslaviji, ki je bilo sijajno obiskano. Na španskem bojišču so hudi boji okrog iTeruela. Na D al jn jem vzhodu feo japonska letala bombardirala kitajski Kanton^ 600 ubitih, nad 1000 ranjenih. mogli, da bo povsod prodrlo spoznanje o nujnosti složnega dela, da se bomo že enkrat rešili iz malo plodne dobe že trmastih in ne-odjenljivih medsebojnih bojev. Ti uspehi, ki smo jih dosegli na kulturnem polju, so tem bolj razveseljivi, ker smo jih dosegli v gospodarsko težkih in politično napetih časih. Na naslov velikih tujih podjetij piše glasilo slovenskih trgovcev sledeče: Ce kdo javnosti nekaj daje, more od javnosti tudi nekaj zahtevati. Kdor pa javnosti ne pozna, ta naj se tudi ne čudi, če ga javnost ne pozna. Mnogo manj težkih besedi bi j)ri nas padlo na račun tujih podjetij^če bi ta'vsaj tu in tam dokazala, da imajo vsaj nekaj razumevanja za naše kulturne in narodne potrebe. Ce pa tega razumevanja ne pokažejo, ni čuda, če se javnost vedno bolj odločno vprašuje, zakaj neki puščamo, da delajo tuja podjetja pri nas tako lepe dobičke- Zahteve Slovakov Po tako imenovanem pittsburškem dogovoru, ki so ga Cehi dolgo let več ali manj omalovaževali, bi morali dobiti Slovaki v skupni državi lasten slovaški parlament in lastno sodstvo. Kakor poroča časopisje, bo v Požunu v kratkem pod vodstvom p. Hlinke veliko zborovanje .'Slovakov,, kamor pridejo tudi odposlanci ameriških Slovakov. Slovaki .'zahtevajo takoj: ffi. Utanovitev neodvisnega slovaškega deželnega šolskega sveta. 2. Cisto glov£#<>. vseučilišče v Bratislavi. 3. Odpravo cenzura 4, Odpoklic čsl. uradni-; kov iz slovaškega ozemlja. 6. Številu slovaškega prebivalstva primemo zastopstvo v diplomatski službi in v armftidC Za bližnjo bodočnost pa hočejo neodvisen slovaški parlament in čisto slovaška sodišča. Ni naim treba posebej poUdaHti, da želi' ino dobremu, a toliko preizkušenemu s,lova škemu narodu V borbi za obstanek popolno zmago! ..... • • .,. ..,■ ' tudi centralna ....rit, Ljabifana. v svoji posodi najugodneje. KULTURNI KOTIČEK Josip Stritar Duhovni vodja tega mladoeiovenskega drugega rodu je Josip Stritar. Prvi rod j® stremel za tem, da cživi umirajoče narodno življenje, drugi pa je hotel doseči to, da bil zaradi narodnega boja za upravičenost evo* jega obstanka, dvignil slovstvo na višino^ ka-t kar ga je dvignil Prešeren. V pesmi smo dosegli slovstven sloves že za Prešerna, sedaj pa je treba prozo dvigniti na višino mednarodnega slovstva. To je ustvarjal s svojim pesniškim in kritičnim delom Josip Stritar. Rodil se je 6. marca 1836 v Podsmrekii pri Velikih Laščah, v ornem kraju, ki nam ja daii že dva znamenita moža: Primoža Trubarja in Frana Levstika. Po ljudski šoli je šel v, Ljubljano v gimnazijo, katero je končal od* lično. Sel je na Dunaj na vseučilišče, kjer ja študiral grščino in latinščino. Bil jo nekaj let tudi domači učitelj v raznih bogatih dunajskih hišah. V teh letih je mnogo potoval po Evropi, Pozneje je vstopil v državno službo kot profesor in služil do 1. 1898. Živel je vedno v dunajskem predmeistju Aspangu. Od 1. 1921 pai je živel v Rogaški Slatini in tam umrl 1. 1924. Prve svoje pesmi je priobčil v rokopisnem tedniku Daničici kot šestošolec, in sicer štira sonete. L. 1854 so prinesle Novice njegovo ža-lostinko »Josipini Tumograjstki na preranil grob«. L. 1856 pa je izšla v Zgodnji Danici legenda »Turki na Slevici«. Potem je dolgo časa molčal in užival lepote svetovnega slovi stva. Ko je prišel še Jurčič na Dunaj, g« je ta zdramil. Lotila sta se izdaje Prešernovih pesmi, za katero je napisal Stritar uvod ta pokazal Slovencem, kako velik je Prešeren. Prii -družil se je še Levstik in ta trojica je podala Slovencem zopet Prešerna in pokazala nanj kot na našega največjega tvorca slovenske besede. Te Prešernove pesmi so izšle L 1866. Na Dunaju je Stritar imel kar slovstveno šolo, kje® so se zbirali naši mlajši pesniki. Te svoje misli, ki jih je podajal tem, je napisal in so izšla v Glasniku 1867 kot kritična pisma: »Cesa jo posebno treba našim pesnikom«. S svojim prevodom Byronove pesnitve »Mazcppa« je udaril po Koseškem. — L. 1868 pa so Jurčič—Stritar —Levstik izdali »Mladiko«, kjer je priobčil Stritar povest »Svettaova Metka«, šaljivoresem prizor »Prešeren v Eliziju«, pesem »Izgubljeni sin«. Leta $69 je iadal svoje pesmi pod imenom Boris Mfrah. Vse pesmi preveva »ve--tobolje. L. 1870 je začel izdajati slovstven list »Zvon«. Pomagali 'so Stritarju pri tem listu Levstik, Jurčič, Gregorčič. Namen tega lista je bol, da bi vzgojil mlajše pisatelje. Tu so iz^ šli njegovi: »Literarni pogovori«, »Popotna pisma« in roman »Zoran«. Tega leta je »Zvon«; . že prenehal. Izhajati je začel zopet 1876—1880. Ta je zbiral okoli sebe mlajše slovenske-pisatelje. Tu je »(Josppd Jfiro-dolstei«, »Sodnikovi« ta nekaj manjših -povesti. Poleg tega Še* 'pestni, V '!• 1887—1888 so izšli njegovi ■zbrani'spki: 1899 je izšel eedmi zvezek z znatjimi »Duhajskimi pisirii«. PtIMoj horjevi družbi pa,.'je v polnejših »Pod lipo«, »Jagode«, »Zimski večeri«, >Le§-niikl«. — Stritar je predvsOtn slovstveni- vigo« '.tM-ii* CJmJI' d« je človek najhitrejše bitje na svetu, saj danes lahko z letalom T$?6.ne??rietn<> Mtrosi. Toda to hitrost ni doee- f>!L°,vek 8am kot tak. »osegel jo je s pomočjo svojega um« in svojih L. Oanghofer: > 79 Martinj hlošter Roman Iz začetka 12. stoletja ' Posloveni) Blaž Poznifl Reka se je zgrudila na desko in lok ji je zdrknil iz roke. »Tvoja serftra v stiski! Naprej!« Težko' sopeč je prijel .Zigenot za veslo in pognal enodebelnik. Izza belih gora je vzplavalo na nebo sonce in bleščeči žarki so obsijali jezero. Blesk in svetloba sta se razlila čez obširni skalni kotel, če« zrcalnogladko vodo in čez vsa strma pobočja. V naraščajoči toploti so se prikazale izpod mehkega snega pestre barve orumene-lega gorskega gozda, sijaj in utrinjanje povsod, in kjer je zadelo sonce na mokra gozdna tla, so se sukljale redke meglice navzgor, plavale počasi kvišku in se raz-gubljale brez sledu v sinjem zraku. Iskreč se ko srebro so padali hudourniki z vseh sten in polnili s svojim šumom silni skalni kotel, kakor bi enakomerno pel mogočen glas. Tako mogočen je bil ta glas, da ni prodrl iz zraka niti najrahlejši zvok, kadar se je visoko v stenah utrgal sneg in se je valilo kamenje na gorski gozd." Ze je bil enodebelnik blizu strmega obrežja, proti kateremu je plul. Tedaj je zadrhtelo čez vodo, kakor bi bil iznenada butinil v jezero sunek vetra. Toda niti sapica se ni ganila v zraku. Ob bregu naokrog je za-blestel bel penast pas in medtem ko so drobni valovi pomalem zopet plahneli, je zdrvel čez strme, omotično visoke stene kralja Ledenika bel oblak in se razpršil, kakor bi bila orjaška gorska vila zapahljala s svojo tenčico proti dolinam. •čuj, brat, kje je tvoj gospod?