ZAČETKI GRADNJE NOVE GORICE
DRAGICA UKMAR
Uvod
Z osvoboditvijo Gorice 1. maja 1945 so poleg
partizanske vojske prišla sem tudi politična in
upravna vodstva predvsem srednjeprimorskega
okrožja. Gorica je zopet postala pravi center
Slovencev. Toda radost ob zmagi so kmalu ska-
lile misli, da bo treba pridobljeno svobodo še
močno braniti, da bo vojaškemu boju sledil še
močan diplomatski boj za zahodne meje nove Ju-
goslavije.
Že 12. maja 1945 je bila odpravljena medvojna
organizacija ljudske oblasti, namesto prejšnjih
petih sta bili ustanovljeni dve novi okrožji, go-
riško in tržaško. 5. junija 1945 je bil na novo izvo-
ljen tudi najvišji upravni organ - Pokrajinski na-
rodnoosvobodilni odbor Slovensko primorje
(PNOO). Na pritisk Velike Britanije in Združe-
nih držav Amerike je bilo ozemlje, ki so ga na
Primorskem osvobodili partizani, s t.i. Morga-
novo črto na podlagi beograjskega (9.6.1945) in
devinskega (20.6.1945) sporazuma razdeljeno na
coni A in B.
Ozemlje današnje novogoriške občine je pri-
padalo tako coni B, ki sojo upravljale enote ju-
goslovanske armade, kot coni A, ki so jo oku-
pirale angloameriške čete. 12. junija 1945 je
zavezniška vojaška oblast prevzela upravo cone
A in jugoslovanske čete so se morale umakniti
od tod. S splošnim ukazom št. 11 z dne 11.
avgusta 1945 je zavezniška vojaška uprava v co-
ni A odpravila »ljudsko oblast« in zopet seje vr-
nilo staro stanje.'
Leti 1945 in 1946 stabili v znamenju boja za
meje nove Jugoslavije. Borba se je odvijala v
diplomatskih krogih, na diplomatsla ravni, pa tu-
di na terenu. Jugoslovanska vlada je delovala pri
svetu zunanjih ministrov velikih sil, ki je imel
nalogo, da izdela načrt za mirovne pogodbe.
Jugoslovanski diplomati so si prizadevali doka-
zati pravico do narodnostnih meja s pomočjo
argumentov. Zaradi tega je prišlo do odkritega
spora z italijansko diplomacijo, kije spomladi
1946 pripeljal na sporna ozemlja medzavez-
niško komisijo, ki je o ugotovitvah poročala
Svetu zunanjih ministrov in predlagala novo
razmejitveno črto.
Pravzaprav so bili izdelani štirje predlogi raz-
mejitvene črte. Sovjetski seje v glavnem ujemal
z jugoslovanskim: vsa Julijska krajina s Trs-
tom, Gorico, Beneško Slovenijo in Kanalsko
dolino naj bi spadala k Jugoslaviji. Ameriški
predlog je puščal Italiji Beneško Slovenijo, Ka-
nalsko dolino. Gorico, Trst in polovico Istre z ra-
škimi premogovniki.. Britanska inačica se loči
od ameriške v tem, da prisodi raške premogov-
nike Jugoslaviji. Francoska črta pa je bila nekaj
vmesnega med angleškim in sovjetskim predlo-
gom, vendar je puščala Italiji razen Beneške
Slovenije in Kanalske doline tudi Trst in Gori-
co, v Istri pa Koprski in Bujski okraj, tako da bi
bila južna meja reka Mima. Vsi ti predlogi so pri-
sodili Gorico Italiji.
Razprava na mirovni konferenci 21. držav v Pa-
rizu (od 29. julija 1946 do 15. oktobra 1946) je
potekala v napetem ozračju, saj so se nesoglasja
med Sovjetsko zvezo in zahodnimi velesilami o
takratnih temeljnih mednarodnih vprašanjih
poglabljala. Ni bilo dosti upanja, da bi se glede
jugoslovanskih zahtev kaj izboljšalo, razen morda
vprašanja državne pripadnosti Gorice. Jugoslo-
vanska delegacija je podala na konferenci svo-
je argumente: podatke o štetju prebivalstva iz le-
ta 1910. Takrat je goriška občina imela 24.403
Slovencev in 17.506 Italijanov. V samem mestu
Gorica so bili Italijani le v neznatni večini.
Jugoslavija je pristala na ustanovitev Svobod-
nega tržaškega ozemlja (STO) s tem, da bi Go-
rica pripadala njej.
Kot navaja Edvard Kardelj v svojih spominih
(izšli so leta 1980), je mogoče sklepati, da so bi-
le zahodne velesile pripravljene prepustiti Go-
rico Jugoslaviji, če bi na tem vztrajala Sovjetska
zveza. Toda sovjetski zunanji minister Molotov
ni vztrajal. Edvardu Kardelju je celo rekel, da Ju-
goslavija ne bi smela zahtevati Gorice, češ da to
ne bo všeč Stalinu. Tako je Gorica pripadla Ita-
liji.
Aleš Bebler, ki je na mirovni konferenci tudi
utemeljeval naš predlog glede Gorice, pa nava-
ja, da mu je kako leto pozneje član francoske de-
legacije Maurice Couve de Murville dejal: »Ve-
ste, nečesa nismo razumeli na tisti konferenci -
zakaj je Molotov tako hitro soglašal s francosko
črto tudi o vprašanju Gorice. Gorico smo tako
'izrezali' zato, da bi vam jo lahko dali zadnji tre-
nutek ter da bi zanjo dobili soglasje Sovjetske
zveze za internacionalizacijo Trsta.«^
Svet ministrov seje torej odločil za francoski
predlog, ki gaje mirovna konferenca v noči od
9. na 10. oktober 1946 tudi sprejela. Mirovno po-
godbo z Italijo je nato Jugoslavija podpisala v
Parizu 10. februarja 1947. Dne 14. septembra
1947 so bile med Jugoslavijo in Italijo, prav ta-
ko v Parizu, izmenjane ratifikacijske listine. Mi-
rovna pogodba je stopila v veljavo in v noči od
15. na 16. september 1947 so jugoslovanske če-
te zasedle novo zahodno državno mejo."*
Nova meja je od mesta Gorice odtrgala sko-
raj vse naravno zaledje: Soško in Vipavsko do-
lino, del Goriškega krasa, Brda, Trnovski gozd
in Banjščice. Četudi je Goriška doživljala stalne
18
spremembe svojih meja, je današnja razmejitev
od vseh najmanj ugodna. Razmejila je fizično,
geografsko, ekonomsko in upravno zaokroženo
goriško regijo na dva dela.'* Nova razmejitev je
pomenila za Goriško ravan pravo katastrofo.
Državna meja je tekla sedaj po sredi čez ravnino
od Šentmavra pri Solkanu do Mirna pod kraškim
robom, tako da je puščala na italijanski strani
mesto Gorico ter vse slovenske vasi zahodno od
njCj a na jugoslovanski samo predmestji Solkan
in Šempeter z železnico, ki teče skozi Solkan in
Šempeter v spodnjo Vipavsko dolino ter čez
Kras do Sežane. Novi kolodvor med Solkanom
in staro Gorico je pripadel Jugoslaviji, toda že-
leznica je šla tik ob meji po zahodnem vznožju
Kostanjevice.""
Tako je Severna Primorska ostala brez svoje-
ga središča, brez dela industrije, trga za kmetij-
ske pridelke, brez bolnišnice, šol. Pretrgane so
bile pomembne prometne zveze. Ceste so se
končale ob meji. Takoj po osvoboditvi je bilo za-
to potrebno zgraditi vrsto zasilnih cest, da so se
vzpostavile elementarne vezi Solkan-Pristava-
-Šempeter, Solkan-Ajdovščina. Problem cest-
nega omrežja je izstopal zlasti pri izdelavi mest-
nega tločrta, čeprav so začeli graditi Novo Go-
rico na praznem zemljišču.
Nova situacija je terjala naglo rešitev. Odloči-
ti se je bilo treba ali za premestitev središča
Goriške v eno od že obstoječih mestec ali trgov
ali za zidavo novega mesta.'' Razloga, ki sta pri-
pomogla, da so se odločili za zidavo novega
mesta v neposredni bližini stare Gorice, sta bi-
la v prvi vrsti izredno ugodna prometna lega
(križišče dveh starih prometnih poti, vipavske,
ki je bila del prastare zveze med Italijo in Panon-
sko kotlino in predilske, ki je vezala Alpe z
morjem) in tradicija (izmenjava dobrin med
ekonomsko različnimi regijami).^
Zamisel za novo središče Goriške seje rodila
že kmalu potem., ko so bile znane odločitve
glede nove zahodne meje Jugoslavije. To je bi-
la pomembna naloga za celotno jugoslovansko
skupnost, toda odgovornost za uresničevanje sta
prevzeli Slovenija in goriški okraj.
»Reševanja teh problemov smo se lotili z ve-
likim navdušenjem, toda brez pravih materialnih
možnosti, kadra in izkušenj«, se spominjajo lju-
dje, ki so tiste čase doživeli.
Gradnja novega mestnega središča je bila na-
loga, ki je vsa leta po priključitvi dajala ton in
obeležje ravnanju predstavniških organov in
drugih občanov, ter svojevrstno odsevala v gos-
podarskih prizadevanjih in na drugih področjih
družbenega življenja na tem območju. To je bi-
la težavna naloga spričo tega, daje bila Primor-
ska ob priključitvi k Jugoslaviji eno najbolj
zaostalih območij v Sloveniji, od koder so se Iju-
Gradnja Nove Gorice
19
črpanje vode, kjer se bo tlakoval potok Koren
dje trumoma odseljevali zaradi velikega pre-
sežka delovne sile in zaradi političnih razmer po
nastopu fašizma v Italiji.^
Polemika o datumu začetka gradnje
Glede datuma začetka gradnje Nove Gorice je
bilo dosti razpravljanja. Ob 20-letnici obstoja No-
ve Gorice (leta 1968) so se zopet spraševali,
kdaj je bil sprejet sklep, da se bo gradila Nova
Gorica in zlasti, kateri forum gaje sprejel. Do-
kument, ki bi lahko odgovoril na to vprašanje,
ni znan.
Dilemo glede tega vprašanja je skušal razre-
šiti Ivan Kraigher (nekdanji referent za obnovo
in gradnjo pri gospodarskem odseku goriškega
okraja). Pojasnjuje, da se je 11. februarja 1947
udeležil zborovanja v Ajdovščini. To je bilo dan
po podpisu mirovne pogodbe z Italijo v Parizu.
Znano je že bilo, da Jugoslavija ne bo dobila Go-
rice. Na tem zborovanju sta se združila okrajni
NOO Grgar in Vipava v enoten okraj s sedežem
v Ajdovščini in izvoljen je bil okrajni izvršni
odbor, katerega predsednik je bil Milo Vižantin.
V svojem govoru je M. Vižantin poudaril sklep
o graditvi novega okrajnega središča Nove Go-
rice. Od tedaj dalje so začele teči priprave za
gradnjo novega mesta. Za vprašanja gradnje
Nove Gorice je bil nato zadolžen poseben delov-
ni odbor (ustanovljen 18. aprila 1948).
Enako mnenje je izrazil tudi Ciril Zupane že
leta 1967." Na njegove trditve se je oglasil
Avguštin Okroglič (načelnik oddelka za gradnje,
po marcu 1947 je odšel na ministrstvo za grad-
nje LRS), ki ni izključil možnosti, da so se
priprave za gradnjo Nove Gorice začele po več
linijah.'^ Zavrača možnost, daje pričel gradnjo
Okrajni izvršni ljudski odbor za Goriško s sede-
žem v Ajdovščini. Opozarja, daje med ustano-
vitvijo delovnega odbora (18. aprila 1947) in pr-
vo sejo tega odbora (24. aprila 1947), kjer je
ing.arh. Božidar Gvardiančič že predložil osnu-
tek mesta Nove Gorice, samo šest dni. Meni, da
je za tako delo premalo tudi šest mesecev. Pač
pa je Načrtna komisija pri PPNOO za Sloven-
sko primorje v Ajdovščini imela dne 26. no-
vembra 1946 prvo sejo. Na dnevnem redu je bi-
lo med drugim tudi sprejetje načrta investicijskih
del pokrajinskega značaja. Republiška investi-
cija je predvidevala povezavo Soške doline z juž-
nim Krasom, pokrajinska - gradnjo upravnega
centra za goriško območje t.j. Novo Gorico in to-
varno pohištva, okrajna pa regulacijo potoka
Lijaka.
