Stanovanje -  največja družbena dobrina
Objavljamo stališča, ki so bila oblikovana na posvetih in sejah družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organih ler v delegatski bazi, zaključena pa so bila na zadnjih zaseclanjih občinske sa-moupravne stanovanjske skupnosti in zborov skupščinc v občini.
KAJ JE V TEM OBDOBJU POTREBNO, DA BI URES-NIČEVALI SAMOUPRAVNE DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE V STANOVANJ-SKEIVI GOSPODARSTVU?
—   Dalje oblikovati in uspo-sabljati samoupravno stunovanj-sko skupnost kot mesto dogovar-janja.
—  Oblikovati     samoupravo stanovalccv v vseh stanovanjskih enotah ter ustanovjti zborc delc-gatov  v  krajevnih   skupnostih. kjer jih še ni. Ti morajo dejansko skrbeti  za  stanovanja   in  zato imeti   že  sedaj   10—15%   več sredstev za vzcirževanje — seve-da. če jih potrebujejo (glede na potrebe nnvcjših in starih stano-vanj); sicer pa tako ta svoja sred-stva združujejo kot skupna sred-stva  stanovanjskega  gospodar-stva. Hišnim svetom je treba po-stopno nuditi osnovo sistema po-slovanja in samoupravnega od-ločanja. V starih stanovanjih je treba pripraviti in omogočiti po-stopno prenovo.
—  Zbrano   amortizacijo   je treba uporabiti smotrno in dogo-vorno.
—  Etažnim lastnikom je treba ponuditi   ustrezne  pogodbe  za stroške zakonskih obveznosti in upravljanja.
—  V    jesenskem    obdobju velja v Ljubljani pripraviti vse potrebno za postopen prehod na ekonomske stanarine, saj so bili vsi ustrezni samoupravni in izvr-šilni organi pobudniki za takšen način gospodarjenja s stanova-nji. Stanovanje je za slehernega največja   družbena   dobrina   in mora zbuditi velik samoupravni interes. Ustrezni samoupravni in izvršilni organi se bodo vključe-vali v vse razprave v združenem delu in na zborih stanovalcev, da bi se dogovorili za koncept sta-novanjske skupnosti z delavci o njihovem prispevku za solidar-nost in vzajemnost, za načrtnejšo razširjeno reprodukcijo, in z ob-čani   —  stanovalci  za   bodoče oblikovanje in porabo ekonotn-skih stanarin z osnovnega vidika samoupravne odgovornosti in in-teresa gospodarjenja, pa tudi za urejanje okolja ter ustvarjanja možnosti za kulturnejše bivanje. Tako bi se po dogovorih stano-valcev, vlagateljev (delovnih or-ganizacij), varčevalcev in banke sredstva stanarin. najemnin. pri-varčevanih vlog, udeležb in kre-ditov   združevanja   pri   samou-pravnih stanovanjskih skupno-stih, kjer bi na osnovi usklajenih programov   združevanja   sred-stev,    prcnove    in    družbeno usmorjcne gradnjc porabniki ocl-ločali o razporejanju in porabi sredstev, v ta namen sprejemali tudi   ustrezna   merila,   samou-pravnO sporazume in družbene dogovore.  Vsemu temu pa  je osnova usklajen načrt v družbeni bazi (hišni sveti, temeljne orga-nizacije in varčevalci), v občini, mestu in republiki. Tako bi tudi na tem področju gospodarjenja omejevali  inflacijske  težnje  in racionalneje izkoriščali sredstva.
—  Treba je pripraviti ne samo dopolnilno   ocenjevanje   glede kotlovnic,  ampak  tudi  oceniti nove možnosti bivanja v stano-vanjskih   enotah   in   krajevnih skupnostih, k jcr so se razmere ali popolnoma   izboljšale   ali   pa očitno poslabšale.