« od rok. Nekemu znanstveniku pa se je posrečilo izslediti žuželko, ki leti s hitrostjo 360 m ua sekundo. Ta žuželka — rogač — živi tudi v Evropi. Ni to naš rogač, ki ga pozna vsak otrok. Leti pa tako, da ga ni videti. Slišati je samo brenčanje. Temu znanstveniku se je tudi posrečilo ugotoviti hitrost te žuželke. Ta novost, oziroma hitrost, je tudi same Američane o-supnila, zato jim nikakor ne more iti v glavo ta ugotovitev. Ce bi bilo pa to res, potem bi bila zmožna preleteti ta žuželka v eni uri 1296 km, kar bi bil res svojevrsten rekord v stvarstvu. Nogometna tekma leta 1793. — Kako so liekoS igrali nogomet, nas poučuje poročilo iz i. 17!»' Anglija ja domovina nogometa in razumljivo je, da je bila ta tekma v tej deželi. Nogometna kluba iz Sheffielda in Nortda sta na božič v omenjem letu igrala tekmo. Vsako moštvo je imelo po šest igralcev. Gledalce je takrat spremljala godba na igrišče. Ta običaj vidim? tudi pri nas na deželi, da godba spremlja igra'" ce iu gledalce na igrišče« Tak primer ee je dogo- ... :e preplavljala travnike in prinašala s se-hn'i zemljo, pomešano b peskom in kamenjem. Po hribovitih krajih je voda za brazdo globoko od-nesla zemljo z njiv. Ali se ne bi nesrečnim oškodovancem precenila škoda potom občine, da se vsaj delno škoda povrne? Slovenska Krajina. Velik političen shod MJJtZ in JRZ se bo vršil 19. junija 1958 v Beltincih Na shodu bodo govorili odlični govorniki. Vsi somišljeniki in pristaši JRZ vabljeni! Medvode. Pretočeno nedeljo je bil pokopan v Ljubljani bivši gostilničar in pek g. Novljan Julij. Zaradi nesrečnega gospodarstva so mu upniki pred i leti prodali gostilno in pekarijo. V hiralnici je dobival hrano. Mož je malo videl in malo slišal. Ko je 27. maja šel iz hiralnice v Medvode na stanovanje, je z glavo tako nesrečno zadel ob avto, dasi ie šofer dajal znamenja, da je prepeljan v bolnišnico takoj umrl. Bog daj pokoj njegovi duši! Sv. Križ pri Belih vodah. O Binkoštih bo Da lepi razgledni točki pri Sv. Križu romarski shod. V nedeljo zvečer bodo že večernice in govor. V ponedeljek bodo sv. maše ob petih, šestih, osmih in glavna ob desetin. Spovednikov bo dovolj na razpolago. Romarji, pridite! Sv. Pavel pri Preboldu, Doslej še nedogna-ni vlomilci so oni teden vdrli v znano trgovino Zamer v Sv. Pavlu. Preplezali so zid, ki obdaja notranje dvorišče, s krampom odprli polkna in izdrli okensko omrežje v pisarni kljub temu, da je bil na dvorišču privezan hud pes. Vsekakor so jim bile razmere dobro znane. Nabrali so le boljše blago, svilo i. dr., za 6000 din kolkov in znamk, za 7000 din tobaka finejše vrste, ter še 1200 din gotovine, tako 3 982, 1086, 1212 ir. 1666). Prj zadnjem je zgorelo 13,200 poslopij. Nogavice k pajčevine. — Jj" 1740 je neki Parižan izdeloval nogavice za ženske n P.?sebne vrste pajčevine. r™» svilene niti za par ženskih nogavic znaša 3 in tri četrt milje. Največji magnet na sve-™ "na|0 v leningrajskem rad,„. Tehta 75 ton in je I?»l . mo5an- da lahko Čemeren se je ozrl Vampo kvišku. »Gospod? Kateri?« »Svetlobradi! Tisti z dobrimi očmi!« »Odšel je pred nedavnim!« Ajgel se je prestrašil. »Odšel? Kain?« I »V Melinji log!« ♦ »Po kateri poti je krenil?« »Po onile tja dol!« Brat Vampo je pokazal z roko. Ne da bi še kaj rekel ali pozdravil, se je obrnil oglar proti gozdu in v nekaj hipih izginil med drevjem. Držal se je smeri, ki mu je nakazal brat. Na blatni stezi je našel sled sandala. »Gospod! Gospod!« je zavpil s sigajočim glasom, toda odgovora ni dobil. Hitel je naprej in vedno nove stopinje so mu kazale Ebervajnovo pot. Ko je dospel v dolino in je hotel zaviti ob Ahi proti strubskim obronkom, mu je z one strani vode udarila na uho zmeda hripavih glasov. Izmed drevja se je prikazalo krdelo vreščečih žen3k, čez trideset po številu, le nekaj malega moških med njimi: Hanecer, Vinklerjeva fanta, Valdhavzer in Urštaler, kovač iz Ilzanka in Kepe-leker, ki je bil srečal to tropo ljudi, hitečih proti sa-motorici, in se jim pridružil. Ajgel se je ustavil; smejal se je in v njegovih očeh se je utrinjalo, ko je iz glasov spoznal, kam so ljudje namenjeni. »Baš pravi čas mi prihajate na pot! Le sem k meni! Čakajte, pošteno vas naježim!« . , . , , T, S svojo osivelo brado na palici je stal in čakal. Ko so prišli, jih jo ogovoril: »Kain, ljudje?« »V Lokijev les! K samostancem!« so mu odgovarjali vsevprek. Glasno se Je zasmejal. »V t-okijev les? K samo-stancemž Tako?« Zoget se ie zasmejal. »Kar tecite! Toda tako se mi zdi, da bodete grdo pogledali, ko boste čuli pozdrav, ki vas čaka pri samotorici!« Divje so zahrumeli, Hanecer je pograbil oglarja na prsih, toda Kepeleker ga' je pahnil stran in zavpil s solzami na licih: »Poglejte, ljudje, oglar je bil pri samotorici! Govori naj! Moja živina leži pod plazom in nihče mi ne mara pomagati, da bi jo otel, konec bo vzela! To bo menda pač dovolj 1 Ali pa moram izgubiti še več? Nazadnje še kar svojo hišo? Govori, Ajgel, govori!« Oglar se je smejal, in prevpil je vreščave glasove, ki so mu venomer segali v besedo. »Svojo živino si izgubil? Tako? In župan je v stiski s svojim fantom in Vaceman jima je na sledu! Kaganhartu je zgorela hiša! In Hilmtruda leži v krvi. Tako daleč je moralo priti! Ko vam je v zborni noči Tres zamajal tla pod nogami, ni maral nobeden vedeti, kaj to pomeni! Tedaj ni maral nobeden vprašati: kdo pa trese goro? Kdo neki je ta, ki ima tako močne roke? In zakaj to dela? Za koga neki hoče pričati, za oskrbnika ali za samostance? Nobeden ni maral tega vprašati! Zdaj naenkrat vas grabi strah in groza, ker vidi sleherni: iz stiske v stisko padajo vsi, ki so prisegli na Mrtolovcu! In ker si vsak misli: zdaj sem jaz tisti, ki ga bo zadelo!« »Jaz nisem bil na veču,« je zavpil Hanecer ko obseden »in nisem prisegal!« »Tako? In me? Mar smo me prisegle?« je zavre-ščala neka ženska. »In me uboge ženske naj trpimo, ker so naši možje šleve in imajo pamet v grbi?« »Če bi bilo po mojem, bi se izteklo vse drugače na veču!« je preglušil vse ostale ilzanški kovač s svojim medvedjim glasom. »Toda zdaj vem, kaj bom storil! Na* ravnost k »amotorici jo udarim!« S* aego teh dlje* priredi društvo na biakoštni ponedeljek veliko tombolo. Glavni dobitek je motorno kolo, dalje ve« koles in mnogo dragih lepih refi. Po tomboli bo domač« nabava; sodeluje mengeška godba. Prijatelji, podprite nas t V»tl» tis. Tudi pri nas se pridno pripravljamo na mednarodni mladinski tabor. Fantje in dekleta se pridno zbiramo v Zadružnem domu in se vadimo in urimo, da ne bomo zadnji. Na bin-koštno nedeljo po večeraieah bomo priredili skupno telovadilo akademijo, kjer bomo izvajali ljubljanske vaje člani, članice, mladci, mladenke, go~ jenke in naraščaj, torej teta naš« družina. Na konca bomo pa navrgli ie lepo igro »Zmaga 1 jotami«. Mekinje. Prosvetno društvo priredi IZ junija dobrodelno tombolo pred društvenim domom. Prav lepi glavni dobitki: prvovrstna knhinjska oprava, šest odličnih moških in ženskih koles, fotoaparat, stenska ura in vreča moke, so razstavljeni v spodnjih prostorih Kamniškega doma v Kamniku. Vseh dobitkov bo pa nad 200. Zato pridno segajte po tablicah, 12. junija pa vsi v Mekinje! — Dne 23. maja je umrla v 80. letu starosti Frančiška Stupar, sestra pok. župn. upravitelja Janeza Stu-parja, ki je L 1887 umrl v št. Gotardu. N p. v m! d 8rediš«« al> Dravi. Veliko narodno igro e petjem v & dejanjih »Revček Andrejček« uprizori Oder narodno pro^vete na BinkoSti 5. junija v Društvenem domc ob 8 zvečer Prijatelji naše gladine pridite! Zg. Brnik Naša gasilska četa slavi na bin-koštni ponedeljek 30 letnico svojega delovanja. Dopoldne bo ob 10 sv maša za umrle člane, popoldne ob 13 sprejem tovariških čet, nato odhod k litanijam, po litanijah pa odlikovanje zaslužnih gasilcev, govori in mimohod. Nato bo veselica. Vabljeni! Starši! DnboTnik in misijonar bi rad postal vaš sin. Morda še ne veste, da take dečke za nizko mesečnino sprejema misijonišče Knobleharjev zavod Ljubljana-Dravlje. Poskrbite, da napravi fant sprejemni izpit na katerikoli gimnaziji, klasični ali realni. V misijonišče se sprejemajo tudi mladeniči, ki bi bili kot redovni misijonski bratje pripravljeni pomagati misijonskemu duhovniku pri njegovem delu za rešitev poganskih zamorcev. Za pojasnila se je obrniti na Knobleharjev zavod. Dravlje, p. št. Vid nad Ljubljano. IZ ŽIVLJENJ A KMEČKIH ZVEZ Naše gospodarstvo Sumi. šumi, gozd zeleni! Tako se lepo glasi naša slovenska pesem D«, zares, krasna je naš« zemlja, kjer jo pokrivajo lepi zeleni gozdovi! Žal so nastale že skoraj povsod prazne lise, v katerih