Toda s tem polemika okrog začetka gradnje
Nove Gorice še ni bila končana. Prizadeti Ciril
Zupane seje osebno obrnil na B. Gvardiančiča,
20
da bi on pojasnil, kako je bilo s to rečjo. Ing.arh.
B. Gvardiančič je začetke gradnje Nove Gorice
pojasni! takole: »Od zgodnje pomladi do jeseni
1947 so tekle priprave okoli planiranje Nove Go-
rice. Zbiralo seje analitsko gradivo, s katerim bi
bilo mogoče ugotoviti gravitacijsko območje
novega mesta. Izvedla seje anketa, ki naj bi po-
kazala razpoloženje in gledanje lokalnih vpliv-
nih in političnih osebnosti. Strokovno delo je
padlo name. 13. septembra 1947 meje Minis-
trstvo za gradnje poklicalo v Ljubljano v zvezi
s pripravami projektiranja Nove Gorice. Stal
sem na stališču, da je treba poleg solkanske
ogledati na terenu in presoditi tudi vrtojbsko
varianto. Prišel sem do prepričanja, da bi Nova
Gorica ob južni strani stare (vrtojbska varianta)
imela neprimerno ugodnejšo lego in lepe pogo-
je za specifičen razvoj kot metropola 'sončne'
Vipavske doline in Kraške planote, kakor pa ob
Solkanu, kjer so klimatski pogoji občutno slabši
in je dolina izpostavljena burji ves zimski čas.
Takratni minister za gradnje Ivan Maček-Mati-
ja je na to reagiral tako, da je sklical na teren
ogromno komisijo, ki naj bi odločila, kje naj sto-
ji Nova Gorica. Komisija je obhodila (obvozila)
teren. Ministra I. Mačka je motila harfa tirnih
naprav šempetrske železniške postaje, neposred-
na navezava Šempetra na staro Gorico, izrazito
kmetijsko prebivalstvo (nasproti sicer mešane-
mu, vendar socialistično zavednejšemu življu v
Solkanu) in pomanjkanje dejavnosti, ki bi jo
bilo mogoče razviti v industrijo.
Drugi dan smo dobili trije arhitekti nalogo, da
preko nedelje pripravimo vsak svoj predlog No-
ve Gorice v Solkanu (arh. Ravnikar, arh. Zu-
pančič in jaz). Minister nas je sprejel vsakega po-
sebej. Menije očital, da oslanjam Novo Gorico
preveč na staro, da ne puščam obmejnega pasu,
ki mora biti najmanj 300 m širok in nezazidlji-
vo področje, da nepravilno poudarjam Gabrielov
drevored, ki vodi naravnost v staro Gorico, da
ohranjam postajo v Solkanu in vezem soško do-
lino z Vipavsko s cesto neposredno ob meji.«'^
Dodaja še, daje bil sprejet Ravnikarjev osnu-
tek, kije upošteval zahteve ministra: širok zaščit-
ni pas ob solkanski železniški progi, prenos že-
lezniške proge od Solkana pod hrib sv. Katari-
ne in izvedbo povezave doline Soče z Vipavsko
dolino s predorom skozi Panovec in Markov
hrib. B. Gvardiančič je kasneje sodeloval le še
kot zastopnik Ministrstva za komunalne zadeve.
Ivan Maček pa je na slavnostni seji 9. sep-
tembra 1978 razsvetlil začetke gradnje zopet
nekoliko drugače.''* Po konferenci v Parizu so se
takoj začeli razgovori, daje treba graditi Novo
Gorico. Pa nič več, niti kje, kako, s čim, kdaj,
temveč samo: »Treba je začeti z gradnjo!« To je
sprejel Politbiro CK KPJ v Beogradu. Njega
Gradbeni stroji
21
(I. Mačka) so zadolžili za gradnjo Nove Gorice.
To je bilo tudi vse, kar je dobil napotkov. Pove-
dano mu je bilo samo to, daje treba mesto zgra-
diti. Sam ni vedel, kako se gradi novo mesto. Do
takrat so gradili le naselja, industrijske objekte.
Niso pa še zgradili nobenega mesta. Zato mu ni
bilo čisto jasno, kaj vse mora imeti novo mesto
in podobno.
Mnenje lokalnih faktorjev je bilo, naj bi bila
Nova Gorica v Šempetru. Ko sije tudi sam ogle-
dal teren, je ugotovil, da tam ne bo nikoli stala
Nova Gorica.
Edo Ravnikar (avtor urbanističnega načrta za
Novo Gorico leta 1948) se po 35-letih spominja:
»Zgradili naj bi nekaj velikega, lepega in ponos-
nega, nekaj, kar bi sijalo prek meje.«'^ Te misli
so se z navdušenjem oprijeli vsi, od kmeta do lju-
di na najvišjih političnih mestih. Urbanizem je
tako postal tudi orožje v nacionalnem in politič-
nem boju.
Nova Gorica ni nastala kot ostala mesta »mo-
derne«, ni nastala kot mesto, ki bi razbremenje-
valo urbano eksplozijo obstoječih, historičnih
mest. Ni nastala kot posledica industrijske revo-
lucije. Nastala je z rezom, z mejo. Nastala je kot
nadomestek za nekaj izgubljenega. Umetno mes-
to, vendar z isto funkcijo kot vsa ostala stara
mesta - središče neke regije...'^
Pobuda za gradnjo
Težkih nalog, povezanih z gradnjo novega
mestnega središča na Goriškem, sta se prva za-
vedla najvišji organ oblasti za Slovensko pri-
morje - Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor
(PNOO) in Poverjeništvo pokrajinskega narod-
noosvobodilnega odbora (PPNOO), ki sta po
vsej verjetnosti o tem razpravljala še pred pod-
pisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja
1947, saj je bilo že 3. julija 1946 skoraj docela
jasno, da bo Gorica pripadla Italiji.'^
Kot se spominja Ivan Maček-Matija (minister
za gradnjo pri vladi LRS), so torej o gradnji no-
vega mesta razpravljali že na mirovni konferen-
ci, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro CK
KPJ. Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je
v Ljubljano prinesel Miha Marinko. Za gradnjo
je zadolžil Ivana Mačka-Matijo.'^ Na slovesni
prireditvi na Lijaku, 21. septembra 1947 je Mi-
ra Marinko tudi javno potrdil zamisel o gradnji
Nove Gorice. Po zatrjevanju Avguština Okrogli-
ča, načelnika za gradnje pri PPNOO je o teh na-
logah razpravljala planska komisija navedenega
organa že 26. novembra 1946.'^
Določitev lokacije
26. novembra 1946 se je sestala planska ko-
micija PPNOO za Slovensko primorje. Med za-
beležkami Avguština Okrogliča zasledimo, da so
sklenili, da je treba vključiti gradnjo novega
mesta v petletni republiški plan, ki naj bi stopil
v veljavo že 1. januarja 1947. Novo Gorico naj
bi gradili v Ajševici ali Šempetru.^"
Na sestanku referata za gradnje, dne 6. marca
1947 v Ajdovščini je poverjenik gospodarskega
odseka Slavko Benevol poudaril, daje potrebno
nemudoma pričeti z organizacijskim delom za
vzpostavitev stanovanjskih zadrug v zvezi s
predvidenimi deli za Novo Gorico.
Da so bile pobude za gradnjo mesta res v ro-
kah Okrajnega izvršnega odbora (010) (čeprav
ni bil za to pristojen), nam dokazujejo tudi na-
slednja prizadevanja.
010 za Goriško je dne 26. marca 1947 predla-
gal predsedstvu vlade LRS, naj bi bila Nova
Gorica izvzeta iz okraja Gorica. »Njen mestni
ljudski odbor (MLO) naj bi imel kot organ drža-
vne oblasti pristojnost krajevnega in okrajnega
ljudskega odbora, da bo na ta način lahko vodil
enotno in smotrno komunalno politiko in skrbel,
da se bodo hitro in praktično reševala vsa vpra-
šanja, ki se bodo pojavila v zvezi z izgradnjo, po-
vezavo in ureditvijo tega novega središča, kakor
tudi v zvezi z preskrbo njegovega prebivalstva,
stanovanjskim vprašanjem in vprašanjem oskrbe
in vzdrževanja vseh potrebnih mestnih naprav.
Na področju MLO - Gorica naj bi bili trije če-
trtni odbori in sicer Solkan, Šempeter in Rožna
dolina. Prva dva naj bi ostala tostran francoske
črte (okolica severnega kolodvora, Kostanjevi-
ca, Rafut, predel okrog živinskega trga in Rde-
če hiše ter Rožna dolina)... Tako bi imela Nova
Gorica okoli 6000 prebivalcev. Če upoštevamo
vse uslužbence mesta z družinami vred, bi ime-
la Nova Gorica takoj od začetka okoli 9000 pre-
bivalcev.«^"*
V arhivu ni odgovora na to vlogo. Ve pa se, da
prošnja ni bila uslišana. Z zakonom o upravni raz-
delitvi LRS, ki je pričel veljati 23. februarja
1948, je bil določen KLO Solkan, ki je obsegal
naselja Solkan, Rafut, Gorico. Iz tega dopisa raz-
beremo, da ni bilo več dileme, kje naj se gradi
novo mesto (širša lokacija): »... 010 bo takoj po
priključitvi prenesel svoj sedež na območje No-
ve Gorice, ki naj bi zapopadlo ves preostali del
mesta Gorice in predmestji Solkan ter Šempe-
ter... «^^
010 za Goriško je prav tako obvestil Načrtno
komisijo pri predsedstvu vlade LRS, da se: »zad-
nje čase opaža med ljudstvom precejšnje zani-
manje, kako je z načrtom za gradnjo Gorice... Po-
javljajo se raznovrstna mnenja, kje naj bi stalo
mesto, kdo naj prične z eventuelnimi priprava-
mi...« ^ Glede na to, da so pripravljalna dela po-
tekala zelo počasi, je 010 za Goriško 18. apri-
la 1947 ustanovil poseben delovni odbor v ses-
tavi: dr. Franc Marušič - za zdravstvo, ing. Ma-
jer - za kmetijstvo, J. Štrukelj - za industrijo in
obrt, Komjanc - za trgovino in promet, D. Koče-
22
var - za prosveto in kulturo, J. Gorjan - za upra-
vne zadeve, ing.arh. B. Gvardiančič - projektant.
Na seji 18. aprila 1947 so ponovno ugotovili,
da bi moralo stati novo mesto v bližini starega
iz geografskih, gospodarskih in prometnih razlo-
gov. Pregledali so tudi predprojekt ing.arh. Bo-
židarja Gvardiančiča, ki gaje predložil gospo-
darskemu odseku 010 dne 17. aprila 1947. V za-
pisniku omenjene seje lahko preberemo:
»Predložena študija odgovarja vsem zahtevam
modeme urbanistike in je izvedljiva.Zaostri-
lo pa se je pri vprašanju mikrolokacije novega
mesta. Ing. arh. Gvardiančič je svoj projekt pred-
videl na mestu med Šempetrom in Vrtojbo, ven-
dar je že na seji (18. aprila 1947) poudaril, daje
za izvršitev takega dela potrebno zbrati osnov-
ne podatke iz vseh panog gospodarstva, industri-
je in prosvete, ki naj bi tvorili osnovno podlago
za izvšitev take zamisli. Te podatke naj bi zbral
že prej omenjeni delovni odbor.
Upoštevati je treba osnovne misli za študij
programa Nove Gorice: »...Program mora biti ne
le sestava potreb in zahtev po zgradbah, cestah,
trgih, temveč realen, objektiven, dalekoviden
predlog..., biti mora v soglasju s celotnim republi-
škim in zveznim gospodarski planom.«^^
Brez podrobnega objektivnega in izvedljive-
ga programa se arhitekt ne bi mogel lotiti naloge.
Predprojekt (šempetrska varianta) je arh. B.
Gvardiančič predložil tudi na prvi seji delovnega
odbora za gradnjo 24. aprila 1947, na kateri pa
je naletel na odklonilna stahšča, ki jih je najbolj
odločno zagovarjal član odbora dr. Franc Maru-
šič. On je namreč zagovarjal varianto med Sol-
kanom in Gorico.
Zasnova mesta med Šempetrom in Vrtojbo je
verjetno pogojevala še živo upanje, da bo stara
Gorica vrnjena. Zato je bilo mesto zasnovano bolj
v duhu kasnejših sosesk, kot povsem samos-
tojne celote. Še bolj očitno je to upanje vidno pri
drugi Gvardiančičevi zasnovi na Solkanskem
polju. Pri šempetrskem osnutku ni bila predvi-
dena industrijska cona, pri solkanskem pa je bi-
la zamišljena na ozkem pasu med regionale
cesto in železnico (ob meji).^^
Vprašanje mikrolokacije se je tako zaostrilo,
da so odločili, dajo bodo določili po neposred-
nem ogledu terena.