—  Prcmišljeno in vsestransko je treba izdelati stanovanjski ka-taster, ki bo osnova sistema in analize, evidence in metodologi-je, kar vse bo služilo tudi za to. da pripravimo prehod in prehajamo na   ekonomske   stanarine   kot družbeno   priznane   cene   po-stopno do lcta 1982.
—  Sprejeta izhodišča subven-cioniranja v Ljubljani je trcba začeti uveljavljati naikasneje v zadnjem   četrtletju   letošnjega leta.
—  Preostali del družin iz ba-rakarskih naselij v občini je treba
v splošnem konceptu stanovanj-ske gradnje v Ljubljani solidar-nostno in vzajemno rešiti, vendar ne v njihovih zaključenih nase-Ijih. Pri tem jc treba usposobiti ustrezne službe prijav in odjav tcr zaposlovanja in delovne or-ganizaci je, da se ti problemi ne bi obnavljali in da bi spostovali sprejeti samoupravni sporazum o minimalnih standardih pri za-poslovanju delavcev.
—  Posebej bo trcba obravna-vati možnosti za ustrezno rešilev stanovanjskih problemov ncka-tcrih delaveev na družbenem po-dročju. na primer vzgoje in izo-braževanja.
—  V   Ljuhljani   naj   samou-pravne stanovanjskc skupnosti v dogovoru z banko organizirajo služho, ki bo nudila varčevalccm program.   čas,   kraj.   standardc gKidcnj     stanovanj,     ustrezno obliko varčevanja. organizacije in usposabljanjc vaerevalcev kot znanih kupccv.
—  Prav tako je treba obliko-vati službo. ki bo z jasnimi oprc-delitvami in kriteriji opravljala zamenjave in odkup stanovanj ter   tesno   sodelovala   z   vscmi ustreznimi institucijami in službo varčevanja.
Vsem družbenim stanovanjem (splošnega Ijudskega premože-nja in drugim) je treba priznati enako obravnavanje ter omogo-čiti kontrolirano zamenjavo in odkup. Tako bo omogočeno mla-dim in starejšim družinam ter drugim, da si zadovoljivo rešu-jejo svoje potrebe.
—  Dokončno  moramo poe-notiti in verificirati stališča, da se vsi izvajaici organizirajo v pro-cesu tako, kot to zahteva zakon o združenem delu: dohodkovno in vertikalno za znanega kupca, za trg pa le, če so za to posebne po-trebe in možnosti in to s svojimi sredstvi in krediti. Tako naj se razvrstijo   in   prilagodijo   tudi manjše    delovne    organizacije uslug in instalacij. Na področju teh uslužnostnih dejavnosti pa je treba bolj skrbeti za izobraževa-nje in številčnost delavcev.
—  Vse delovne organizacije posebnega pomena naj sc glede na proces dela samoupravno in dohodkovno  čimprej  organizi-rajo tako,  da  bodo opravljale storitve po prejetih programih — od pridobivanja zemljišč in pro-jektiranja kompletnih inženiring storitev, prenove in novogradenj in uslug hišni samoupravi. Tako bi  še  zbpet  sčasoma  povrnilo zaupanje porabnikov v nekatere izvajalce. Te možnosti obstajajo. če se takov dogovorijo ustrezni samoupravni in izvršilni organi s tistimi. ki jih tozadeva —sicerpa so to tudi dolžni glede na značaj teh organizacij. Cas je, da se to uredi z ustreznimi kadrovskimi in organizacijskimi rešitvami. To pa je potrebno tako na komunal-ncin področju kot pri nudenju uslug hišni samoupravi.
—  Naertovanje slanovan jskih sosesk in večje izpopolnitve gra-denj   po   obstoječih   krajevnih skupnostih, ki imajo komunalno omrežje. je pripravljati konlinui-rano. da bi lahko pridobili zem-
ljišea in nudili vlagateljem — dc-lovnim organizacijam in drugim kupcem programe. zbrali po-trcbne odločitve. sredstva in smi-sclnc popravkc tur vsc pravoča-sno pripravili.