se grozeče kaže skalovje, ki ne obeta prav nič dobrega. Težka gospodarska kriza bo postila najbolj vidna znamenja ravno na naših gozdovih. Če ubogi kmet prod« svoj les zato, ker je prisiljen, da plača v vseh mogočih poklicih. lm'tjo svoje domove in lepo urejene trgovine pri Mrgoletovih smo bili tisti večer Zagradčan Jože je pa tip, stare, poštene slovenske korenine. Tujin« g« ni prav c P°sl»ela, dasi je že nad trideset let z doma. Kar je v Ameriki, še ni bil brez dela, pa tudi ne brez vsakdanje molitve. Če ne more v cerkev, pa doma poklekne. V svoji lični sobici, tik ob postelji, je j>ostavil oltarček; v it jem stoluje sv Jožef, njegov patroa, pa tudi uaj-zvestejši svetovalec in priprošnjik V južnem delu mesta sta dve slovenski župniji Sv. Štefana in Sv Jurija, ki ju vodijo vneti in delavni slovenski frančiškani. Pod njihovim vodstvom je tudi več izobraževalnih, cerkvenih in dobrodelnih društev, ki. ie lepo razvijajo. Frančiškani izdajajo udi mesečnik »Ave Maria«, ki ga tudi v starem kraju radi bero. Najstarejši slovenski časopis »Amerikanski Slovenec«, ki je prvotno izhajal le enkrat na teden, se je po njihovem prizadevanju povzdignil v dnevnik. Ko je naslednjega dne jutranje soncc trkalo na okna, nas je prijazni p. Bernard spremil v Lcmont — slovensko ameriško Brezje. Češčenje Matere božje je med Slovenci tako udomačeno, da se s ponosom imenujejo Marijin narod. Na javnih trgih in v hišah, na polju in v gozdovih ob cestah in na drevesih, na mostovih in v skalovju, povsod se ti smehlja iz kapelic ali znamenj mila podioa nebeške Matere. V slovenskih hišah je največ Marijinih slik. Večerni rožni venec je nekaka uteha našega vernega ljudstva in razliva bogat blagoslov nn hiše, polja in gozdove. Že v materinem naročju se uči dete klicati ime Marija. K_o otrok zapušča dom, ga priporoče dobri starši Marijinemu varstvu. Ko odhaja mladi vojak v tujino, mu izroči skrbna mati Marijino sveti-nico v spomin Ko stopa dekle v zakon, poklekne pred Marijino podobo, proseč jo blagoslova Planšarica na planini zaljša Marijino znamenje. Dekleta na polju, v v.nogradu, sredi vasi najrajši prepevajo Marijine pesmi. L,u-bežen do Marije veje po vseh slovenskih krn-ih, še posebno vidno pa po neštetih Marijinih ložjih potih. l Zato je bilo naravno, da so tudi ameriški Slovenci dobili našo Marijo Pomagaj v svojo sredo. Lemont leži na položnem obronku nizkega griča tik nad cesto, ki vodi v Chicago. Med stoletnim drevjem in gostim grmičevjem se skriva skromen samostan tiskarna, cerkev in nekaj gospodarskih poslopij Nekoliko višje je majhno umetno jezero, nad njim pa sloveča lurška volina. Pred leti je bil svet last protestantske vdove. Leta 1924 pa so se tu naselili slovenski frančiškani in osnovali noviciat, gim-nazfjo in pripravnico za bogoslovje. Četrt ure vstran imajo mariborske šolske sestre podobno našel' ino Na dvorišču so nas pozdravili g. gvardijan, ki je bil ravnokar došel iz Chicage, g. dr. Hugo Bren in p Janez. G Hugo se je komaj pokonci držal, lotevala se ga je sušica, zato je že drugo jutro odšel visoko na zapad v gozdno zdravilišče iskat ljubega zdravja. Vrli naš rojak je znan kot izvrsten govornik, naobražen profesor, Slodovit pisatelj in neutrudljiv raziskovalec aragovega življenja Gotovo mu bo Baraga, v katerega neomajno zaupa, stotero poplačal njegov trud Potem smo stopili v cerkev, ki je izredno privlačna. Ni sicer visoka, tudi ne zidana iz rezanega kamna, lesena je, toda svetla in snažna do zadnjega kotička. Oltar Marije Pomagaj daje notranjščini še poseben sijaj Marijina podoba je skoraj prav taka kakor naša na Brezjah, dasi je 'le njena kopija. Naslikal jo je znani frančiškanski slikar p Blaž Fafčnik. V njenih čudovito ljubeznivih potezah je videti dostojanstvo in ljubeznivost Milosti polno in čudež lepote gleda podoba kakor gospa iz nebeških višav na nas. Njen prijazni pogled obeta usmiljenje in veselo srčno srečo, kakor bi zagotavljala uslišanje v imenu Jezusovem Na to lepo Marijino božjo pot prihiti iled-nje leto n« stotine naših dobrih ameriških ro- Griža KoritnikJ Beli golobček Tinci je bilo štirinajst let, ko je izgubila očeta. Mož je bil kovač in je svoj čas dostojno skrbel za svojo zakonsko družico in hčerko edinko, pozneje pa je jel zanemarjati svoje družinske dolžnosti, ker se je vdal pijači in malovredni tovarišiji. Neko noč ga ni bilo domov in drugo jutro so ga našli mrtvega v jarku ob cesti. Po preobilnem zaužitem alkoholu ga je zadela kap. Tinca je bila zdaj sama na svetu. Mati ji je umrla, ko se je petletna hčerka komajda zavedala, da je na svetu. Z vso otroško ljubeznijo se je od-sorej oklenila svojega očeta, ki je bil sicer robat, toda nikoli neprijazen do otroka. Z leti je prevzela borno gospodinjstvo po materi, skrbela za red v hiši in kuhinji in negovala staro kozo Suhljačo, ki ji je vračala naklonjenost z debelimi toplimi pogledi in zdravim mlekom, ki je bilo v Tinkini hiši vsako jutro na mizi. Najljubše na svetu pa ji je bil po materini smrti njen beli golobček. Mati ga je ob neki priložnosti hotela zaklali za pribolj-Bek h kosilu, Tinka pa v jok, dokler ni mati popustila in pustila njenega ljubljenca živega.'Tako je Tinka rešila živalci življenje. Beli golobček ji je po materini smrti nadomestova! materino ljubezen, kmalu je pozabila težko izgubo in z otro-Eko vnemo negovala svojega očeta in belega ljubljenca. Ta ji pa ni ostal zvest in pozoren, kakor je deklica zaslužila. Neko poletno popoldne je od-frfotal predaleč od rodne hišice, obrni! nase rdeče oči krvoločnega skobca in kmalu nato izdihnil v objemu ostrih ujedinih krempljev. Tisti dan je Tinca zaznala smrt na svetu. Soize so ji zalile nedolžna lica, kakor je rdeča kri oškropila njenemu liiiljencu svileno belo perje. Imela je 6amo še očeta, ki pa ji ni mogel na-'domestovati tega, kar je bila izgubila z materjo in belim golobčkom. Mož je bil večidel odsoten in se je vračal pozno ponoči, navadno pijan in smrdeč po žganju in tobačnem dimu. Ni se brigal za otroka, Tinca pa je bila tudi najbolj zadovoljna, če ga ni bilo doma, kajti njegovo odurno vedenje jo je bolj odbijalo, kakor jo je njegovo očetovstvo priklepalo. Očetova grobost in hčerkina nežnost sta šla bolj in bolj vsaksebi, tako da je nazadnje očetova smrt napravila v njeni duši samo topo telesno vrzel, ki jo je čas kmalu izpolnil in zagrni! s po-sabljenjem. Štirinajstletna Tinca je po -očetovi smrti sartia gospodinjila v hišici. Sosedje «0 jo seveda ljubili hi jo pogosto obiskovali, poskrbeli so ji tudi za varuha, ki naj bi se brigal za njeno vzgojo in življenje do njene polnoletnosti. Neko popoldne se je župnik oglasil v njeni hiši. »No, Tinca, kaj pa je zdaj s teboj?« Tinco je gospodov obisk spravil v nemalo zadrego. Tako dobre so bile videti njegove oči, tako globoko gledajoče... »Sama sem, gospod,« je plaho odvrnila in si obrisala solzo. »Nič ne maraj, Tinca,« jo je potolažil gospod. »Saj nisi sama, ljudje te imajo radi in Bog bo poskrbel zate, če boš dobra in poštena. Misliti moraš vedno tudi na svoje verske dolžnosti. Vidiš, zato sem prišel. Šitrinajst let imaš, pa še nisi bila pri birmi.« Deklici je bilo hudo. Zupnikove besede je čutila kakor nekak opomin in karanje. Saj ji je bila birma vedno v mislih, kadar so prišli lepi binkoštni prazniki. Otožno in hrepeneče je gledala vrsto belo oblečenih dečkov in deklic, ob katerih se je prestopal v slovesnem oblačilu visoki kne-zoškof 7. visoko mitro na glavi in veliko zakrivljeno palic v nosilčevi roki -ob njegovi strani. sNisem,« je zamomljala in sramežljivo povesila oči. >Oče je vedno odlašal...