Že takoj so izključili možnost gradnje v Rožni
dolini zaradi pretesnega prostora. Za področje
Šempetra in Vrtojbe so ustrezali le klimatski
razlogi, vsi ostali pa so govorili za lokacijo v tri-
kotniku: Blanče, Ledine in Grčna oziroma že-
lezniška postaja Panovec-Sv. Gabrijel. Kot razlo-
ge za tako odločitev so navedli:
1. Politični: samo naselje v omenjenem J:rikot-
niku bo »Gorica«, povsod drugod bo ali Št. Pe-
ter ali Vrtojba ali Solkan, vendar nikoli pa »Go-
rica«. To pa zato, ker so Blanče in Grčna bile od
nekdaj sestavni del mesta, medtem ko bi med Vr-
tojbo in mestom bil zelo velik presledek.
2. Historični: ker je terjala že v zgodovini
prometna in gospodarska nujnost, daje nastalo
naselje ob izhodu Soške doline, je nastalo prvot-
no naselje v sedanjem Solkanu, medtem ko je
Gorica novejšega datuma, kakor so nedvomno
tudi ostale okoliške vasi.
3. Geološki: zemljišče v omenjenem trikotniku
je ilovnato in^manj produktivno, medtem ko bi
zemljišča v Št. Petru-Vrtojbi bilo naravnost
škoda zazidati, ker je izredno prikladno za po-
ljedelstvo in zlasti za vrtnarstvo. Močvirja začno
šele za Grčno proti Panovcu in se jih v potrebi
da izsušiti.
4. Geografsko politični: naselje v omenjenem
trikotniku zajame neposredno Soško dolino z
vsem njenim področjem (Baško in Idrijsko do-
lino, Banjško in Trnovsko planoto, Brda); zaja-
me pa tudi neposredno Vipavsko dolino, katere
naravni izhod je Ajševica-Kromberk in spodnji
tok reke Vipave. Naselje na severnem (oziroma
severovzhodnem) delu Gorice zajame 3/4 do
4/5 dežele, medtem ko bi Vrtojba zajela samo
bivši Mirenski okraj in del Krasa, ki pa itak
gravitira na Trst in deloma na Tržič.
5. Strateški: severni del je zavarovan po gri-
čevju in tvori nekak žep, v katerega eventualni
sovražnik ne bo silil, medtem ko je vrtojbensko
polje popolnoma odprto.
6. Gospodarski: severni del mesta nudi razvo-
ju industrije boljše pogoje (Soča, elektrarne,
promet, industrijsko prebivalstvo). Mesto se bo
razvilo tam, kjer je industrija.
7. Prometni: severni del mesta je prometno
izhodišče za Soško dolino, Banjško in Trnovsko
planoto in (po novi razmejitvi) tudi za Brda, je
pa tudi prometno izhodišče Vipavske doline, ki
bo zahtevala moderno cesto Ajševica-Solkan ne
glede na to, ali se bo in kje se bo novo mesto gra-
dilo. Naselje v Vrtojbi bo od glavnega prometa
izključeno^ Prometno žarišče je v severnem de-
lu mesta. Železnica je bila grajena po toku Vi-
pave deloma ker je takrat obstajal samo južni ko-
lodvor deloma v perspektivi nove železnice čez
Kras. Naselje ob severovzhodnem delu mesta bi
razpolagalo z obširnim kolodvorom, ki je že
sam na sebi pred prvo svetovno vojno premak-
nil center mesta precej proti severu.
8. Klimatski razlogi, ki govore v zimskem ča-
su nedvomno za Št. Peter-Vrtojbo, kjer ni burje
in je povprečna temperatura višja, govore pa iz
istega razloga v poletnem času proti.
Delovni odbor je 7. maja 1947 izvršil pregled
terena, ki je prišel v poštev po tedanjih predlo-
gih.Pregledali so sledeče kraje: Solkansko
polje z Grčarij in Kostanjevice, Vrtojbensko
polje pa s hriba Sv. Marka. Tudi po ogledu se ni-
so mogli zediniti.
Zato je ing. arh. B. Gvardiančič sestavil vpra-
šalnik, ki naj bi služil kot smernice za odločitev
glede terena.
23
Dokončne odločitve o mikrolokaciji v arhivu
ne zasledimo. Iz pričevanja ing. arh. B. Gva-
rdiančiča pa izvemo, da je bilo to vprašanje
razrešeno z odločitvijo tedanjega ministra za
gradnje LRS Ivana Mačka-Matije, ki je po ogle-
du s Skalnice določil, da je treba mesto graditi
na Solkanskem polju aH na Blančah. Zato je ing.
arh. B. Gvardiančič predložil novo varianto (na
seji delovnega odbora 24. julija 1947), po kate-
ri naj bi se novo mesto gradilo tako, kot je do-
ločil minister za gradnje. Nova varianta je pred-
videvala mesto za 20.000 Ijudi.^'
Deset let kasneje je prof. Igor Vrišer potrdil
pravilno izbiro terena. V svoji razpravi je tako-
le utemeljil, zakaj sta bili odbiti ostali dve mož-
nosti: »Šempeterska varianta je bila odbita za-
radi slabe zveze s soško dolino, neroden potek
meje, zaščititi je bilo treba vrhnje površine,
neugoden položaj železniške postaje... Rožna do-
lina je bila odbita zaradi neugodnih reliefnih
prilik.Pomembna je bila tudi sestava tal.
Meliorirati je bilo treba osemdeset hektarov
zemlje in regulirati 9,5 km potoka Korena.
Glede lokacije novega mesta na Solkanskem
polju so upoštevali naslednje: zemljišče je pri-
mernejše za zidavo in slabše za obdelovanje; kon-
tinuiteta starega in novega mesta ne bi bila pre-
kinjena; razgibanost terena ob primernem načr-
tu omogoča bolj estetski videz mesta; burja, ki
pa ni tako močna, je za večje naselje prej korist-
na kot škodljiva, za stanovanjsko naselje je
najprimernejši predel okrog Kromberka, ki je v
zavetrju.-'-'
Slabe strani te variante pa so bile: zaradi ome-
jenosti terena manjše možnosti ekspanzije in
razvoja mesta, izpostavljenost burji predvsem v
spodnjem delu polja, ostrejša klima v primerja-
vi z vrtojbensko stranjo, delno močvirnato zem-
ljišče.
Iz tega je razvidno, daje delovni odbor izpo-
stavil kontinuiteto starega in novega mesta in da
bi se ob priključitvi stare Gorice k Jugoslaviji (ni-
so še odstopili od Gorice) novo mesto združilo
s starim. Prav zaradi tega so bila že zgodaj za-
vrnjena razmišljanja, da bi okrepili katero od dm-
gih središč v zaledju (Ajdovščina, Vipava ali Tol-
min).
Na ozemlju Nove Gorice (v ožjem smislu) se
je pred začetkom gradnje nahajalo »novo« go-
riško pokopališče. Do njega je vodila cesta sv.
Gabrijela (danes Erjavčev drevored) mimo ene
izmed mnogih goriških opekam. Na mokrotnih
travnikih ob Korenu je bilo le nekaj samotnih
kmetij, ki so pripadale bližnjemu zaselku Grč-
na, delu Kromberka. Na začetku Erjavčevega dre-
voreda je bila stanovanjska naselbina za že-
lezničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na tem
praznem prostoru so začeli leta 1948 graditi
Novo Gorico.^''
V pričakovanju združitve Slovenskega pri-
merja z Jugoslavijo je o gradnji Nove Gorice po-
ročalo tudi časopisje. Ljudska pravica je med dru-
gim zapisala: »...Gorica je zares iztrgana iz go-
riškega okoliša, ki mu pripada po naravi... Ka-
kor nas okmjenost Slovenskega primorja boli, v
obup nas ne žene, nasprotno, vedri nas in vzpo-
dbuja. Pred nas postavlja novo nalogo, da zgra-
dimo Novo Gorico, dajo postavimo ob staro v
prostoru med Solkanom in Šempetrom. Potre-
bujemo jo takoj v začetku, da nudimo okolici
upravno središče in politično ter kulturno opo-
rišče, a obenem tudi jedro nove gospodarsko-
industrijske koncentracije...«-'^
Zelo pomemben dogodek v zgodovini Slo-
venskega primorja seje zgodil ponoči med 15.
in 16. septembrom 1947, ko sta bila z Istro prik-
ljučena k FLRJ. Padli so bloki, ki so ju ločeva-
li od domovine Jugoslavije. Enote jugoslovan-
ske armade so zasedle nove zahodne meje.
Ljudstvo je proslavilo ta dogodek z mogočni-
mi manifestacijami po vsej Primorski. Ena izmed
njih seje vršila tudi v Šempetru pri Gorici, kjer
je spregovoril tudi član IO OF, primorski rojak
France Bevk. V zvezi s krivično razmejitvijo in
še posebej o mestu Gorici je dejal: »Zgradili bo-
mo novo Gorico, toda stari se kljub temu ne bo-
mo odrekli.«''^
Velika slovesnost je bila nekaj dni kasneje, 21.
septembra 1947, na Lijaku, kjer je navzoče
pozdravil Miha Marinko. Pohvalil je delo mla-
dinskih delovnih brigad na Lijaku. Postavil jih
je za zgled vsemu primorskemu ljudstvu. Pouda-
ril je tudi: »Kakor se primorsko ljudstvo ni ba-
lo boja proti svojim zatiralcem, tako se ne bo ba-
lo dela pri gradnji našega skupnega doma.«"*^
Ime mesta in začetek gradnje
Ime Nova Gorica se pojavi sorazmerno poz-
no, kajti graditelji se še niso povsem zavedali,
da bo to popolnoma samostojno mesto. To lahko
razberemo tudi iz zapisnika delovnega odbora z
dne 24. julija 1947, ki navaja: »Po priključitvi
starega mesta ne bo obstajalo novo naselje loče-
no zase, ampak bo vedno le naravni podaljšek
starega mesta.« In čeprav je 8. novembra 1947
že izšel časnik z imenom Nova Gorica in so po
šolah in delovnih brigadah prepevali Minattije-
vo pesem Graditeljem Nove Gorice, se je urad-
no pojavilo ime Nova Gorica šele 7. novembra
1949 z Ukazom prezidija skupščine LRS, št.
161, kije odločil, da KLO Solkan obsega naselja
Nova Gorica, Rafut in Solkan. Nova Gorica pa
se prvič pojavi v politični teritorialni razdelitvi
kot mesto in občina šele 19. aprila 1952 z zako-
nom o razdelitvi LRS na mesta in okraje.-'^
Ne poznam dokumenta, s pomočjo katerega bi
izvedeli, kdaj in kako se je gradnja začela. Ta-
ko le ugibamo, kateri je rojstni dan Nove Gori-
ce. Tudi v gradivu prvega petletnega plana ne
zasledimo sredstev, namenjenih za gradnjo No-
24
ve Gorice, čeprav je ob njegovem sprejetju Mi-
lla Marinko poudaril, da so v zveznem republi-
škem planu predvidene tudi investicije za Primor-
sko. Na slavju na Lijaku 21. septembra 1947 je
Miha Marinko podal podatke republiškega pla-
na za petletni plan, v katerem so namenili sko-
raj eno milijardo din samo za Novo Gorico - to
je za stanovanja za približno 10.000 prebivalcev,
upravna poslopja, komunalne naprave, urbanis-
tični načrt, vodovode...''^ O tem so že naslednji
dan pisah vsi slovenski časopisi.
Dostopni so nam podatki o Investicijskem
planu Slovenskega primorja za leto 1947-1951,
ki se je po podrobnejši študiji prvotnega plana
povišal za 1026 milijona din in sicer za 465 mi-
lijonov din pri delih iz plana LRS in 570 mili-
jonov din za dela iz dodatnih sredstev.""^ V
obrazložitvi plana je pojasnjeno, daje osrednja
naloga plana izgradnja Nove Gorice na prosto-
ru med Šempetrom in Solkanom. Ekonomsko
jedro Nove Gorice naj bi tvorila naslednja
industrijska podjetja:
1. Lesni kombinat z moderno švedsko žago, to-
varno pohištva, zabojarno, parketarno, briketir-
nico. Postavljen bo v Solkanu.
2. Tekstilna tovama s predilnico, tkalnico in su-
kančamo.
3. Pivovarna in tovarna kvasa, slada in ledu.
4. Ojačitev obstoječe industrije gradbenega
materiala, ki naj bi služila predvsem za potrebe
gradnje Nove Gorice.