—  Za gradnjo individualncga sckundarncga        komunalnoga omrežja sc je nujno potrebno dogovoriti in vse uskladiti po za-konu in družbenem dogovoru v rcpubliki: v Ljubljani to pomeni odgovarjajoč vir financiranja. če je potrcbno tudi s prerazdelilvi jo sredstev.
—  Znane kupce jo ircba pra-vočasno, takoj po družbeni odlo-čitvi o programirani gradnji. or-ganizirati v interesno skupnosl za določeno sosesko: isto vclja tudi za zadrugo. Zadružniki niso or-ganizirani samo za individualne hišc, gradn je v nizu. ampak tudi za ctažna stanovanja. Pozabiti pa nc smemo na tistcga clcla dclav-cev, ki iz raznih vzrokov nc bi bili vključeni v noheno i)d variant gradenj in solidarnosii. pa želi aii mora ciobiti komunalno oprem-Ijcnu zcmljiščc in si mora dobe-scdno prigarati hišo v nizu ipd.. sicer   bo   črnograditclj.   Vsoga tcga se je trcba zavcdati žo pri regulacijskcm načrtu in hitreje ukrepati.
—  Seveda moramo ostati pri svcji    družbeni    odločitvi,    da bomo gradili celovite soseske, da bomo izkoristili rezerve iz ob-dobja ekstenzivnega zaposlova-nja, da se ne smejo ponoviti ob-dobja velikih preselitev, neus-klajenih z našimi možnostmi in da mora vzporedno teči gradnja proizvodnje in rekonstrukcij. ki je osnova za dohodek. Tudi veli-kost, standard in kvaliteta stano-vanj morajo slediti tem potre-bam. To je treba odločno urcditi tako v Jaršah kot na Fužinah. Tudi spremljajoči objekti  mo-rajo biti primerno vključeni, in to tako, da bodo zadovoljevali potrebe krajanov. Gradnja teh dveh sosesk je širše vprašanje in je toliko občinska kot Ijubljan-ska naloga.
—  Glede na tako stanje in za-hteve je nujno uskladiti in izpol-
niti zakonodajo po zaokroženih področjih; družbene dogovorc in samoupravne sporazume prav tako, kajti doslej je vse to preeej enostransko obravnavalo stanje v škodo porabnikov in omogo-
čalo dvigovanje cen. To je treba urediti tako, da ne bo nejasnosti in ne monopola, ne več toliko ovir in tako priprave kot gradnje bodo potekale hitreje po osnov-nih družbenih odločitvah.
— V novih razmerah pa je v dogovoru s hišnimi svcti in kra-jevnimi skupnostmi ter drugimi ustreznimi organi trcba poskr-beti finančnim možnostim pri-merno in po predpisih najnuj-nejšo opremo za protipožarno, civilno zaščito in družbeno sa-mozaščito ter za ustreznc zadol-žitve in usposabljanje kadrov. Takozaščitno opremljanjc in or-ganiziranje stanovalcev novejših objektov je v bodočc treba ure-diti hkrati ob vselitvah.
KAKŠNE DRUŽBENE NA-PORE   VLAGAMO   DANES,
DA BI JUTRI URESNlCE-VALI TAKŠNE SAVIOU-PRAVNE DRUŽBENOEKO-NOMSKE ODNOSE V STA-1\OV\NJSKE,YI         GOSPO-
DARSTVU?
Takoj moramo ugotoviti. da smo še vedno na začetku, da pa so takc izhodiščne osnove pra-vilne in odgovarjajo potrcbam tako stanovalcev, dejovnih orga-
nizacij -— vlagateljcm kot tistim, ki bodostanovanja rabili. jih kot varčevalci pričakujejo.
KAJ PRIPRAVLJAMO DANES?