« Župnik je poznal razmere v Tinčini hiši, zato je urno osrčil boječo deklico z veselimi besedami. »No, saj ni nič prepozno. Ce pojdeš starejša k birmi, boš globlje dojela njen pomen, pa tudi botrico si boš lahko po svoji pameti in svojem okusu izbrala. Premisli dobro in ukreni, kakor te najbolj veseli, imaš še dovolj časa do praznikov.« Župnik je še malo pokramljal z deklico o gospodinjstvu in vsakdanjih zadevah, na kar sq je prijazno poslovil in odžel za opravki. Tinci je odleglo. Veselo se je zasukala po hiši in duša ji ja bila polna misli in načrtov. Pred očmi so ji vstaj-ile vrste belo oblečenih birmank in birmancev, blesteči koleslji, iz katerih 6topajo s sijočimi obrazi radodarni botri in ljubeče skrbne botrice, videla je vrsto bogato obloženih stojnic z vabečimi slaščicami in čudovitimi igračami. Ko je očedila in pospravila hišo, je slekla v hlev k svoji edini preživeli ljubljenki Suhljači, ji natrosila pod noge nove čiste stelje in jo prijazno ogovarjala: »K birmi pojdem, kožica moja, srečna bom, kakor še nikoli ne, in lepa, da boš kar debelo gledala.« Pa je spet odhitela v hišo. Odprla je miz. nico in potegnila iz nje polo belega papirja, ki ga je kupila, ko ji je županov tajnik sestavljal razne uradne vloge, ki jih je zahtevala očeta smrt in postavitev varušt»a; potem je vzela iz košarice za šivanje svetle škarjice in začela izrezovati iz pole posamezne kose in like. Vzela je svinčnik in risala neke nepravilne črte in krivulje na papirje, jih jela nato sestavljati, primerjati in prikrojevati, In ko je bilo vse pravilno pristriženo in dovršeno, je vzela iz blazinice bucike in spojila z njimi posamezne izrezane dele papirja. Veselo je tlesknila z rokami, ko je po dolgem modrovanju in izdelo. vanju stal na mizi pred njo blesteč bel golobček. Bil je na las podoben tistemu, ki ga ji je bil pred leti ugrabil roparski skobec, Tinca mu je še poravnala peruti, mu potegnila nit skozi prsni koš, tako da je vi6el enakomerno, kakor kroži živ golob v zraku, in ga privezala za kljuko, ki je štrlela v kotu izpod stropa. Sporni- Uudfka samopomoč ¥ Mariboru je imela v nedeljo dne 29. majnika t-1. svoj redni občni zbor. Iz poročil blagajniških funkcijonarjev je razvidno, da se je ta domača socijalna ustanova kljub raznim tež-kočam ugodno razvijala. Koncem leta 1937 je imela v obeh oddelkih za pogrebnino in doto 8137 članov, ki so zavarovani za Din 64,381.00(K Blagajna je imela lansko leto nad 41 milijonov prometa. Rezervni fond (matematična rezerva in varnostni sklad) je naraste! na Din 7,536.922-93 in se je od leta 1936 zvišal za Din 1,112.683-28. Dosedanji odtegljaj za člane, ki so pristopili pred 1. nov. 1933, se je znižal od 25°/o do 23°/o do prihodnjega občnega zbora. Blagajna ae je lansko leto preselila ▼ svojo lastno palačo, ki jfe je zgladila na Aleksandrovi cest«,, nasproti glavnemu kolodvoru, kar Je dftkaz" staofrenega in uspešnega delovanja tega zavoda. jasov. Ob velikih Marijinih praznikih napolnijo cerkev in griček naokrog. Tedaj je vsa zbrana množica eno samo vere polno srce. Vsi, ki so prišli, zdravi in trpeči, trudni in bolni, pozabijo vsaj za hip pred milo Marijino po-: dobo zemeljsko gorje. Pesem in molitev, molitev in pesem se vrste venomer. Vse poje in moli, mnogi ne umejo besed, čutijo pa jih v svojih srcih. Prihajajo pa tudi v manjših skupinah na oddih. Nekaj tednov po vrnitvi iz Amerike sem prejel pismo in tri fotografske slike. V pismu je stalo črno na belem: »Tako se imamo kakor Trdinovi romarji na Kumu: kuhamo in molimo, jemo in prepevamo. V Marijini bližini je mir in tiho veselje. Pa tudi Vas se spominjamo in Vas lepo pozdravljamo: Mary Cook, Jožefinn Kocin, Marv Kiirnik.t . Po enournem ogledovanju lemontskih zanimivosti smo se poslovili od prijaznih oo. frančiškanov in odpeljali dalje. Pa ne vsi. G. ravnatelj Slapšak se nam je za tri dni izneveril, i g' ff"?1? Ju>ijem, ki pa se je zaradi zaposlenosti šele zvečer za njim pripeljal, sta ponoči odbrzela daleč proti jugu na obisk k sorodnikom. Zato je g. ravnatelj tisto popoldne prebil v Lemontu. § p. žanom sta sedela pri čebelah m preresetala vse najmodernejše pridobitve na polju čebelarstva. Oba seveda kot stara strokovnjaka! Saj ie g. ravnatelj Sltipšak v mlajših letih celo na Dunaju obiskoval čebe-lorejski tečaj! Tudi pisal je že veliko o čebelo-reji.. Doma v šiški pa ima toliko panjev, da jib menda še prešteti ne more. v Medtem j® pa naš avto privozil že dve državi: VVisconsin in Minnesoto. V Wisconsinu je bilo še pred tridesetimi leti več kot polovico zemlje pokrite z neprodirnimi gozdovi. Na jugu ju.na zapadu so se pasli bivoli, po pragozdih in prerijah so se klatile tolpe volkov, dočirn sta v. zasedah lisica in ris prežala na plen. Zato 'je bila ta pokrajina za Indijance in belopolti« O* lovce pravi paradiž. Po letu 1900 pa je prišla sekira, ki jo te obširne gozdove v kratkem iztrebila in izčistila. Ogromno škode so napravili tudi gozdni požari, ki niso bili redki. Njihovi sledovi so še danes vidni; iznad mladega drevja in grmičevja štrle na nešetih krajih visok; in suhi ogorki, ki spominjajo na žalostno pogorišče. Da bi država gozdne požare omejila, je na višjih in razglednih točkah zgradila požarne opazovalnice in nastanila vanje gozdne čuvaje. V Wisconsinu je do 15 tikič Slovencev, nekateri delajo v šumah in kamnolomih, drugi kopljejo železno rudo ali pa obdelujejo polje. Pravijo, da je v tej deželi največ slovenskih farmaijev. Posebno močni sta slovenski naselbini v Milwaukeh in v Slieboyganu, kjer imajo olovenci tudi svoje župnijo in prosvetne domove. . Pri mestu La Crosse smo zagledali Missis-sippi, najdaljšo reko na svetu. Njen 30 metrov visoki slap je kakor ustvarjen za elektrarno, ki oddaja elektriko daleč naokrog. »Pozdravljen, oče voda« — to namreč pomeni ravnokar imenovana indijanska beseda — »pozdravljen iisočkrat!« seni vzkliknil, prevzet od radosti in ginjen hkrati. Kolikokrat sem že slišal o tebi m o grozoti tvojih poplav, kolikokrat sem že v šoli izgovarjal tvoje blagodoneče ime in risal na tablo tebe m tvoje velike pritoke in zdaj zrem vate in v tvojo razorano strogo, v tvoje šumečo valove m tvoje neštete otoke. Le po-zun se in urno skakaj čez brzice, slapove in pragove, sedem tisoč dolgo pot bo treba še pre- ^ Meks[kanskega^zaliva,SV°'e^a ^^ bara'Sa^nrŠa!4 ^ " m 'MiSSriipPJi,J°.ko so že od pamtiveka učili mene m tako tudi jaz druge učim.c * J ni res! Reka se imenuje; Em ar, dopel cs aj, dopel es aj, dopel pi aj.t J * Izprva sem ga nekam začudeno gledal. Te-ga imena še svoje žive dni nisem slišal. Ko pa je g. kanonik besedo še parkrat in prav hitro ponovil, sem brž uganil njegovo nagajivo vprašanje Poskušal sem besedo enako izgovoriti tudi sam. V prvo in drugo je šlo bolj trdo, potem pa vedno bolj gladko. V šaljivi izgovorjavi tiče namreč imena poedinih črk, zato se sliši izprva nekam tuje. Skoraj vse tisto popoldne nas je spremljal mogočni Mississippi. Zdelo se mi je, da se vo-zimo po naši lepi Gorenjski ob Savi navzgor. Na levi granitasto asfaltirane ceste se dvigajo z jelovim drevjem poraščeni hribi, na desni pa reka, nešteta jezera in močvirja, travniki in polja. Polagoma pa se gozd zopet porazgubi in umakne visoki valoviti ravnini. Minnesota je poljedelska dežela. Prideluje vsakovrstna žita, posebno koruzo, pšenico, oves in krompir. Tudi živinoreja je na visoki stopnji, r armarji izdelujejo razne mlečne izdelke in zalagajo velika mesta s prašiči in drobnico. Vi severnem delii države pa je še velik« neobdelane zemlje in železne rude. Statistika poroča, da nakopljejo v Minnesoti največ železne rude v Združenih državah. /o uradnem štetju je v Minnesoti nad 20 tisoč Slovencev. Med prvimi je bil naš svetniški misijonar Friderik Baraga, ki je 1. novembra 1853 postal škof Amizonije in apostolski vikar za gornji polotok Michigan, pod či- far upravo je spadalo tudi ozemlje Minnesote. a Baragom je prišel misijonar Pire, sloveči vrtnar in čebelorejec, ki je bil med Indijanci tako priljubljen, da so mu nadeli ime »Ganino dec« —• dobro srce. Doma s kmetov, je kmalu spoznal rodovitno zemljo v srednji Minnesoti in vabil tja naše gorenjske izseljence zlasti it blejske in kranjskogorske okolice. Prihajali so drug za drugim Pogačnikovi, Peternelovi, Vov« kovi, Omanovi in drugi. V bližini novo usta< novljenega samostana Sv, Janez Krstnika sd Soj ni (o nič hudega Ostanimo r.