5. Pekarna in klavnica.
6. Tiskarna.
7. Vinska klet in moderno vrtnarsko podjetje.
V vseh podjetjih naj bi bilo zaposlenih 2530
delavcev, ki naj bi že ob koncu petletke tvorili
jedro Nove Gorice. Do leta 1951 naj bi zgradi-
li še gimnazijo, učiteljišče, kmetijsko šolo, di-
jaški dom, prosvetni dom, dve OŠ, centralno
splošno bolnico, stanovanja za 10.000 prebival-
cev, magistrale Sempeter-Solkan, zgradbe okraj-
nega in mestnega ljudskega odbora, sodišča in
javnega tožilstva, pošto, carinarnico, narodno
banko. Zavod za socialno zavarovanje.'"
Poglejmo, kaj od zgoraj naštetega je bilo izve-
deno. Prvi je o gradbenih delih na gradbišču No-
va Gorica poročal Slovenski poročevalec 6. no-
vembra 1947.'*^ Objavil je vest o začetku grad-
nje obhodne ceste Solkan-Šempeter: »Glavne
prometne žile bodoče Nove Gorice, ki se bo za-
čela graditi že to jesen.« Z gradbenimi deli je za-
čelo Gradbeno podjetje za ceste LRS, vodil pa
jih je ing. Ciril Pogačnik, ki je v Ljubljani gra-
dil Tržaško cesto. Istočasno so začeli tudi z
obnovitvenimi deli na železniški postaji v Go-
rici. Sem je dospela z Jesenic že konec oktobra
sekcija za vzdrževanje prog. Usposabljali so
progo Prvačina-Repentabor. Težji problem pri
tem je bila mobilizacija zadostnega števila de-
lavcev, zlasti profesionalcev, zato je bil podan
predlog centralnemu svetu LMJ, naj bi se v No-
vi Gorici prihodnje leto organizirale akcije pros-
tovoljnega dela zveznega merila.'*'*
Glavni odbor LMS je na svoji šesti plenami se-
ji 17. januarja 1948 sprejel sklep, da se pošlje na
gradbišče Nove Gorice 5.000 mladincev in sicer
3.000 iz Slovenije, 2.000 pa iz preostalih delov
Jugoslavije."*"* Prve brigade mladih (skupaj 654
mladincev in mladink) so pričele z delom v No-
vi Gorici 3. decembra 1947.0 njihovem deluje
stalno poročalo slovensko časopisje, zlasti še no-
vi časnik (glasilo OF za Goriški okraj). Nova Go-
rica, kije začel izhajati 8. novembra 1947,. V pr-
vi številki so zapisali: »Novo glasilo bo vzpodbu-
jalo pri velikem delu (graditev Nove Gorice), be-
ležilo uspehe na vseh področjih dela... Sproti bo
nakazalo najvažnejše, posredne in neposredne na-
loge v zvezi z gradnjo Nove Gorice...«"*^
Mladinske delovne brigade (MDB) na
gradbišču v Novi Gorici'^^
Že 6. decembra 1946 je Nova Gorica poroča-
la, da so dospele za gradnjo nove ceste prve
MDB: 1. MDB - Srbska, 2. MDB - Slovenska,
3. MDB - Hrvaška."*^ Skupno je bilo 1200 sta-
lnih delavcev in mladincev.
Brigadirji so bili nastanjeni v stari Opekarni
v Gorici. Taborišče so si sami uredili. Posebno
pozornost so posvečali ureditvi prostorov, kjer
so se zadrževali po opravljenem vsakodnevnem
šesturnem delu.
Poleg gradnje magistrale (zveze med Solkanom
po Tovamiški ulici preko lesenega mostu na po-
toku Korenu do Panovca, preko Rafuta v Rožno
dolino in dalje do Šempetra) so MDB opravile
veliko delo pri regulaciji goriškega Lijaka. 14.
decembra 1947 je bila v Renčah velika prosla-
va ob zaključku del pri regulaciji hudournika Li-
jaka. 15. decembra je poteklo 6 mesecev od
dneva, ko so se pričela dela na Lijaku v večjem
obsegu. Takrat seje udeležilo prostovoljnega de-
la okrog 3.500 prebivalcev okoliških vasi, s či-
mer je bil postavljen temelj velikim regulacijskim
delom v skupni dolžini 9.300 metrov, največje-
mu projektu na Primorskem v prvem letu prve
petletke. Dosegli so zaščito pred poplavami na
250 ha zemlje. K temu delu je prispevala mla-
dina 65
Ob zaključku mladinskih del na Lijaku so
MDB poslale pismo Titu, v katerem se zaobljub-
Ijajo: »Svoje delovne izkušnje, ki smo jih prido-
bili na regulaciji goriškega Lijaka, bomo prenesh
na novo delovno obvezo v petletnem planu -
izgraditev Nove Gorice. Pri tem delu hočemo so-
delovati in ponovno dokazati vsemu svetu, daje
ni sile, ki bi nas zaustavila na poti izgradnje no-
ve močne socialistične Jugoslavije.«"*^
22. decembra 1947 zvečer, na dan JLA, je bi-
la proglašena 1. udarna mladinska brigada - 1.
25
Mladina na gradbišču
srbska MDB, ki je prekoračila normo za 100 %,
ter imela najboljše rezultate tudi na prosvet-
nem, športnem in politično-vzgojnem področju.
Prehodne zastavice, ki so jih prejele najboljše če-
te, so izdelale članice AFŽ iz Solkana. Na mi-
tingu pa je govoril komandant MDB Ivan Kusar.
Kakor je bil tekmovalni duh razvit v MDB, pa
med delavci ni bilo tako. Pregled dela v letu 1947
je pokazal, da tekmovanja med delavci sploh ni
bilo. Zato je bil sprejet sklep o uvedbi tekmovanja
za vse vrste dela, vse od posameznih skupin in
o uvedbi brigadnega sistema v vse panoge dela
ter vsestranska racionalizacija dela.^''
Brigade prve izmene so gradbišče zapustile 30.
januarja 1948. Na predvečer svojega odhoda so
v taborišču priredili velik miting, katerega so se
udeležili poleg mladincev tudi delavci z gradbiš-
ča, predstavniki ljudske oblasti, OF in LMS. Ing.
Ciril Pogačnik, šef gradbišča, seje mladincem ob
tej priložnosti zahvalil za njihov napor.Dokon-
čali so dovozno cesto Solkan-Šempeter, pričeli z
gradnjo magistrale, ki naj bi bila dolga 2,5 km, po-
ložili so precej poljskega tira za dovoz materiala,
očistili nekaj porušenih hiš...
1. MDB - Srbska je bila proglašena za trikrat
udarno, 2. MDB - Hrvaška in 3. MDB - Sloven-
ska pa za dvakrat udarno.
9. februarja 1948 so prvo izmeno MDB nado-
mestile nove tri brigade: 4. Oton Župančič, 5. Ja-
nez Hribar in 6. Jože Srebmič, sestavljene iz pri-
morskih mladincev. Poleg teh treh je prispela še
posebna brigada, kije na gradbišču teoretično in
praktično vzgajala bodoče brigadne funkcionar-
je, kulturnike, športnike (na primer nogometne
inštruktorje), statističarje... Druga izmena MDB
je štela 635 mladincev in mladink. Opravljali so
dela na mestni ulici, pri regulaciji potoka Kore-
na, pripravljali taborišča za nove delavce in
MDB, ki naj bi dospele prve dni aprila. Pod
vodstvom Leopolda Pavlina so urejali mestni
park.
Štab MDB je prek zvočnika vsakodnevno
objavljal delovne uspehe. S tem so dosegli, da
se je tekmovanje še okrepilo. Pohvaljeni so bi-
li tudi posamezniki. Brigadno tekmovanje je
pospešilo zlasti podeljevanje 10-dnevne sekcij-
ske prehodne zastavice. Ob podelitvi zastavice
so razdelili brigadam dekadni plan dela, briga-
de pa so sprejele na svojih brigadnih konferen-
cah ne samo plan, temveč tudi obveznost, da bo-
do delo desetih dni opravile v osmih ali sedmih
dneh. Brigada je razdelila plan na posamezne če-
te, desetine ali trojke. V 4. brigadi so uvedli ce-
lo dnevno prehodno zastavico, ki sojo podelje-
vali najboljši trojki ali četvorki. Prav tako je
vodila vsaka brigada grafikon o podeljevanju
dnevne četne prehodne zastavice. Na stenčasih
so pohvalili najboljše. V času od 10. februarja
26
do konca marca so izkopali 9.670 m^ zemlje 3.
kategorije, 8.342 m' zemlje 2.kategorije in 50 m"*
zemlje 1. kategorije. Ves material so prepeljali
s samokolnicami 20 do 50 m daleč in z vagon-
čki do 150 m daleč. Poleg tega so izkopali pre-
cej dreves in panjev, razvozili lepo količino ka-
menja in gramoza. Do 10. marca so splanirali
7.341 m- in dvakrat odmetali 324 m' zemlje. Izre-
zali so preko 4.000 m" ruše in jo zložili v kopi-
ce. Kljub slabemu fizičnemu sestavu brigad so
opravili vse delo na glavni mestni cesti in regu-
lacjji potoka Korena.''^
Čeprav se zdi, daje vse teklo gladko, so bile
pri formiranju MDB tudi določene napake.
Okrajna vodstva so posvečala premalo pozornosti
brigadam, ki so delale na republiških akcijah. Ta-
ko so poslale za gradnjo Nove Gorice poleg
sposobnih mladincev in mladink tudi fizično
slabotne in mladoletne (pod 15 let). Mladinci
sploh niso bili (ali le površno) zdravniško pregle-
dani, tako daje bilo v brigadah dosti takih, ki so
jih morali že prve dni zaradi slabega zdravja
poslati domov. Okrajna vodstva so tudi obljubi-
la mladincem delovno obleko, vendar se tega ni-
so držala. Zato so se uveljavili posebni predpi-
si glede formiranja MDB:
1. V brigadah ne sme biti fizično slabotnih in
mlajših od 15 let.
2. Vsaka brigada mora biti zdravniško pregle-
dana in cepljena proti tifusu. Zdravstveno šibke
mladince se zaposli pri delovnih akcijah njiho-
vega okraja (gradnja zadružnih domov).
3. Okrajna vodstva morajo mlade opremiti z
delovno obleko in obutvijo.
4. Pozorni morajo biti pri sestavi komandne-
ga kadra. Sprejmejo naj mladince, ki so se izka-
zali v prejšnjih delovnih akcijah. Vodstva brigad
morajo znati pravilno razporediti brigadirje na
delovnem prostoru.
5. Za uspeh dela je nujna dobra evidenca in de-
lovna agitacija. Z objavo delovnih rezultatov
vsakega dne na grafikonih, z delovnimi parola-
mi, z objavo tekmovanj med četami ali brigada-
mi, z napovedjo tekmovanj z drugimi gradbiš-
či...
6. Brigadirji se morajo seznaniti že pred delov-
no akcijo z normami, količino dela...
12. aprila 1948 so z goriškega kolodvora odpo-
tovale MDB druge izmene. Pred odhodom so
imele svečan miting na telovadnem igrišču. Ob-
ljubili so, da bodo vse izkušnje, pridobljne na
gradnji Nove Gorice, prenesli na kmečko in de-
lavsko mladino. Pozdravil jih je Marjan Ber-
toncelj, član glavnega odbora LMS.
Že pred njihovim odhodom so na gradbišče
prišle nove tri brigade tretje izmene: 7. MDB Hr-
vaška iz Slavonskega Broda (imenovali sojo tu-
Mladina odhaja na delo ]
27
di Hrvaška komsomolska brigada), 8. Bosansko-
Hercegovska, 9. MDB 2. Slovenska - Franca Pe-
rovška. V Novi Gorici pa se je formirala briga-
da primorske mladine Miha Marinko, ki je odpo-
tovala na gradnjo mladinske proge Nikšič-Ti-
tograd.''"' Pred njihovim odhodom seje na grad-
bišču Nova Gorica zaključil politični tečaj, ki je
bil organiziran z namenom, da se usposobi do-
ber komandni kader za delovne brigade, ki bo-
do odšle iz Slovenije na zvezne in republiške
akcije.