—  V samoupravni stanovanj-ski skupnosti sedaljeoblikujemo in usposabljamo kot mesto do-govarjanja,   kar   potrjujemo   z osvojenimi stališči  in  načinom dela, ki temelji na interesih dele-gatske osnove in pričakovalcev stanovanj.
—  V razpravo smo dali gradi-vo, ki na j služi za osnovo sistema nadaljnjega razvoja, odločanja hišne samouprave ter vključeva-nje samouprave stanovalcev v ulične. soseskine in krajovne or-gane samoupravc in frontne or-ganizacijc SZDL v času. ko sta-novalci vstanovanjskihcnutah in krajevnih skupnostih dobivajo s postopno ekonomizacijo stana-rin večjo materialnt') podlago in samoupravni vpliv na gospodar-jenje in urejanje svojega okolja. Le oni so nosilci takega pro-grama in akcije za njegovo ure-sničevanje. Zato je to gradivo hkrati tudi akcijsko napotilo za ustvarjanje in razvoj sistema sa-mouprave stanovalcev. prilaga-janje in oblikovanje tc samou-prave  v  konkrctnih   razmcrah. tam. kjer je treba izpopolnjevati hišne svetc. tam, kjcr jih jc trcba na novo izvoliti in skoit) pov*>od ustanoviti zborc delcgatov sta-novalccv v KS.
Pregledati in occniti jc trcba stanje gospodarjcnja in sprcjeti matcrialnim nio/nostim uslrezne programc za lcto 1479 tcr pro-gramc aktivnosti in zadolžitev pri naporih za njihovo uresničeva-njc tako s strani samoupravljanja kakor izvršcvanja.
—  Osnove izračunov za pre-hod in čas prehoda na ekonom-ske stanarine za občino in Ljub-Ijano, ki morajo liiti določenc enotno, še niso pripravljene, a bodo kmalu predložene.
Zelo nujno pa je, da hkrati začne delovati izpopolnjeni sistem nadomestil (subven-cij) stanarin, ki ga uvajamo že na osnovi dosedanjih kriterijev. Osnovni namcn je omogočiti primerno stanovanje stanovalcem z nižjimi stanari-nami in ne z navidezno nižjimi dohodki stanovalca ožiroma čla-nov skupncga gospodinjstva — in obratno za one, ki imajo višje dohodke pa so zaradi objcktiv-nih pogojcv (nesreče, bolezni itd.) prišli v težak socialni polo-žaj. Res jc tu tudi več nakopiče-nih anomalij in parazitstva, a to bo treba učinkoviteje reševati tudi z dodcljevanjem drugih, primernejših stanovanj, ki jih bodo stanovalci zinogli plačcvati ob nadomestitvi za stanarinc z vsemi drugimi mesečnimi izdat-ki. Zato bo v bodoče tudi zelo
zaostren način izterjave stanarin, kajti ta sredstva soznatna in nistf v sorazmerju s številom tistih. ki so upravičeni na nadomestila stanarin. Prav tako pa dosti etaž-nih lastnikov ne plačuje pri-spcvka k stroškom upravljanja in je to treba v kratkem urediti. ker so stanovanjskemu gospodarstvu tudi tako odtegnjena znatiia sredstva.
—  Razen okrog 60 primerov družin so rešeni vsi barakarski problemi in turi ti so predvideni za odpravo v tem srednjeročnem obdobju, vendar ne več s svojim zaključcnih naseljih. Več (okoli 140) pa je neprimernih stano-vanj VI. in VII. kategorije, ki jih bo postopno v naslednjih letih sanirati ali odpraviti.
Še nadalje bo treba biti pri do-deljevanju stanovanj pozoren glede na potrebe, vzajemnosti in solidarnosti — na mlade družine. družine delavcev z nižjimi oseb-nimi dohodki, borce in upoko-jence.