& danes pri veliki napaki, ki im* svoje korenine globoko zakoreninjene javno v otroških letih. Pravijo pa temu »paku trma. Tudi trmoglavost je njegovo ne ravno iohro ime. Nekateri otroke naravnost vzgajajo ca trmoglavce in žive uporneže. V vsem jim ustrezajo, vse morajo doseči, vse zmagati. Malo z jokom, malo s togotio in jezo, malo pa tudi I cladkanjem in prilizoožie, obiskovali so jih poredko, pozneje pa dvakrat na mesec, razni slovenski misijonarji kot Buh, To-mazm, Trobec, poznejši škof, in drugi. Danes pa imajo že svojo lastno župnijo, krasno zidano cerkev, posvečeno sv. Štefanu, in prostoren dru-. »tveni dom. Vodi jih prav očetovsko g. župnik i robec, nečak g. škofa Trobca in brat g. Jožefa J robca, župnika v Elk Riverju. » G..7tob*c je polhograjski rojak. Čeprav je , ^jaških letih prišel k svojemu stricu, go-spodu škofu, govori vendar tako čisto in neskaljeno slovenščino, da ga mora človek nehote spoštovati in čislati. Slovenski jezik ljubi kakor dragoceno svetinjo. Slovenske razmere, prosvetne in narodnogospodarske, pozna do potankosti. z\Fer Pa.fo »> nič čudnega Če pogledaš v nje-?»V0 ,!'.J''5'n'co< ti postane namah vse jasno in razumljivo. V njej opaziš vso slovensko litera-™"> od najstarejše do najnovejše. Bogato so za-"tofjane tudi nase znanstvene revije, ducvno ča-»®P'sje in vsi nabožni mesečniki. Neki gospod Si® ?m>°gretle šepnil: »škoda bi bilo te knjiž-c« bi po gospodovi smrti prišla v tuje C. j dragocen spomin sem ob slo fesu pp-knjig dobiftudi učbenik Caesar, De B • n^danjo lastnino nadškofa dr. A. g njegovim četrtošolskim podpisom. In kaj je g. župnik kot človek? Drugi Pire — Ganino dec — dobro srce! Ljubezniv in po-strežljiv je do skrajnosti. Delo in skrbi so mu posivile lase, vedrosti duha pa mu niso vzele. Med pogovorom mu obraz ožarja rahel smehljaj, ki namah pridobi vsakogar, ki pride z njim v stik To je pravi selski župnik Od bolnika se vrača, ali pa gre pogledat k delavcem. »Bog daj!« pozdravi farmarja ki pelje snopje, in nekoliko pomodruje z njim In drugo jutro gro v spovednico in potem na prižnico, ves preprost, dober in skromen In po končanem delu sede doma k svoji bolni sesiri Ivani in se pomeni o dnevnih novicah, o letini, o vsem, kar ju zanima in kar tvori teh dobrih ljudi vsakdanje skrbi. Še tisti večer smo za par trenutkov zdrseli nekoliko nižje, v poldrag kilometer oddaljen Brockway, k svojcem g. kanonika Omana Bil je lep poleten večer. V topli mesečini se je lesketala nalahko vzbočena pokrajina, posejana s koruzo in pšenico in pogreznjena v blagodejno nočno tišino. V ograjah je počivala črno marogasta živina in prežvekovala. Ozadje je zastiral črn, napol izsekan gozd. G. kanonik je potihem prepeval Bil je dolgo z doma in zdaj se zopet vrača. Vse, kar je videl pred seboj, gu p pozdravljalo: Ti si naš! Holmi, pota, steze, drevje, grmičevje, vse mu je klicalo: Pozdravljen doma! Za hip je privzdignil klobuk, se obrnil vsenaokrog .n nje- fova duša se je zlila s pokrajino, v kateri je il doma Zato je napol slišno zavnskal m potihem prepeval. Tudi avtomobilova hupa je vedela, da se bližamo domačemu krovu. Ko smo zavozili na prostrano dvorišče, se je v pozdrav trikrat zaporedoma oglasila, pa tako veselo doneče, da je bila v hipu vsa Blefflkušova hiša pokonci. Prvi ie v divjih skokih pridrvel p« v»ro, za njim hišna gospodinja Marija, sestra g kanonika te mati Genovefe, potem pa ie oče in otroci. Karo se je najprej vzpel ob gospodu kanoniku, kakor da bi ga hotel od veselja objeti, potem pa je sedel in bil in pometal z dolgim repom po tleh. Tudi domačim je bilo topio pri srcu. vsi so imeli polna usta pozdravljanja in pripovedovanja. Stara sosedova teta si je na skrivaj celo solzo otrla. In potem nam je v tem prijetnem razpoloženju potekal večer. Saj ni nikjer na svetu tako, kot je doma Drugi dam sem si pobliže ogledal to najstarejšo slovensko naselbino in okolico. Občudoval sem vsepovsod te dobre ljudi in to lepo pokrajino Kaj vse doseže človeška pridnost lil podjetnost! Komaj 60 let je poteklo, odkar so tja prišli očetje in matere sedanjega rodu in vendar kaka sprememba! Kjer so danes rodovitna polja, se je tedaj raztezal gost pragozd, po katerem so še svobodno stikali rdečekožni Indijanci rn lovili jelene, bobre in drugo divjačino. Beli naseljenci so imenovali ta gozd »Indian Bush«, Kranjci pa so. ga prekrstili v »boršt« ali tudi v »hosto«. Med domačini se j® slednje ime še do danes ohranilo, dasi ni o hosti nikakib sledov več. Tudi gospodarsko so si opomogli. Prvotne preproste lesene kolibe so se umaknile moderno zgrajenim hišam, ki se ne ločijo od mestnih stavb ne po zunanji obliki, ne po notranji opremi. Na dvorišču farm je navadno videt* avto, ki je po andotnem zatrjevanju najvažnejše občilo pri hiši. Z avtom se peljejo k maši, na trg, na polje ali v nujnem primeru tudi k sosedu. Sicer pa dela doma in na polju stroj. Stroj orje, kosi, grabi, žanje, mlati in reže. Živina — na sleherni farmi 40 do 50 gla» — je skozi vse poletje zunaj na paši le proti večeru se zgrne v ograji okrog hleva. Tu so korita za vodo, ki jo dvigajo kolesa na veter Iz podzemskih tal. Sleherni farmar ima tudi pO več parov konj, ki pa jih moderni stroji tudi ca kmetih čimdalje bolj izpodrivajo. (jtodaltsraoMJ Trmoglavci Cernetovd Angelica je bila >!io rožica«. Vsak fant, ki je slučajno prišel od kjerkoli v njeno rodno vasico, se je ogledoval po nji — toda zaman! ... Angelca je irmla fanta ze izbranega in ga je ljubila s svojo čisto dekliško ljubeznijo. In ker je bil Grudnov Jurče sin enako premožnega kmeta kot so bili Černetovi, jima starši niso branili ljubezni. Morala sta le počakati, da Jurče zadosti svoji vojaški obveznosti, nato pa bi se lahko brez ovir izpolnile njune sanje, o katerih sta se premnog večer pogovarjala Trdno sta bila prepričana, da se bodo njuni načrti uresničili, saj jima ni stala na poti nobena ovira. Zato jima je bilo bolj v radost kot v žalost, ko je bil Jurče takoj na prvem naboru spoznan za »sposobnega« in naslednjo pomlad vzel slovo od doma, domačih in od svoje Angelce. Sreča pa jima je bila tudi to pot mila. Jurče je bil dodeljen na službo v bližnje mesto. Dokler ni mogel dobiti ob nedeljah »dozvole«, ga je vsako nedeljo Angleca obiskovala v vojašnici, kmalu pa je prišel spet sam domov — in potem vsako nedeljo. Tako mu je vojaščina hitro minila. Meseci so tekli hitro, kot voda v Savi; — spet je bil predpust in Jurče in Angelca sta se začela pripravljati na evatbo. Čeprav je vsak v vasi vedel, da se imata rada, je vendar sporočilo gospoda župnika neke nedelje, — da »želita v zakonski etan vstopiti ženin Jurij Gruden, samski, dolet-ni. in nevesta Angelca Čeme. samska, mladoletna < itd., — sprožilo med mladimi in starimi mnogo govorjenja: nekateri so ju hvalili, drugi grajali enega ali drugega — kakor je to že stara navada. Prihodnjo nedeljo je bil »drugi oklic« in »^slednjo »tretji«. Fantje in dekleta so se že veselili. da se bodo mogli na njuni svatbi spet enkrat »pošteno« naplesati Pripravljena je bila bala, povabljeni svatje naprošeni godci, — prešel ie ponedeljek, tor°k. sr*da - toda svatbe ni bilo! Vso vat ie zajela radovednost in razburjenje. Kaj ee je zgodilo? Slišalo se je najprej šepetanje, potem pa so začeli glasno praviti onim. ki še niso vedeli, >da so se stari Grudnovi tn Černetovi skregali pri notarju.