1. maj, praznik dela, so na gradbišču prosla-
vili delovno. SGP Primorje, kateremu je bila
zaupana gradnja mesta, je posvetil 1. maju po-
sebno pospešeno tridnevno tekmovanje. V tek-
movanje je bilo vključenih 12 brigad z raznih
gradbišč Slovenskega primorja. V popoldan-
skih urah so se zbrali v okrašeni dvorani vsi mla-
dinci, delavci in nameščenci gradbišča. Parole,
kot npr.: »Za koga gradimo Novo Gorico? Za Ti-
ta, za narod, za Partijo!« so bile še bolj glasne,
kot ponavadi
Efekt brigad je bil res velik, prekoračili so
normo za 10-20 %. Toda mladina je pogrešala
razvedrilo, kajti kultumo-prosvetno delo je slo-
nelo še vedno preveč le na učenju.^^ Vsak prosti
čas so brigadirji izrabili za sistematičen študij v
krožkih in tečajih. Tečajnike so obiskovali kul-
turni delavci in študentje iz Ljubljane in od dru-
god. Obiskal jih je tudi glasbenik Karol Pahor.
Nepismeni so se učili brati in pisati. Pravi vzor
njihovega kultumo-prosvetnega dela so bili nji-
hovi stenčasi.
Stenčas je bil najpomembnejša agitacijska
oblika v brigadi. Imeli so ga v vseh brigadah in
četah.Članke na stenčasu so objavljali takoj, ko
seje stvar dogodila. Njegovo likovno opremo so
menjali vsaj enkrat na teden. Stenčas je bil »zr-
calo čete«.
MDB v Novi Gorici so začele izdajati tudi svoj
časopis Brigadir. Izdajal gaje glavni štab MDB
na gradnji Nove Gorice, tiskali so ga v Ljublja-
ni v tiskarni Slovenskega poročevalca. Odgovomi
urednik je bil Lojze Logar. Brigadirje objavljal
prispevke brigadirjev, članke o pomembnih po-
litičnih dogajanjih (npr. o 5. kongresu KPJ),
sporočila glavnega štaba MDB na gradnji No-
ve Gorice brigadirjem...
Trikrat dnevno so imeli tudi »radijske« odda-
je po zvočnikih. Sporočali so dnevne dosežke v
slovenskem, hrvaškem in italijanskem jeziku.
Grajali so napake in pomanjkljivosti. Poleg po-
ročil pa so po radiu oddajali tudi lastne kul-
turne oddaje, nastope harmonikašev in orkestra
Kajuhove brigade, solospeve, recitacije, šaljive
točke. Na kulturnem in umetniškem področju je
bila najboljša Kajuhova brigada. Dnevno so
predvajali filmske predstave.
Razstava stenčasov
28
Lahko so brali knjige in revije na skupnih ve-
čerih in posamezno.^ 9. slovenska brigada Fran
Perovšek je pripravila kultumo-umetniški nas-
top. Tečajniki so sami izvajali in vodili ves
program. Pevski brigadni zbor je pel borbene in
delovne pesmi, plesna skupina in recitatorji pa
so tudi predstavili svoje točke. Člani režiserske-
ga tečaja so zaigrali Hudalesovo Vrnitev.^^
Brigadirje je ob delu vedno spremljala pe-
sem. Njih himna je bila Pesem graditeljev No-
ve Gorice Toneta Javorja.
1. Kliče nas Primorska naša, zemlja trt in skal,
kliče Nanos iz daljave, Soče modri val.
Mi gremo odločni, čvrsti, v prsih nam je silen žar,
narodu Gorico bomo dati v dar.
2. Kdor boji se žuljev, znoja, naj se skrije v kot!
Svobodo kdor ljubi zlato, z nami brž na pot!
Pesem dela bo zvenela, rasel nam bo lepši vrt,
zrasla bo Gorica nova, sredi oljk in trt.
Refren:
Sonce sveti nam v očeh, naš korak je mlad, krepak,
naša pot pelje od zmag do zmag, spremlja pesem
nas in smeh.
Podobne pesmi so nastajale tudi med brigadirji j
samimi. Ena takih je pesem Branka Orbančiča.  |
1. Ti mejnik si nam slovenski,
tu ob meji tej krivični,
kjer upravlja sebi ljudstvo,
ki sodnik si je pravični.
2. Glej, kraljica ti Primorja,
ta mladina, ki ustvarja.
ki ni strah je niti smrti,
niti dela ne viharja.
3. Lice tvoje bilo včeraj
skrušeno je, razdejano,
danes kramp mladine tvoje
koplje zemljo poteptano.
4. Sem prišel ta rod je mladi,
da zgradi te - lepo, srečno,
in pokaže lačnim tujcem,
da te ljubimo mi večno.
5. Iz dneva v dan postajaš lepša,
svetla boš in vsa mogočna,
hči Slovenskega primorja,
ti Gorica naša sončna. „
Sredi junija so MDB tretje izmene zamenjale
novo dospele brigade mladih. Četrto izmeno so
sestavljale: 10. MDB Župska - Bratstvo in edi-
nost, 11. MDB Karel Destovnik-Kajuh, 12.
MDB Tone Tomšič, 13. MDB Poljčansko-Da-
kijeva, 14. MDB Zasavska - Miha Marinko,
15. MDB Makedonsko - Strumiška - Boro -i
Delo na bodoči magistralni cesti
29
Djani, 16. MDB Novomeška - Bogdan Osolnik,
17. MDB Trboveljska - Ivan Cankar, 18. MDB
Prekmurska - Štefan Kovač, 19. MDB Maribor-
ska - Janko Podežnik, 20. MDB Črnogorska -
Tršo, 21. MDB Idrijska, 22. MDB Mariborska
Vn, 23. MDB Prask - Fizkultuma, 24. MDB Srb-
sko - Kulska, 25. MDB Hrvaško - Zagorska, 26.
MDB Študentska z dijaki gradbenega tehniku-
ma iz Ljubljane.
V zadnji (četrti) izmeni brigad na gradnji No-
ve Gorice je delalo tudi pet brigad, v katerih so
bili mladinci in mladinke, ki so imeli po zak-
ljučku šolskega leta popravne izpite. Za te bri-
gadirje so organizirali učne tečaje, kjer naj bi po-
novili učno snov iz predmetov, iz katerih so
imeli popravne izpite. Na delovne akcije so
prišli tudi nekateri profesorji, ki so pomagali
učencem pri učenju. Tako brigadirji iz Nove
Gorice niso pozabili na svojo osnovno dol-
žnost - na učenje.^*'
Poleg prej omenjenega tekmovanja ob 1. ma-
ju, ki je omogočilo predčasno regulacijo poto-
ka Korena, so graditelji Nove Gorice sprejeli
predlog graditeljev Novega Beograda, da s tek-
movanjem počastijo V. kongres KPJ, ki je bil 21.
julija 1948. S tekmovanjem so začeli 31. maja
1948. Tekmovali so na vseh sektorjih dela: na
gradbišču, v športu, prosveti in kulturi.
Pri gradnji Nove Gorice je bilo takrat 11 bri-
gad s preko 2400 brigadirji. Brigadirji so tudi
poslali resolucijo CK KPJ glede obtožbe Infor-
mbiroja. Na političnih predavanjih s pretresli
obsodbe Informbiroja in jih zavrnili. Sklenili
se, da bodo s podvojenim delom pokazali, da
zaupajo v partijo.^' V resoluciji so podali tudi
obračun predkongresnega tekmovanja in obve-
ze za tekmovanje med kongresom. V pred-
kongresnem tekmovanju je sodelovalo 2.321
brigadirjev, naredili so 91.105 delovnih ur. Na
kulturno-prosvetnem polju in ideološko politič-
nem prevzgajanju so imeli 106 političnih preda-
vanj in 90 političnih informacij. Imeli so tudi 28
strokovnih predavanj, 131 bralnih skupin, 41
krožkov, 55 tečajev s približno 500 člani. Ime-
li so svoj tiskani časopis in tekmovalni vestnik.
Za medkongresno tekmovanje so se obveza-
li, da bodo prekoračili normo pri fizičnem delu
za 8 %, ter poglobili ideloško-politično raven.
Vsakega brigadirja pa so seznanili z gradivom
5. kongresa.
V medkongresnem tekmovanju so vse briga-
de več ali manj prekoračile normo. Celo Kaju-
hova brigada, katere glavno delo je bilo prirejanje
prireditev, je dosegla svojo normo. Najboljša
pa je bila Strumiška brigada Boro Djani.
V čast V. Kongresu KPJ so bili vsi prostori le-
po okrašeni. Mladinski festival ob začetku
kongresa je prikazal delo MDB. Vsi pevski zbo-
ri, recitacijske, folklorne in dramske skupine so
naštudirali 51 kulturnih točk. Po vseh brigadah
so se vršile brigadne konference. Na zadnji dan
kongresnega tekmovanja so delovne brigade
imele parado z mitingom, kjer so najboljše bri-
gade proglasili za udarne.^"
V počastitev kongresa si niso zadale delovnih
obveznosti le delovne brigade, ampak tudi dru-
gi delovni ljudje. Tako so člani OF vasi Krom-
berk poslali resolucijo CK KPJ 11. junija 1948,
v kateri so se zaobljubili, da bodo naredili 10.000
delovnih ur pri izgradnji Nove Gorice in s tem
pokazali sovražnikom onkraj meje, da so spo-
sobni ustvariti novo Gorico.
Kako zelo so brigadirji takrat gojili tekmovalni
duh, nam pokaže podatek, da so že sredi avgu-
sta sprejeli novo tekmovanje. Tokrat so tekmo-
vali z graditelji ceste Bratstva in enotnosti. To naj
bi bila priprava na IX. kongres LMJ. Obvezali
so se za podobne naloge kot v prejšnjih tekmo-
vanjih. Zanimivo pa je, kaj so nameravali dose-
či v pokongresnem tekmovanju:
- odpravili naj bi nepismenost in polpismenost
s pomočjo prosvetnih tečajev
- izvedli politična predavanja 100 % in dvigni-
li njih kvaliteto
- 100 % izpolnili plan predvidenih političnih
informacij
- poglobili in našli nove oblike agitacij sko-pro-
pagandnega dela
- kvalitetno izboljšali stenčase in tisk delovnih
brigad.^4
Razgibano je bilo delo interesnih krožkov po
brigadah. Njih število je bilo veliko. Tako so de-
lovali: čitalni, diskusijski, marksistični, dramski
in risarski krožek. Kajuhova brigada sije uredi-
la pravcati atelje. Veliko je bilo zanimanja za
književnost. Prebirali so domačo in tujo litera-
turo ter tudi sami kaj napisali. Izdali so ciklosti-
ran literarni list Udarnik in eno številko literar-
nega lista Klic brigad. Nekateri so se poskusili
tudi v pisanju filmskih scenarijev. V Prekmur-
ski brigadi so se zbrali v krožku mladi kemiki.
Ustanovili pa so še radioamaterski krožek. Bi-
le pa so tudi brigade, ki niso imele niti enega
krožka. Kajuhova brigada je sodelovala tudi na
gradbiščih zadružnih domov. Dva do trikrat te-
densko so priredili prireditve v bližnjih in daljnih
vaseh. Pripravljala pa se je tudi na kulturni fes-
tival v Beogradu.
15. avgusta - na »dan fizkulture«, kot so takrat
imenovali šport, so se zbrali na tekmovanju v Sol-
kanu. Imeli so slavnostno povorko, v kateri so
nosili parole, npr: Dober fizkultumik - dober gra-
ditelj socializma. Sodelovali so lahkoatleti, bok-
sarji, nogometaši, jadralci, drsalci, kolesarji.
Kako so gledali strokovnjaki na delo MDB?
Večina jih ni bila vajena dela z mladimi, zato so
bili sprva skeptični. Po polletnem delu seje to
spremenilo. Delovodje so govorili pohvalno o bri-
gadah. Čeprav je bilo malo strokovnih delavcev,
se ni delalo tako velikih napak, da bi jih mora-
li popravljati. Mnogi so prinesli izkušnje že iz
30
dmgih delovnih akcij. Edina pomanjkljivost, ki
sojo poudarjali, je bil odnos do ljudske imovine.
29. avgusta 1948 so se vse MDB zbrale na zak-
ljučnem mitingu. V imenu glavnega odbora
LMS jih je pozdravil predsednik Perovšek. Za
njim je komandant Marjan Bertoncelj prikazal
uspehe vseh delovnih brigad druge skupine če-
trte izmene. Najboljši brigadi v tej izmeni, Po-
Ijčanski, je bila podarjena 14-dnevna prehodna
zastavica in s tem je dobila naziv trikrat udarna
brigada.