Poskrbeti bo treba tudi še za odpravo primanjkljaja med de-lavci nekaterih družbenih dejav-nosti: šolstva, otroškega varstva itd.
V vseh teh primerih — razen res socialnih izjem — pa je treba povsod uvesti ustrezno partici-pacijo finančnih sredstev intere-sentov in organizacij za pridobi-tve boljšega ali novega stanova-nja.
—  Pogovorili smo se za sistem' družbeno
—  Dogovorili smo se za si-stcm družbeno usmerjene in nc samo gradbeno in podjetniško organizirane gradnjc stanovanj-skih sosesk. izpopolnitvc pozida-vc. zadružne gradnjc stanovanj-skih hiš in stanovanj v nižji pozi-davi. Za ustanavljan je intcrcsnih skupnosti smo se sporazumeli z vsumi samoupravnimi dojavniki. sindikati. izvršilnimi organi. pa finančno usposobljcnim znanim kupccm in drugim uporabnikom — združcnim soinvestitorjem pri gradnji sosesk ter z zadružniki pri stanovanjski gradnji. pri pro-gramirani gradnji na Fužinah, v Novih Jaršah, Sneberjah in Za-logu. Že v prihodnjem letu pa je treba samoupravno združiti vse v tej začetni fazi povczanc odgo-vorne dejavnike za nadaljnjo us-klajeno načrtovanje stanovanj-skih sosesk v Polju in nadaljnjc-priprave   za   razširjanje  stano-vanjskega zadružništva.
Pri uresničevanju tega dogo-vorjenega   programa   pa  zade1 vamoše na močne odpore zaradi dosedanjih monopolov in navad ter lagodnosti nekaterih. ko je ' treba preiti od dogovorov k de- t janjem. Toži se jim po proračun- • skem načinu financiranja, ki je bil do sedaj v navadi z raznimi sporazumi in dogovori, zato bo treba organiziranost stanovanj-
skega gospodarstva še skupno preučiti in ga kadrovsko načrtno in zavestno krepiti. Večletne razprave na tem področju je treba sedaj zaključiti in preiti k realizaciji posodabljanja, krepi-tve, učinkovitosti in odgovorno-sti delovnih organizacij poseb-nega pomena.
— Razpisan je VI. natečaj na osnovi sredstev, ki jih združeno delo obvezno prispeva za grad-njo stanovanj kot kreditna sred-stva. Menimo. naj bi bil to zadnu natečaj te vrste. V naslednjem letu je treba samoupravno in do-govorno združiti vsa sredstva stanovanjskega gospodarstva, vlagateljev in varčevalcev. Spremeniti je treba pravilnik o načinu kreditiranja stanovanj in sproti finančno usposabljanje bodoče samoupravno organizi-rane stanovalce in porabnike pri gradnji sosesk, kot soinvestitor-je, ki v drugi fazi vplivajo na funkcionalnost in opremljenost soseske ali kvaliteto in obseg za-družno organizirane gradnje.
VI. natečaj tega ne rešuje in s sredstvi, ki bodo natečena do konca aprila. kvečjemu omogoča gradnjo okrog 500 stanovanj v Ljubljani. Prav zato pa moramo ustvarjati možnosti za nov način združevanja in razpolaganja s sredstvi za stanovanjsko gradnjo od participacije vseh zainteresi-ranih iz dohodka in čistega do-hodka (sedaj šc iz stopnje b%)', privarčcvanih sredstev. smotrne izrabe amortizacije in preostalih razpoložljivih sredstev stano-vanjskega gospodarstva.
Ta sredstva pa ne zadoščajo za komunalno opremljenost in jih bo treba v bodoče za ta namen, povečati. Zato se naj tako de-lovne organizacije kot posa-mezni interesenti -- varčevalcf pripravijo na ta način pridobiva-' n ja stanovanja že od prihodnjega leta dalje.
Samoupravna slanovanjska
skupnost občine Ljubljana
Moste-Polje