« In res je bilo tako; Ker je bil Jurče edinec, so ei hoteli Grudnovi pridržati polovico posestva do smrti, češ, »saj po smrti itak nima kdo drugi tudi tega dobiti ko Jurče.« A tu eo zadeli na odpor Černetovih: »Če ne dobita mlada dva vsega grunta, - ne bo nič poroke!« je udaril etari Černe na mizo. »Grunt je moj in ga bom dal iz rok kadar bo moja volja in ne kadar mi bodo drugi ukazovali!« je enako trdo odbil stari Gruden in - odšel domov. Zastonj je prosil Jurče, zastonj jokala Angelica: oba očeta sta ostala neizprosna. Obema je bilo »pod častjo«, da bi odnehala, čeprav sta s svojo trmo uničevala srečo svojih otrok. Da bi se umaknila ljudem tn ljudskim jezikom. je Angelca odšla služit v mesto, kjer je imela dobro prijateljico, Merico, ki ji je dobila mesto služkinje. V težkem vsakdanjem delu je skušala Angelca pozabiti na svojo bolest. Sele čez pol leta je prišla spet domov pogledat. Pripravila jo je do tega prav za prav Marica, ki je upala, da so se že atari Černetovi kaj omehčali, — toda zelo se je motila. Ne samo. da stari Černe ni odstopil od svoje trme. temveč je celo ozmerjal Angelco, češ, da mu dela uri.moto, ker - edina hčerka premožnega kmeta — služi v mestu, kot navadna služkinja. In ko je obupana Angelca še enkrat kleče prosila trmoglavega očeta, naj ne uničuje njene življenjske sreče, se je razjarjeni Černe zaklel nad njo, da jo »raje vidi mrtvo, kot pa na samo polovici Grudnovega posestva.« Ta zakletev je Angelco tako zadela, da nI imela doma več obstanka. Odšla je spet služit in bila še bolj potrta, kot prej. Prijateljica Marica jo je večkrat skušala razvedrit, vabila jo je na zabave, sprehode — a Angelca je vsa povabila odklanjala Sredi dela je Angelca večkrat zamišljena obstala nepremično in če jo je kdo poklical, 6e je prestrašeno zganila, kot da so jo zadeli pri kakem zločinu In ker se tovarišice zaradi njene nedostopnosti jrolagoma niso več brigale za njo, je še bolj zapadala svojemu otožnemu razmišljanju. Kadar jo je kdo vprašal, je odgovorila raztreseno, nejasno Nekega dne je prejela pismo in ko ga je prebrala, je dolgo tokala v svoji sobici. Zastonj se je trudila Marica, ki jo je prišla ravno obiskat, da bi zvedela iz njenih ust zakaj tako neutolažljivo joče. Odgovorilo pa ji je pismo, ki je ležalo razprostrto na Angeličini mizi: V Noben od naiu ni mislil, da bo imela najina ljubezen tak konec. Tvoji starši so neizprosni in ker je pri na« potrebna gospodinja, me moji starši silijo, naj se oženim. Oprosti mi, da sem te zapustil, odpusti zavoljo najine prejšnje velike ljubezni in pozabi me! Ko boš to pismo brala, ne bom več svoboden: ustregel sem željam staršev in bom vzel tisto, ki so mi jo 6ami izbrali. . . Ne huduj se, ne preklinjaj me, odpusti m pozabil Jurče.« Če je Angelca že doslej govorila malo, se odslej ni za nobeno stvar več zmenila. V prostih urah je zamišljeno strmela skozi okno svoje sobice. Njeno obnašanje se je začelo tudi domačim v družini, kjer je služila, čudno zdeti in svetovali so ji, naj gre k zdravniku. Prišla je nedelja. Marica se je na poti v cerkev spet oglasila pri Angelci in jo povabila, da bi šle skupaj. Našla jo je sedečo za mizo, ko je pisala pismo. Drugo je ležaio že zalepljeno poleg. »Takoj pojdem takoj, samo to pismo še skončam!« se je izgovarjala Angelca nekam nemirno. Marica se je hotela oglasiti še pri drugih prijateljicah, zato je rekla Angelci, da gre naprej in naj pride za njo. Ker ni dobila odgovora, je rekla kot navadno ob odhodu- »Z Bogom Angelca!« — in hotela oditi. Pri teh njenih besedah pa se je Angelca stresla, dvignila glavo in rekla otožno: »Z Bogom Marica, odpusti mi. če sem Te žalila!« in začela jokati. Marica ni polagala važnosti na te njene besede, ker je bila že vajena njeni bolni občutljivosti in je mislila, da se Angelca opravičuje zato, ker ji takoj ui odgovorila. S ponovnim »Z Bogom!« je hitro odšla. Ko pa je prišla iz cerkve, 6e je Marica zaman ozirala po Angelci, zastonj jo iskala v množici. Končno se je domislila, da je morda že odhitela domov kuhat obed. Pa tudi v kuhinji Angelce ni bilo Marica jo je šla končno iskat v njeno sobo Ko je odprla vrata, se je razlegal po celi hiši prestrašen krik. Ko so domači prihiteli, so našli Marico v omedlevici ležati na pragu, Angelco pa mrtvo na njeni posteljil — Obupala je nad svojo nesrečno ljubeznijo... • Tale zgodbica je resnična, na žalost se ni dogodila le »nekoč«, temveč se dogaja neštetokrat — vsi vemo za take primere. Kdo je kriv? Krivi so v prvi vrsti tisti starši, ki jim je več za denar in premoženje, kot pa za srečo svojih otrok. Krivi so posebno tisti starši, ki ne store vsega, kar ie v njihovi moči, da bi svojim otrokom dali na pot v življenje globoko vero, ki človeka varuje obupa. Pustolovščine lažnega zdravnika V Zgornjem Prekru pod Sv Miklavžem v mo-ravški župniji ee je nedavno pojavil tujec srednje starosti z lepimi naočniki, ki so povečevali njegovo zunajoet. Izdajal se je za zdravnika, kateremu je naročeno, naj pregleda posamezne vaei, ozdravi bolnike in odpravi telesne napake, kakor tudi mrčes in golazen. Ljudje so mu verjeli ter mu seveda RADIO LJUBLJANA od 2. do 9. junija 1938. Vsak dan: 12 Plošče. 12.45 Vreme, poročila 13 Čas, spored, obvestila. .13.15 Plošče. 14 Vreme, borza. 19 in 22 Čas, vreme, poročila, spored in obvestila. Četrtek, 2. junija: 13.20 Magistrov trio, 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nac. ura. 19.50 Deset minut zabave. 20 Koncert. 21.30 Radijski orkester. 22.15 Koncert lahke glasbe. — Petek, 3. junija: 13.20 Kmečki trio. 18 Ženska ura. 18.20 Plošče 18.40 Smotrnost gospodarstva in delavstvo. 19.30 Nac. ura. 19.50 Deset minut za planince. 20 Radijski orkester. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 4. junija: 10 Prenos otvoritve Ljubljanskega velesejma. 18 Prenos promenadnega koncerta. 18.40 0 mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki. 20.30 Večer muzikoinedijantov. 22.15 Ra- tudi postregli Namišljeni zdravnik se je pričel po. našati s svojim čudovitim znanjem Za zdravilo zo. per bolemt Je uporabljal neke skrivnostne besede, zapisane na listič, ki ei g« je moral bolnik zašiti v spodnjo obleko. Kdor ga nosi pri sebi, je obvarovan pred vsako nesrečo, učinek pa se pokaže šele po osmih dnevih. Izredno moč je pripisoval tudi svojemu pogledu, ki 6ega v bodočnost in vidi,celo, kar ee godi pod zemljo. Ze svoja izvajanja je prejemal pijačo, jedila, pa tudi nagrado v denarju. Ljudje so ga spremljali od hiše do hiše, zakaj povsod je bilo treba kaj »oddelati« ali »zagovoriti« Naposled se je spravil nad ščurke, katere so mu otroci nalovili v škatlico — po enega od vsake hiše. Bri ko bo prišel z njimi čez tri vode, jim bo izginila vsa nadležna golazen Seveda je bilo treba čarodejca za to dobroto ponovno nagraditi. Njegovo nadaljnjo izkoriščevanje so preprečili orožniki, ki so ee pričeli zanj zanimati. Slepar jo je popihal; e seboj je pozabil vzeti škatlico z mrčesom Odšel je pravočasno, zakaj vaščani so se pričeli že dramiti ter bi ga bili napodili. Zato naj ga naženejo tam, kjer se bo spet pokazal. DOBRO C T IVO k Z* mesce junij, posvečen presv. Srcu Jezusovemu, priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, sledeča premišljevanja, nabožna branja in molitvenike: Premišljevanje o boijem Srca Jezusovem, 31 premišljevanj, spisal