Vse uspehe fizičnega, kultumo-prosvetnega,
športnega dela, je prikazala lepo urejena razsta-
va, na kateri je bilo videti razvoj dela od prve-
ga dne brigadnega življenja dalje.^^
30 MDB, ki so delovale na gradbišču Nova Go-
rica, je postavljalo temelje in dajalo obrise no-
vemu mestu. Najprej so gradili krožno cesto
med Solkanom in Šempetrom, jo dogradili in
usposobili za promet. Modernizirali so Tovar-
niško (danes Prvomajsko) ulico, regulirali potok
Koren in zgradili kanal, na Malem klancu so
zgradili delavsko naselje (danes Ideal) in di-
jaški dom, kopali so temelje za upravno poslopje
in stanovanjske bloke ter tovarno pohištva, ure-
jali so osrednjo mestno ulico »magistralo« (da-
nes Kidričeva ulica), nad Solkanom so odprli
kamnolom in v njem delaU, postavljali poljske
tire na gradbišču, urejali mestni park, kopali
jarke za kanalizacijo, uredili so športno igrišče.^^
Fizični obseg njihovega dela je bil naslednji:
»Izkopali so 95.806 m"* materiala 3. kategorije,
164.303 m"* materiala 2. kategorije, prevoženo
je bilo 20.192 m-' materiala raznih kategorij,
premetano 686 m'' materiala, očiščeno 32.000 m
terena, izravnano 6.071 panjev, nakopano 3.771
m^ humusa, humusirano 10.886 m^ pobočij stru-
ge potoka Korena. Na potoku Korenu je bilo po-
loženo 30.246 m"* travne ruše, splanirano 41.111
m^ terena, očiščeno 14.121 m dolžine potočnih
jarkov, naloženo in razloženo 2.534 m" raznega
materiala, pripravljeno 1.531 m^ gradbenega
materiala, sezidano 556 m^ zidu, zbetonirano
3.453 m"* betona v temelje zgradb, tovarn in
mostu, v nasip nabito 1.392 m'^materiala in po-
leg tega je bilo opravljenih še 55.873 prostovo;;
Ijnih delovnih ur pri raznih pomožnih delih.<
67
Visoke gradnje
Zgodovinski dan primorskega ljudstva, ki je
ostal vsem v spominu, je bil 13. junij 1948.
Okrajni sekretariat OF za Goriško je na svoji se-
ji 7. junija 1948 sprejel program začetka del na
visokih gradnjah. Zapisali so: »To ne predstav-
lja samo dogodek gospodarskega značaja, tem-
več tudi političnega, ki mora zajeti slehemega čla-
na OF in slehernega človeka... Dan 13. junij
mora ostati v zgodovini našega Ijudstva.«^^ In res
so se krajevni odbori OF pripravljali na ta dan.
Tako je npr. krajevni odbor OF Rihemberg na-
povedal tekmovanja ostalim krajevnim odbo-
rom OF v tem, katera vas bo največ prispevala
s prostovoljnim delom v teku leta pri gradnji No-
ve Gorice.
V dneh pred otvoritvjo del na visokih gradnjah
seje še bolj govorilo o pomenu novega mesta.
»Nova Gorica mora postati najzapadnejši sve-
tilnik naše države, ki bo naše delovno ljudstvo
opozarjal na nevarnosti reakcionarnega zapada.
Nova Gorica mora postati simbol delovnega
ljudstva, in izraz enotnosti naših narodov! No-
va Gorica bo cvetoči vrt novih poslopij, bo No-
vi Beograd v malem... Ljudstvo Primorske! 13
junij nas poziva, da manifestiramo bratstvo in
enotnost jugoslovanskih narodov...«^^
V nedeljo, 13. junija 1948, seje na gradbišču
zbralo ljudstvo iz vse Primorske (3.600 ljudi in
še 300 ljudi iz Srbije). Sodelovalo je 79 delov-
nih brigad. Vsaka brigada j e imela svojo številko
in tudi označeno delovno mesto. V glavnem so
delali pri kanalizaciji ob magistrali, na obhod-
ni cesti Šempeter-Solkan, regulaciji potoka Ko-
rena, pri kopanju temeljev za prve zgradbe mesta.
Že v prvih urah dela so se brigade borile za pre-
hodno zastavico. Vsi graditelji so prejeli spomin-
sko značko. Po končanem delu je spregovoril
predsednik OLO Jože Primožič, kije vzidal te-
meljni kamen na vogalu hiše v Kidričevi ulici št.
29 in s tem uradno odprl zidarska dela na viso-
kih gradnjah.^°
Po nekaterih podatkih se 13. junij 1948 šteje
kot datum začetka gradnje Nove Gorice. Tako
imamo sedaj že tri datume, ki bi lahko bili da-
tumi rojstnega dne Nove Gorice:
1. dan, ko je pristojni organ določil, da se
začne graditi Nova Gorica (dokument o tem
sklepu se še ni našel)
2. 3. december 1947 - prihod prvih MDB na
gradbišče Nova Gorica
3. 13 junij 1948 - začetek visokih gradenj.
V začetku leta 1948 je pričelo s pripravljalni-
mi deli na gradbišču Nova Gorica tudi SGP Pri-
morje. V teku je bila gradnja delavskega nase-
lja. Postavili so dovozno pot in šest barak za
improvizirana stanovanja, menzo in pisarno.
Služile so le do zgraditve zidanih stanovanj in
ostalih prostorov.^' Opravljali so tudi obnovit-
vena dela na železniški postaji. Uvedh so brigad-
ni sistem.
Ministru za gradnje LRS Ivanu Mačku so v za-
četku aprila 1948 sporočili, da za otvoritev grad-
bišča v Novi Gorici situacija še ni dozorela.
Manjkali so osnovni tehnični podatki, opera-
tivne naloge, pogodbe, tudi delovna sila še ni bi-
la pripravljena,ker je bila zaposlena pri gradnji
naselja. Potrebna bi bila vzpostavitev štaba za
koordinacijo.^^ (Prvi sestanek koordinacijskega
štaba je bil 7. aprila 1948).
SGP Primorje je spomladi nadaljevalo z deli
na železniški postaji, pa tudi na objektu, ki so ga
31
preuredili v skladišče cementa. Maja 1948 so de-
la na delavskem naselju prišla v tretjo fazo. Gra-
dili so ambulanto, pisarne, delavnice, skladišča,
pripravljali so teren za nove bloke. Težave pa so
bile z delavci. Pritoževali so se nad delavci iz
bivše cone A, ki so zaradi »negativnega« vpli-
va angloameriških podjetij bili razvajeni in so
povzročali škodo.'"*
Ministrstvo za komunalne zadeve LRS -
Uprava za izgradnjo naselij je 7. junija 1948
obvestilo OLO Gorica, da so vsa gradbena de-
la oddana SGP Primorje in je le-to odgovorno
za graditev vseh objektov v Novi Gorici. Kot
gradbeni gospodar naj bi nastopal OLO Gori-
ca, čeprav je bil investitor MKZ. Po nalogu
pomočnika ministra ing. Jelenca sta predstav-
ljala gradbenega gospodarja predsednik OLO
Jože Primožič in tajnik OLO Jordan. Naloga
gradbenega gospodarja je bila, da podpisuje
izplačila začasnih situacij, sklepa in podpisuje
pogodbe, ter skrbi za pravilne odnose na grad-
bišču. Kot strokovnjaka glede kontrole na grad-
bišču so določili referenta za gradnje in obno-
vo Ivana Kraigherja.^'*
Potem, ko so gradbišče oskrbeli z glavnim
materialom in opravili pripravljalna dela, so za-
čeli objekti hitro rasti. Novi delavci so zamenja-
li brigadirje, ki so odšli iz Nove Gorice.
Tekmovanje se je razvilo tudi med delavci:
SGP Primorje je tekmovalo z drugimi podjetji,
ki so sodelovala pri gradnji Nove Gorice. To so
bila: Republiško gradbeno podjetje za ceste,
Apnenica Rdeča zvezda iz Solkana, Cemen-
tarna Anhovo, opekarne v Renčah, Bukovici in
Biljah. Delali so po brigadnem sistemu, prese-
gali letne plane, proglašali udarnike. Zgradili so
delavsko naselje in vodili delavsko ekonomijo.
To je bil namreč čas, ko so podjetja sama kme-
tovala, imela svoje hleve in svoje trgovine. De-
lavska ekonomija v Novi Gorici je v času grad-
nje obsegala 20 ha površin, posejanih s krompir-
jem, zelenjavo in drugimi pridelki, ki so jih ce-
lo izvažali na gradbišča v Ajdovščino in Idrijo.
Organizirala sta jo uprava gradbišča in sin-
dikalna podružnica z namenom, da omogočijo
delavcem boljše in čim udobnejše življenske
pogoje.
Delavci so bili nastanjeni v delavskem na-
selju na Malem klancu, kjer so imeli tudi jedil-
nico. V njej se je prehranjevalo 500 delavcev
dnevno (trije obroki dnevno - kalorična vrednost
3.800 kalorij). Delavci so se večkrat pritoževa-
li nad slabo in nezadostno hrano. Zato je javno
tožilstvo okraja Gorica predlagalo trgovinski
inšpekciji OIO Gorica, da izvede kontrolo jedil-
nic po podjetjih, ter nato predlaga ukrepe za
izboljšanje prehrane, pa tudi higiene.^''
Nedaleč stran od naselja so v stari opekami ure-
dili kopalnice s tušem. Vsi delavci pa niso bili
nastanjeni v delavskem naselju, nekateri so zve-
čer odhajali domov in se zjutraj vračali na delo.
V naselju je bila tudi šola za zidarske vajen-
ce, delovodska šola in dvorana za kultume pri-
reditve. Imeli so tudi Rdeči kotiček z radioapa-
ratom in dnevnim časopisjem ter knjižnico z
800 sodobnimi knjigami. Občasno so organizi-
rali razne tečaje (kuharski tečaj, tečaj za normin-
ce, strojnike itd.).
Posebna skupina na gradbišču so bile ženske.
S prostovoljnim delom na gradnji Nove Gorice
so se pripravljale na svoje volitve (volitve v
odbor AFŽ). Zadale so si obveznosti, da bo
vsaka opravila čimveč prostovoljnih delovnih ur.
19. septembra 1948, ob prvi obletnici priklju-
čitve Slovenskega primorja k Jugoslaviji, je bi-
la na gradbišču velika prostovoljna delovna akci-
ja, ki se je je udeležilo tudi veliko žena. Sode-
lovale so tudi starejše ženske, kot npr. Jožefa Mo-
horčič iz Lož pri Vipavi, ki se kljub svojim 66
letom ni ustrašila dela.'^
Po odhodu MDB je postajalo vse bolj pereče
vprašanje delovne sile za najtežja dela. Izvedba
gradbenih del je bila ogrožena. Zato je Ministrs-
tvo za gradnje LRS dalo nalog OLO Gorica, da
skupaj s sindikalno podmžnico organizira pros-
tovoljno delo, ki bi bilo v pomoč gradbenemu
podjetju.^' Tako so začeli z organiziranjem no-
vih vrst brigad - t.i. frontnih brigad.
Prve frontne brigade so se pojavile že konec
septembra 1948 na delovni akciji v počastitev pr-
ve obletnice priključitve Slovenskega primorja
k Jugoslaviji (zbralo seje 2.500 ljudi). Vodilo jih
je načelo: »Dograditi Novo Gorico, močan so-
cialističen steber v Slovenskem primorju«.
Frontovci iz Vipavske doline so tekmovali s
frontovci iz Brd, Krasa in Grgarja za prehodno
zastavico. Vsi so imeli pred seboj le eno: »Či-
mveč bomo naredili s prostovoljnim delom, tem
prej bomo imeli svoje gospdarsko in kulturno sre-
dišče«.
Bodrili so se s pesmijo in zvoki harmonik.
Vsaka frontovska brigada je imela omejen pros-
tor dela. Tekmovanju so se priključili tudi pionirji
iz Solkana, ki so skladali opeko. V popoldanskih
urah so frontovci poslušali opemi zbor iz Ljub-
ljane. Takrat so se mnogi člani OF odločili, da
bodo odšli v stalne frontne brigade, ki bodo
ostale na gradbišču deset ali več dni. S temi sta-
lnimi brigadami naj bi odpravili pomanjkanje de-
lovne sile in tako izvršili plan.
Organizirana dejavnost frontnih brigad na
gradbišču Nova Gorica pa se je pričela na pre-
hodu v leto 1949, ko je plenum glavnega odbo-
ra OF postavil nalogo, naj stopnjujejo napore za
izvedbo pedetnega plana. V okraju Gorica sta bi-
li glavni nalogi gradnja ceste Miren-Opatje se-
Io in poživitev del pri gradnji Nove Gorice. Pr-
va skupina frontovcev je prispela na gradbišče
24. januarja 1949.
Prva brigada prve izmene je bila brigada Anto-
na Šibelje-Stjenka iz sežanskega okraja. Štela je
70 brigadirjev - frontovcev. Na gradbišču so
32
delali 8 ur na dan. Trikrat tedensko so imeli štu-
dijske sestanke, enkrat tedensko pa delovno
konferenco. Z napovedjo tekmovanja vsem bri-
gadam in delovnim kolektivom na gradbišču
Nova Gorica je razgibala delovno vnemo.
Organizirali so tri izmene frontnih brigad. Tu-
di ti brigadirji so stanovali v opekami, kjer so prej
prebivale MDB. Imeli so urejen Frontni kotiček
z radiom, časopisom, knjižnico itd. Delo je bi-
lo sistematično in dobro organizirano, tako na fi-
zičnem kot na kulturno-prosvetnem področju.
Frontne brigade so v letu 1949 nadomestile
MDB iz leta 1948. Njihov prispevek, kakor tu-
di prostovoljno delo posameznikov, sta bila v ča-
su informbirojevske ekonomske blokade, ki se
je odražala zlasti ob vprašanju mehanizacije, še
posebno dragocena. Plan za leto 1949 je pred-
videval, da z vsaj minimalno mehanizacijo izbo-
ljšajo potrebe po strokovni sili.^^
Vendar v začetku organizacija ni gladko stek-
la. V januarju 1949 bi moralo dospeti v Novo Go-
rico 90 frontovcev, prispelo pa jih je le 28.
Spomladi in poleti se je število frontovcev za-
čelo povečevati, avgusta jih je bilo na gradbišču
že 223. Med najboljšimi je bila ilirsko-bistriška
brigada Ivan Regent. Goriška Valentinčičeva
brigada je 13. avgusta končala svoj plan. Dela-
la je pri izkopu temeljev stavbe Oblastnega
odbora.
V nedeljo 14. avgusta 1949 je Glavni štab
frontnih brigad priredil svečano slovo, ki so mu
prisostvovali frontovci vseh brigad: Valentinči-
čevo brigado je nadomestila novo ustanovljena
Kajuhova brigada iz goriškega okraja. Postojnski
okraj je tudi poslal prvo četo. Na gradbišču so
bile še brigade Ivan Regent, goriška Vojkova in
Kosovelova, tolminska Soška. Delale so pri
gradnji stavb, tunela in ceste, ki je vodila v Šem-
peter.
Vsako nedeljo so prišle na pomoč prostovoljne
frontne brigade iz bližnjih vasi (100-150 pros-
tovoljcev).^
Fronta je vso razpoložljivo silo, tudi ljudi, ki
niso bili načrtno zaposleni v proizvodnji, vklju-
čevala v gradnjo Nove Gorice. V mesecu sep-
tembm so na gradbišču delale: 2. sežanska, 2. lir-
sko-bistriška, 2. tolminska ter 4. in 5. goriška fron-
tna brigada. Vseh frontovcev je delalo povprečno
360. V teh brigadah je bilo precej deklet in že-
na. 5. oktobra 1949 so te brigade dmge izmene
končale z delom. Še pred njihovim odhodom pa
so prihajali na gradbišče novi frontovci. Pričele
so se formirati: 3. tolminska, 3. sežanska, 3. ilir-
sko-bistriška in dopolnjevati 5. goriška frontna bri-
gada, ki je delala že od 15. septembra 1949.
Jeseni so v glavnem dogradili (v surovem sta-
nju) tovamo pohištva, ki naj bi bila ena najmo-
demejših na Balkanu, v bližini tovame pa so gra-
dili še šest enodmžinskih delavskih stanovanj-
skih hiš in en stanovanjski blok za 24 delavskih
dmžin.
Na podlagi izkušenj pri delu prve in dmge
izmene frontnih brigad je Glavni štab ugotovil,
da mora za zares uspešno delo bid uvedeno tu-
di načrtno kultumo-prosvetno in politično delo.
Zato so za tretjo izmeno izdelali plan za vsak ve-
čer. Dvakrat tedensko so imele vse frontne bri-
gade skupaj politični študij iz tekoče literature,
enkrat pa politični pregled. Dvakrat v tednu so
prirejali skupne kultume večere, na katerih so v
bralnih krožkih brali iz del naših najboljših pi-
sateljev, recitirali, peli...^'
3. januarja 1950 je prišla na gradbišče na po-
budo Lovske podzveze goriškega okraja tudi
lovska brigada s 26 člani. Zaposlena je bila na
obhodni cesti pri predom. V prostem času so
preštudirali novi zakon o lovu in imeli dve po-
litični predavanji.
V čast volitev v zvezni svet in svet narodov,
ki so bile 26. marca 1950, je prišla 6. marca v
Novo Gorico brigada frontovcev Partizana z
Vojskega (40 članov). Napovedala je tekmo-
vanje vsem KLO-jem v okraju v organiziranju
frontnih delavskih brigad.^'
V letu 1949 so tako dogradili most čez Koren
in tovarniški objekt, začelo pa se je graditi tudi
upravno poslopje za Izvršni ljudski odbor za
Goriško, razna gospodarska poslopja, stanova-
njske hiše, stavbe za razne kultume ustanove. Zi-
dali so štiri stanovanjske bloke, vsakega s po 24
stanovanji in tridesetimi samskimi sobami v
gomjih prostorih. Stanovanja so bila dvo- ali tro-
sobna s kuhinjo, dvema shrambama, predsobo,
straniščem, kopalnico in tudi balkonom. Pred-
videni so bih tudi telefoni. Že tisto leto naj bi se
vselilo 200 delavskih dmžin.
Začeli so vrtati predor skozi Panovec za pove-
zavo Nove Gorice z Rožno dolino in Šempetrom.
Glavna mestna cesta in kanalizacija sta bili v
glavnem dovršeni.^-'
Pri vseh teh delih so frontovci pomagali SGP
Primorje. Le-to je 1. decembra 1948 prevzelo ce-
lotno gradbišče Nova Gorica od Podjetja za ces-
te.^"* V dmgi polovici leta 1948 so gradili stano-
vanjske bloke in lesni kombinat. Konec no-
vembra 1948 je imelo podjetje Primorje 201
delavca, od tega 98 težakov (30 žensk!). V de-
lavskem naselju so pripravili sobe za namesti-
tev delovodske in vajeniške šole. Poleg teh dveh
šol je bila še stalna gradbena šola. V letu 1949
jo je obiskovalo 250 učencev iz podjetij Pri-
morje in Ograd. Prvi tečaj je trajal od januarja
do marca, dmgi od aprila do junija in tretji od
oktobra do decembra. Zaključevali so z deli na
apnenici Rdeča zvezda.
Novembra 1948 je prišla na gradbišče kontro-
la državne gradbene inšpekcije, ki je ugotovila,
da so stanovanja preprostoma in zahtevala, da se
predvidena podstrešja v stanovanjskih blokih
uporabijo za stanovanja.^^
Komisijski pregled ureditve, poslovanja in de-
la na gradbiščih in obratih SGP Primorje po na-
33
logu ministra za gradnje Ivana Mačlca pa se je
vršil 31. januarja in 1. februarja 1949. Člana ko-
misije sta bila: Jože Japelj - kontrolor Ministrs-
tva za gradnje in Vlado Bohinjc - tehnični di-
rektor SGP Ljubljana.^^ Odredila je zlasti bolj-
šo preskrbo delavcev (npr. obutev).
Meseca julija 1949 so graditelji Nove Gorice
sprejeli tekmovanje z graditelji hidrocentrale v
Mostah, katero podjetje, oziroma sindikalna
podmžnica gradbišča, bo poskrbela za boljšo pre-
skrbo gradbenih delavcev, za čistočo, za ču-
vanje inventarja v delavskih restavracijah in za
čim lepše urejena delavska bivališča.
Dela na prvih štirih stanovanjskih blokih so se
že končevala, gradili so se še trije stanovanjski
bloki. Predvideli so še gradnjo Mestne restavra-
cije, poslopja za Oblastni komite KPS za Gori-
ško, vzpostavitev avtobusne proge med Solka-
nom in Rožno dolino, mestni vodovod. Ministr-
stvo za komunalne zadeve LRS je v planu za le-
to 1949 predvidela 3.000.000 din za gradnjo
prve etape vodovoda Mrzlek-Solkan-Nova Go-
rica-Šempeter-Vrtojba.^'' Po^projektu naj bi bi-
li kraji Rafut, Rožna dolina, Šempeter, Vrtojba,
ki so dobivali vodo prek Italije (Mrzlek je bil izvir
vode tudi za Gorico v Italiji), oskrbovani ne-
posredno po novi cevovodni zvezi, obstoječe
zveze pa prekinjene. Izgradnjo neposredne vo-
dovodne zveze v navedene kraje sta zahtevali Mi-
nistrstvo za zunanje zadeve FLRJ in Ministrstvo
za notranje zadeve LRS. Iz tehničnih in uprav-
nih razlogov sta bila oba cevovodna sistema za
naše in italijanske kraje popolnoma ločena.
Za leto 1950 so bile oblastne investicije poleg
že omenjenega mestnega vodovoda namenjene
še gradnji restavracije - kavarne, stanovanjskih
blokov št. 4, 5, 6, 11, 12, 13, 14, 15, kanaliza-
cije mesta, upravnega poslopja in avtogaraže
OBLO, Klavnice Šempeter, avtogaraže SAP,
avtoservisa SAP, stanovanja SAP, kinodvorane,
zdravstvenega doma, sanitamo-epidemiološke
postaje, gimnazije in Kmetijskega tehnikuma.^^
Gradili so osem stanovanjskih blokov, od te-
ga šest blokov tipa ing. Ravnikarja in dva blo-
ka tipa ing. Fiirsta. Bloki tipa Ravnikar so stali
ob magistrali: to so bloki št. 11, 12, 13, 6, 5, 4
in so bili dokončani leta 1950. Bloki tipa Fürst -
št. 14 in 15, pa naj bi bili končani junija 1951.
1. maja 1950 je bila uradna otvoritev tovarne
pohištva E. Kardelj v Kromberku. To je bil pr-
vi večji objekt v Novi Gorici. V njej so 20.
avgusta 1950 izvolili prvi delavski svet, 1 .juni-
ja pa so ustanovili podjetje Živinopromet z zdru-
žitvijo Živinoprometa in mlekarne Podnanos.
22. junija 1951 je bil končan predor pod Pa-
novcem (227 m). V Novi Gorici, kije poleg gos-
podarskih prevzela še številne negospodarske
funkcije, so se namestile tudi prve javne službe:
javno tožilstvo za goriško oblast, okrožno sodiš-
če, oblastne in državne arbitraže, poverjeništvo
za gradnje, okrajna pošta, sanitarna inšpekcija.
zobozdravstvo, odvetniška pisarna, poslovalni- j
ca okrajnega magazina in stanovanjske uprave, i
Problem investicije
Leta 1951 se je pri gradnji Nove Gorice poja-
vil problem denarja. Z novimi ekonomskimi ce-
nami gradbenega materiala so bili namreč inve-
sticijski krediti za gradnjo Nove Gorice pred-
časno izčrpani, novi pa niso bili nakazani. Posle-
dica tega je bila ukinitev vseh del in nedovrše-
ne zgradbe so bile izpostavljene propadanju.
Do takrat se je namreč gradilo iz zveznih in re-
publiških rezerv. Problem je bil prisoten že ves
čas, saj seje investitor vseskozi menjal: od Mi-
nistrstva za komunalne zadeve na OLO Gorica
in OBLO za Goriško ter zopet na OLO Gorica.
OLO Gorica s svojimi finančnimi sredstvi ni mo-
gel dokončati dela, zato je prosil vlado LRS, da
odobri nadaljevanje in dovršitev pričetih del na
objektih v Novi Gorici in na vodovodu Goriška
Brda. Prosil je za dodaten kredit (za Novo Go-
rico 964.391 din in 2.000.000 din za vodovod v
Brdih).«*^
To je presegalo možnosti organov LRS, zato
se je OLO Gorica avgusta 1951 obrnil na
predsednika Gospodarskega sveta FLRJ Borisa
Kidriča. Ker tudi tedaj ni bilo rešitve, so se obr-
nili direktno na predsednika vlade FLRJ J.B. Ti-
ta, da bi interveniral pri predsedniku Gospodar-
skega sveta za ugodno rešitev, kajti dograditev
nedovršenih zgradb v Novi Gorici je bil tudi po-
litični problem v državnem merilu zaradi bliži-
•   90
ne meje.