p M. Holeček, 16 din; Posvečena družina (Vrtnice za leto 1938), spisal Janez Langerholz, 15 din, vezano 22 din; Dobri Zvelifar (Vrtnice za leto 1937), spisal Jožef Seigerschmied, 16 din, vez. 28 din: Vrtnice, junijska pobožnost v čast Srcu Jezusovemu, spisal Janez Zabukovec, 15 din, vez. 22 din; Presveto Sree Jezusovo, kratka premišljevanja za meseo junij, spisal M, Jurhar, 14 din, vez. 21 din; Nevesta presv. Srea Jeiasovega — sv. Marjeta Ala-coque in češčenje božjega Srca, spisal dr. J. Va* ljevec, 8 din; Obljabe Srea Jezusovega, spisal R. Pate, 8 din; Pri božjem Srcu. Premišljevanje za prve petke devetih služb, molitvenik, vez. rdeča obr. 16 din, zlata 20 din; Presveto Srce Jezusovo, kralj In središče vseh src, II. izdaja, rdeča obr, 28 din, zlata 40 din; Kraljevanje Srea JeiusOTeg* v družini, govori o, Mateja Crawley-Boeveya (Nebeške rože II. zv.), 10 din, vez. 15 din. Šmarjeta. Dolgoletna želja občine je dosežena. Banska uprava je dovolila, da bedo v Šmarjeti ob kvaternih torkih živinski in kramarski sejmi Prvi tak sejem bo prihodnji torek. Sejmišče j9 malo izven vasi na prav ugodnem prostoru. Kdo se je največ prizadeval, da so se želje po sejmih uresničile, ve vsak Šmarječan. — Druga novost je, da so na praznik montirali napeljavo telefona, ki bo menda otvorjen 15. junija. Lepa pridobitev je to, še bolj pa hrepenimo po električni razsvetljavi, ki se nam kolikortoliko obljubuje. Drogov za napeljavo je v Zburih na stotine. — Kdaj bodo neki začeli z novo šolo? Sedanja stara v novomeškem okraju nima para, pa ga menda tudi drugod ne dobi. Imamo petrazredno Solo s tremi razredi oddaljenih in eno paralelko. pa samo tri učne sobe, šoloobveznih otrok pa čez 4001 Nekateri otroci imajo samo dvakrat na teden pouk, potem naj pa kaj znajo I Učnih moči pa tudi skoraj zmeraj primanjkuje. Je res Bog se umill. dijski orkester. — Nedelja, 5. junija: 8 Kvartet rogov. 8.45 Napovedi, poročila. 9 Prenos cerkvena glasbe. 10 Verski govor. 10.15 Plošče. 10.45 Otvoritev kongresa Društva za ceste. 11.30 Koncert. 17 Veselo popoldne za birmance. 19.30 Nac. ura. 19.50 Slovenska ura. 20.30 Koncert vojaške godbe. 22.15 Plošče. — Ponedeljek, 6. junija: 9 Napovedi. 9.05 Plošče. 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 9.45 Verski govor. 10 Plošče. 11 Otroška ura. 11-30 Vesel opoldanski koncert. 17 Gospodarska navodila. 17.30 Šramel kvartet. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20 Trije ženini. Glasbeni pisani večer. 22.15 Radijski orkester. — Torek, 7. junija: 11 šolska ura. 13.20 Radijski orkester. 18 Radijski orkester. 18.40 Devize, devizne omejitve in način plačila brez deviz. 19.30 Nac. ura. 19.50 Drset minut zabave. 20 Koncert Radijskega orkestra. 21 Prenos iz Rima. — Sreda, 8. junija: 18 Originalna švicarska godba. 18.40 Opazuj in poskušaj. 19.30 Nac. ura. 19.50 Šahovski kotiček. 20 Akademski pevski kvintet. 20.45 Plošče. 21.10 Klavirski koncert, 22.15 Koncert na dveh citrah. P robtine OSe i« svojem trem sinovom zapustil poln ., jj0nj Te naj bi si razdelili in sicer bi dobil rrvoroieneo polovico, drugi tretjino, najmlajši pa 5"veti del Konj je bilo pa 17. Ko so jeli deliti "L, prišli do nobenega zaključka. Polovica od r , j _„,'n n nnlairtoa ir/tnio tvntnna i: vzamejo Podali s o se do sodnika, ki naj bi jim ded-Mino pravično razdelil. »Fantje« je dejal sodnik, »iaz imam v hlevu enega konja, vzemite ga, posodim vam ga in mislite si, da je vaš, nato pa skušajte še enkrat deliti.« Bratje so tako napravili id glej najstarejši je vzel devet konj, toliko je znašala polovica, drugemu je pripadlo šest konj, to je tretjina, najmlajši pa je vzel dva konja, ali deveti del. 9 in 6 in 2 je pa 17. Konje so čisto pravilno razdelili, sodnikov konj pa je še vedno ostal, katerega so mu vrnili in se mu zahvalili. Vsak od njih je dobil več kot pa, je pričakoval, me6to 8 in '4 —9, mesto 5 in 6 in mesto 1 in •/«, dva konja. In od tistega dne je šel sloves sodnika po celi deželi. Ogromne zasluge francoskega jezuita. Najnevarnejša četrt v rušečein se Sanghaju je danes francoska četrt, v katero se skuša zateči vse, kar hrepeni po življenju. Za toliko varnost pa ee mora vseh 250.000 pribežnikov zahvaliti francoskemu jezuitu Jacquinotu (Žakinoiu), ki že deset let neumorno deluje na Kitajskem, kjer e dosegel tak ugled in spoštovanje, da se še .aponci ozirajo na njegovo besedo Ko se je začelo obleganje Šanghaja, je osnoval komisijo, sestavljeno iz treh Francozov, dveh Angležev, enega Norvežana in Američana in z njimi začel oskrbovati razdelitev živil za begunce, pripravo štirih bolnišnic za ranjence, delanje reda itd. Kino na Japonskem. Baron Taheru Jama-kava je izračunal, da je bilo konec leta 195(i na Japonskem 62? kinematografskih' dvoran, med katerimi je bilo 84% prirejenih za zvočni film. 83.4 odstotka vseh filmov na Japonskem je bilo domačega izvora, število gledalcev je bilo 226,060.000. Če računamo, do ie vseh Japoncev nekaj nad 70 milijonov, potem je udeležba pri predstavah zelo velika Poleg tega je bilo po šolah 46.000 zabavnih filmskih predstav. Danes ie na Japonskem 5261 ljudskih in 714 višjih šol, ki predvajajo zvočne filme ministrstva za vzgojo. Iz teh številk sledi, da je japonska zelo napredna v tem oziru O moralni kvaliteti japonskih filmov Jamakava ne daje nobene izjave. Angleški policisti bodo lahko manjši. Vrhovna uprava angleške policije je razglasila, da bo poslej ,angleški policist lahko za tri centimetre nižji kakor je bil dosedaj Dosedaj je bilo določeno, da mora vsakdo, ki hoče biti sprejet v angleško policijo, najmanj t 79 m visok.. Kdor je bil manjši, ni moge' k policiji Sedaj no lahko prišel k policiji, četudi bo imel le 1.76 metra, kar pa je še vedno precej veliko Uprava Policije utemeljuje svoj raizglas tako: Policiia ima dandanes toliko različnih nalog, pri katerih je bolj kakor te'.esna velikost potreba nravnih lastnosti in bistrosti vsakega moža Psi za gluhoneme. Razni strokovnjaki po tvropi so se zadnje čase začeli mnogo ukvar jati z gluhonemimi V nemški reviji »Der Hund« pa beremo, da se je našel strokovnjak, ki hoče psa Slovenski dom JE NAfi CENENI POPOLDNBVNIK. KI GA SVOJIM CITATKUKM TOPLO PRIPOROMA M0 IZHAJA VSAK D KLAVNIH OB 12 IN STANE MBMBfNO SAMO 18 DINARJEV ZA ONBGA, KI 81 NB MOKE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO nadomestilo, pišite na dopisnici upravi »slovenskega doma« v ljub Uano, naj vam poslib nkkaj stkvilr usta NA OULliD, postaviti v službo gluhonemega Človeka Kakor je marsikje pes v službi slepca, tako hočejo zdaj psa dati tudi v službo gluhonemega. Za vodstvo slepcev se je baje pes dobro izkazal. Dobro dre-siran pes varno vodi slepega svojega gospodarja po najbolj prometnih ulicah brez nesreče ter ga nazadnje srečno pripelje domov. Tako hoče neznani strokovnjak sedaj psa vzgojiti tudi za vodstvo in pomoč gluhonemih ljudi V ta namen bo treba psa zdresirati, da bo znal ločiti zvo-njenje zvoncev. Če bo gluhonemi doma v svoji sobi in bo kdo pozvonil na zvonec njegovega stanovanja, bo pes takoj vedel, kaj mora storiti. Prišel bo h gospodarju ter ga pocukal za rokav. Gosjjodar bo vedel, da nekdo zvoni Če bo zjutraj zvonila ura budilka, bo pes vedel, da mora h gospodarjevi postelji ter ga milo ali nemilo zbuditi, da brž vstane Pes bo moral voditi svojega gluhonemega gospodarja tudi po ulicah. Strokovnjaki ga bodo morali naučiti, da bo razločeval signalne zvonce s ceste, da bo lahko opozarjal gosjiodarja, kdaj naj se varuje, da ne bo povžen. Boj med krokodilom in morskim volkom. Iz Sidneva v Avstraliji poročajo: Večja lovska družba iz mesta Port Darvvina je lovila ob reki Adelajdi kakih 70 milj pred njenim izlivom v morje. Tukaj je bila priča nenavadnega boja med krokodilom in morskim volkom. Krokodil je mirno plaval po vodi, ko ga je naenkrat napadel velik morski volk, ki je plaval vrh vode. Krokodil se je silnim udarcem svojega repa hotel iznebiti svojega napadalca Treščil je z rep prihodnjega žegnanja bo že držalo.« Mali oglasnik Vsake drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5'—. Naročniki »Domoliuba* plačajo samo polovico ako kupujeio kmetijske potrebščine ali prodaiajo svoje pridelke ali iSčeio poslov oziroma obrtniki pomočnikov alt vaiencev in narobe Priitoftihia za male oglate te olaiuje napres. JHahovito steiio lepo, 7 letno, v gozdu, prodam. — Kosmač, Smlednik, Zapoge 5. Za vsaiionsr ntS obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Piesker, Sv. Petra c. št. 14, Ljubljana. Prodam novo hišo z vrtom in niivo zraven tovarne v Zgornjih Jaršah. Poi/ve se v gostilni Kosem istotam. Hlanra za kmečka nlOPuB dela sprejmem takoj. Dravlje 11. Šivalni stroi £££ tjiv in z okroglim čol-ničkom naprodaj. Cena 1300 Din Gradaška 8, Ljubljana. fio« PBdilni prašek »REDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in i malimi stroški zredi svoie prašičo. Zadostuje sa mo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 1 > din; 3 zav. po pošti 24 din. Uspeh vam je zagoto vljen. Prodaja droge-rija Kane. Ljubliana. Židovska ulica 1. jfoilni ornanist »Ceciljant-c«, ki ie obenem tudi cerkovnik, dobi službo. Imeti mora veselje za poucevame peta. Plača dobra, obstoji iz obvezne bire. Nastop službe takoj — Ponudbe na upravo Domoljuba pod št. 8640. Mostova esenca Moslin Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo 7. malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za »50 litrov Din 20-—. po pošti Din 35-4-, 2 steklenici po pošti 55 Din. Prodaja Drogfr rija Kar.c, Ljubljana, Židovska ulica 1. 3 šivalne stroie prav malo rabliene poceni prodam - Zakrai-šek Napoleonov trg št. 6/1 'I, Liubljana. Miado Umetno tlinjE za delo na polju in v gospodinjstvu se sprejme - 1'onudhe upravi Domoljuba pod Š1.8B79. Kovaška piimiičiiika dobrega, ki ie veren in dobro izve/ban sprejmem. — Ponudbe na upravo Doiiioljniia pod »Kovač« štev. h424. Knlsca najnovejši le IlUiiiaR tošnn modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. Nova trgovina. Ljublja na, Tyrševa cesta 36. (nasproti Gospodarske zveze) Kolesa, motffpii Velika izhera, nizke cene. — Remec. Oskur, Liubljana, Dolenjska 5. Voz zanravijivneli na treh peresih napro daj. — Ogleda se pri Franc Pelemel. Vaše štev. 28, Medvode. Krsiaieoa pomočnika sprejmem takoj. Bobnar. Dolenjske Toplice. Miatiinico I,a^rem proda Jeras Dobruša štev. H, p. Vodice. Lepo posebno v bližini Žužemberka naproaai. — Naslov v upravi Do-moljuba pod štev. H843. Velike Lašče. Društvo »Rejec malih živali« bo razdelilo v uedeljo, 12. junija, brezplačno več i čistokrvnih plemenskih živali. Da ne bo zamere, bomo delili potom žrebanja. Podrobnosti lahko izveste na sestanku, ki bo na binkoštni ponedeljek po prvi maši v gostilni »Vatikan«, Pridite! Profesor je, preden je šel na sprehod, zataknil za vrata listek, na katerem je stalo: »Vrnem se točno ob pol treh.« Ker pa je začelo deževati, je prišel domov že ob dveh. Neki prijatelj, ki ga je prišel obiskat, ga je našel sedečega na stopnicah, z uro v roki »Kar sem k meni sedite, še deset minut morava počakati,« I je dejal gospod profesor. XVIII. Ljubljanski velesejem 4H. razsinvua prireditev 4. do 13. junija 1938. Polovlina voitilna m železnici. Pri blagajnah železniških postaj kupite rumena železniika izkaznico »a Din 2-—. Sejmišče obsega 40.000 ms, preko 600 raz-stavljalcev 14 držav. Posebne razstave: .Cesta" — Francija — Pohištvo — Avtomobili — Tekstil — Ženska domača obrt. - lepo »hMlHe. 10. da 11 junija: Ul. državni trgovski kongres. in prvovrstne češbe šivalne stroje po neverjetno nizkih cenah ugodno kupite pri >CIKLUS<, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 51 (Sv. Krištof — Bežigrad) A.: »Ali je profesor Zarnida vzel ženo iz ljubezni?« B.; »Jaz mislim, da le iz raztresenosti.« Narodne noše pozor i Najceneje ln najboljše za žensko in moške narodno nošo, kakor tudi »bo manufaktarno blajro Vam nudi trgovina pri ..ZVONU" J. STROJANSEK, LJUBLJANA Pred Škofijo 21, poleg nniaglilrala (rotovža) Kupec: »Ali zna ta papiga govoriti?« Trgovec: »Kaj, govoriti če zna? Sama je pri-frčala iz Afrike ter vso pot spraševala za pravo smer. « (mptaCu mak t ItruJa. ZsMraSM knvtoiM ImmI«. MEIMEL* HEROLD S gg&P** MARIBOR st. 107 Zdravnik: »Vi preveč pijete. En sam nepreviden požirek je že marsikoga stal življenje. Vi pa spijete vsak dan dva litra dalmatinca.i Tonej: »Ampak zelo previdno.« KRUVIF1 prvovrstno, istrsko dobite Mnan v Ljubljani pri tvrdki FRAN POGAČNIK, d. z o. Tyrševa (Dunajska) c. št. 33 (Balkan) Sodnik: »Zakaj ste ukradli iz izložbenega okna vse mesne izdelke?« Obtoženec: »Zato, da bi še kdo drugi ne prišel v skušnjavo.« Mizarji I Stavbno in pohištveno okovje, razno orodje in vso železnino dobite po najnižjih cenah pr: Fr. Stupica. Ljubljana, Ooipometsha testa 1 | Hranilna knjlllca, madnutn« papirja, delnice. 3%obvaxnke vnovčujem po najvišji ceni tako] v gotovini. Kupo-prodaja nepremičnin Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturi »VRELEC SREČE«. Al. PlaninSek, Ljubljana. Beethovnova 14 V vsako hišo »Domoljuba«! Ljubljana Komenskega nL4 Telefon St. 8621 Dr.FranoDergane bf-friMrij Hnrf.irt.Tj. Ordlnlra: U.-J, On: »Čudovito, česa vse ne iznajdejo, brzo-jav brez žice, vožnjo brez konj, smodnik brez dima; zdaj manjka samo še nekaj.« Ona: »In to bi bilo?« On: »Dota brez žene.« Miha: »Ubogi Skalar je pa včeraj utonil.« Ciril: »Mar ni znal plavati?« Miha: »O, pač, plaval je osem ur, ker pa ja bil organiziran, je moral po osmih urah prenehati s plavanjem.« Samo »Slovenec« Vam lahko ustreže! 152 bogatih daril Vam nudi! Želite lepe stanovanje z opravo in opremo za spalnico, kuhinjo in predsobo? Želite: nevestine opreme, Šivalno stroje, frisalne stroje, epe prvovrstne harmonike, kuhinjsko opremo, drokolesa, zaboj sladkorja, prašiča (ca. 120 kg), gnojilo za Vaše polje (fosfatno ilindro), gnojoične črpalke, pluge osipalnike, izruvače za "krompir, brane, belo moko, obleke: ienBke, moške, ure, fotoaparate, knjižne sbirke, servise, nalivna peresa, čevlje, platno itd. Želite lepo potovanje z avtobusom z vso oskrbo 8 dni od 24. do 81. julija — ki ga organizira izletniška pisarna Okorn — iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d'Ampezo, Bolzano, Innsbruck, Oarmisch Partenkirchen, Milnchen, Berchtesgaden, Konigssee, Zeli am See, Glocknerstrasse, Heiligenblut, Spittal in nazaj v Ljubljano? — Vse to Vam poklanja »Slovenec«! Nad 100.000 din so vredne te nagrade! Sreča Vas čaka pri žrebanju 7. julija t. I. — Zato postanite hitro naročnik Slo« vonca ali pu ga kupujto, da boste Imeli pravico do žrebanja: Vse to dragocene nagrade bodo lahko dobili: 1. vsi novi naročniki, ki se na dnevnega Slovenca naročo vsaj za tri mesece fn plačajo do 4. julija t. L trimesečno naročnino; 2. vsi ki kupujejo Slovenca v prodaji (kolportažl) in ki bodo pred žrebanjem poslali 50 izrezkov z žigom, ki ga bo imel vsak izvod Slovenca v prodaji, na »Propagandni oddelek »Slovenca« — Ljubljana; 3. vsi dosedanji naročniki Slovenca, ki so nanj naročeni že tri meseca in bodo tudi imeli plačano naročnino za mesec, v katerem bo žrebanje. Samo malodušni nimajo sreče. — Ne bodite tudi Vi malodušni ter nezaupljivi, ampak izpolnite pogoje za nagradno žrebanje. Usoda ne bo skopa, pokloni Vam lahko dragocena darila, kot jih ne morete dobiti nikjer! Lastništvo »Slovenca« iB»minJ«^„™anP„e!i»8