Z letom 1952 so republiške dotacije povsem
usahnile. V obdobju 1947-1951 je bilo planira-
nih 358.348.000 din, porabljenih pa 291.336.000
din, veliko manj kot so napovedali na slavnost-
ni prireditvi na Lijaku. Gradnja novega mesta je
poslej slonela na domačih silah, na goriškem gos-
podarstvu.
Gradnja Nove Gorice je potekala vse počas-
neje. Sredi petdesetih let je bila Nova Gorica, če-
prav središče okraja s pomembnimi funkcijami,
le na pol zgrajeno naselje. Zaradi tega seje nje-
no življenje razvijalo na različnih koncih: V
Solkanu, v »Novi Gorici«, na Pristavi, v Rožni
dolini in do neke mere tudi v Šempetru, čeprav
je spadal v drugo upravno občino. Pojavljala se
je tudi stanovanjska stiska, saj je število prebi-
valcev od leta 1948 do leta 1956 povečalo z
2.537 na 5.398. Priseljevali so se zlasti mladi lju-
dje. Zaradi pomanjkanja kreditov za gradnjo, ni-
so gradili novih stanovanj, kakor tudi ne obje-
ktov za novo industrijo in večja obrtna podjet-
ja.^'
Posledica prekinite dotoka državne pomoči
pri gradnji je bilo odstopanje od prvotnega urba-
nističnega načrta prof. E. Ravnikarja. Mesto sa-
mo ni imelo ekonomske moči, da bi še naprej raz-
34
vijalo tako zasnovo. Ravnikarjevo delo na načr-
tih za Novo Gorico je potekalo od prvih variant
zasnove novega mesta (spomladi 1948) pa do
oddaje urbanističnega načrta (spomladi 1950).
V načrtu je bila magistrata smer S-J, katere
zgornji del bi predstavljale rekreacijske površi-
ne, levi krak stanovanjski del, desni pa industrij-
ski. Življenje Nove Gorice bi se torej odvijalo ob
magistrali. Obvozna cesta z dvojnim predorom
skozi Panovec in gričevje med Rožno dolino in
Šempetrom, bi strnila vsa tri naselja in nek-
danja goriška predmestja v urbano skupnost.
Mesto naj bi imelo 15.000 prebivalcev.
Njegov načrt ni bil uresničen v celoti: po njem
so zgradili le magistralo - danes Kidričeva uli-
ca, šest stanovanjskih blokov, zgradbo občinske
skupščine, štiri bloke ob potoku Korenu in delno
Delpinovo ulico, del Gregorčičeve ulice in Ka-
juhovo ulico. Republiška komisija je vztrajala,
da se mora magistrata obzidati z večjimi obje-
kti, kot npr. kavarno, restavracijo in hotelom.^^
Tudi lokalni dejavniki se niso strinjali z nje-
govim načrtom, zlasti ne z obliko t.i. ruskih blo-
kov. Vse to seje dogajalo sredi leta 1949.
Kako hitro je Ravnikarjeva zasnova Nove Go-
rice utonila v pozabo, dokazuje že skica gene-
ralnega urbanističnega načrta, ki jo je izdelal arh.
B. Gvardiančič in je datirana februar/marec
1954, izdelana po naročilu OLO Gorica. V tej
skici ni več sledov prvotne zasnove. Praktično
je vse postavljeno na glavo. Gvardiančičeva ski-
ca generalnega urbanističnega načrta je v letih
1953-58, ko je bil izdelan urbanistični načrt
mesta in zazidalni načrt centra Nove Gorice
(arh. V. Strmecki), služila kot nova zasnova za
izgradnjo Nove Gorice.
Nova Gorica je bila predvidena kot mesto ze-
lenja in parkov. Skoraj ena tretjina površine, na
kateri naj bi zraslo novo mesto, je bila določena za
nasade in parke. Gozdni kompleks Panovec naj
bi služil tudi kot raziskovalni objekt gozdarske-
mu inštitutu LRS, zat so morali zidavo njegove
neposredne okolice urediti po smotrnem načrtu.
16. novembra 1948 je Ministrstvo za gozdar-
stvo in lesno industrijo LRS organiziralo ogled
gozda.^"* Na osnovi ogleda in razprave so urba-
nisti dobili potrebne podatke in smernice za
izdelavo generalne zasnove za ureditev oziroma
vključitev Panovca v okvir mesta. Na ogled so
bili povabljeni: OLO Gorica, KLO Aješevica (ta
je želel 1500 m^ gozda Panovca za zgraditev
zadružnega doma). Gozdarski inštitut Sloveni-
je, Ministrstvo za gradnje. Projektivni zavod,
prof. Ravnikar, Sekcija za pogozdovanje in me-
lioracijo Krasa v Vipavi.
Sklep
Odločitev za gradnjo Nove Gorice je bila spre-
jeta z lahkoto, saj je bila to politična odločitev:
dokazati svetu, da si lahko zgradimo novo Go-
rico, če so nam že staro vzeli. Vse prej kot lahka
pa je bila njena gradnja. Spremljali sojo številni
problemi: pomanjkanje delovne sile (zlasti stro-
kovnega kadra), problem financ, zaradi česar so
vedno bolj odstopali od prvotnih načrtov mes-
ta... Kljub vsem težavam so mesto gradili naprej.
Pravi razvoj mesta pa se je začel šele z zdru-
ževanjem in ukinitvijo okrajev leta 1965. Po
tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot
obmejno mesto s perspektivami na področju tr-
govine in terciarnih dejavnosti in dejansko za-
čela prevzemati vlogo stare Gorice.
VIRI
- Izvršni svet Skupščine SRS - Lj (Arhiv R Slovenije -
ARS)
- Planska komisija SRS - Lj. (ARS)
- Republiška konferenca ZMS - Lj. (ARS)
- Ministrstvo LRS za gradnje - Lj. (ARS)
- Dokumentirano gradivo občine Nova Gorica (Stalna
zbirka dokumentiranega gradiva občine Nova Gori-
ca)
- Poverjeništvo PNOO za Slovensko primorje - Ajdov-
ščina (Pokrajinski arhiv Nova Gorica - PA-NG)
- Okrajni ljudski odbor - Gorica - Nova Gorica (PA-
NG)
- Okrajni komite KPS - Gorica - Nova Gorica (PA-NG)
- Okrajni odbor SZDL - Gorica - Nova Gorica (PA-NG)
- Okrajni ljudski odbor goriške oblasti - 1950 - Nova
Gorica (PA-NG)
- Centralni komite LMS - ZMS Lj. - Ljubljana (Arhiv
IZDG)
- Zbirka gradiva o gradnji Nove Gorice (PA-NG)
- Zbirka fotografij (Muzej novejše zgodovine v Ljub-
ljani)
LITERATURA
Janko Jeri, Pred 40. leti sta se Slovensko primorje in Istra
zedinili z matično državo, Prešernov koledar 1987
Branko Marušič, Nova Gorica, Motovun, 1988, str. 71
Anton Melik, Slovensko primorje, Slovenska matica, Lj.
1960, str. 399-405
Anton Melik, Nova Gorica, Lj. 1946, str. 15, 16
Zdravko Mlinar, Humanizacija mesta, sociološke raz-
sežnosti urbanizma in samoupravljanja v Novi Gorici,
Založba Obzorja Maribor, 1983
Cvetko Nanut, Ob 25.letnici najmlajšega mesta ob na-
ši zahodni meji. Srečanja, 1.1972, št. 45-56, str. 7-14
Slavica Plahuta, Pričetki gradnje Nove Gorice, Jadran-
ski koledar 1979, Trst, str. 148-156
Edvard Ravnikar, Nova Gorica po 35.-ih letih, Arhitek-
tov bilten, št. 68-69, Lj. 1983
Igor Vrišer, Nastanek in razvoj Nove Gorice, Geograf-
ski vestnik, Lj. XXXI, 1959, str. 45-78
Arhitektov bilten, št. 97-98, Lj., december 1988       ,
35
Goriška srečanja, l.II, št. 7, 8, 1967
Mladinske delovne akcije 1945^8, katalog razstave Mu-
zeja ljudske revolucije Slovenije, Lj. 1983
Občina Nova Gorica - zbornik, Občinska konferenca
SZDL Nova Gorica, Nova Gorica 1977, str. 10-11
Srečanja, 1. VIE, št. 37-38, 1972, str. 62
PERIODIKA
Ljudska pravica, glasilo KPJ za Slovenijo, letnik Vin.,
št. 215, 224
Slovenski poročevalec - glasilo OF Slovenije, letnik
VIII, št. 220, 224, 261, 264,1.1947
Nova Gorica - glasilo OF za goriški okraj, letnik I, št.
1, 3, 4, I. 1947 in letnik II, št. 4, 8, 10, 21, 24, 25, 28,
1948 in letnik III, št. 30, 33,41,1949 in letnik IV št. 11,
1950
Mladina - glasilo LMS, letnik VI št. 10, 13,21,22, 32,
38, 1948
Brigadir - glasilo mladinskih delovnih brigad v Novi Go-
rici, letnik II, št. 5, 9, 1948
OPOMBE
1. B. Marušič, Nova Gorica, Motovun, 1988, str. 71. -
2. J. Jeri, Pred 40. leti sta se Slovensko primorje in Istra
zedinili z matično državo, Prešernov koledar 1987. - 3.
Občina NG 1947-1977 - zbornik. Občinska konfe-
renca SZDL Nova Gorica, Nova Gorica 1977, str.
10-11. - 4.1. Vrišer, Nastanek in razvoj Nove Gorice,
Geografski vestnik, Lj. XXXI., 1959, str. 45-78. - 5. A.
Melik, Slovensko primorje, Slovenska matica, Lj. 1960,
str. 399-405. - 6.1. Vrišer, n.d., str. 45-78. - 7. A. Me-
lik. Gorica, Lj. 1946, str. 15, 16. - 8. B Marušič, n.d.,
str. 125. - 9. C. Nanut, Ob 25-letnici najmlajšega mesta
ob naši zahodni meji. Srečanja, 1. 1972, št. 45-46, str.
7-14. - 10. Srečanja, I. VIII, št. 37/38, 1972, str. 62. -
11. Goriška srečanja, 1 .II, št. 7,1967. - 12. Goriška sre-
čanja, l.n,št. 8,1967.-13. PA-NG, Fond: Začetki grad-
nje N.G., pismo B. Gvardiančiča C. Zupancu. - 14. PA-
NG, Dokumentirano gradivo občine N.G. 1978, Stalna
zbirka dokumentiranega gradiva občine N.G. - 15. E.
Ravnikar, Nova Gorica po 35-ih letih. Arhitektov bil-
ten, št. 68/69,1. 1983, Društvo arhitektov Ljubljana in
zveza društev arhitektov Slovenije, Ljubljana 1983. -
16. E. Ravikar, n.d. - 17. C. Nanut, n.d., str. 7-14. - 18.
PA-NG, Fond: Začetki gradnje NG, Iz govora na slav-
nostni seji skupščine občine NG, dne 9.9.1978. -19. PA-
NG, Fond: Začetki gradnje NG, Poverjeništvo PNOO
za Slovensko primorje, 1946. - 20. glej opombo 19. -
21. PA-NG, Fond: Začetki gradnje Nove Gorice, OLO
Gorica - NG, t.e. 38. s.e. 711. - 22. Po podpisu mirov-
ne pogodbe so se organi ljudske oblasti razformirali in
se organizirali tako, da bi se novo priključeni kraji čim
laže vključili v družbeni upravni sistem Jugoslavije.
Okrožni NOO za Goriško (cona A) je bil ukinjen,
PNOO pa je 8. februarja 1947 odločilo, da se vipavski
in grgarski okraj vključita v novi okraj Gorica. V Ajdov-
ščini seje takoj formiral izvršni odbor tega okraja, ses-
tavljen tudi iz predstavnikov cone A, ki je bila še ved-
no pod zavezniško upravo. 23. februarja 1947 je bil razre-
šen tudi PNOO in ukinjeno poverjeništvo, ki je preneslo
svoje posle na ustrezna ministrstva vlade LRS. Tako je
prešla skrb za gradnjo mesta v pristojnost predsedstva
slovenske vlade in ustreznih ministrstev. - 23. PA-NG,
OLO Gorica-NG, t.e. 38, s.e. 1960.-24. glej opombo
23.-25. PA-NG, OLO Gorica - NG, t.e. 38, s.e. 1522. -
26. PA-NG, Fond: Začetki gradnje NG, OLO Gorica -
NG, t.e. 38, s.e. 3419.-27. glej opombo 26. - 28. Arhi-
tektov bilten, št. 97/98, december 1988, udk. 71-72. -
29. PA-NG, OLO - NG, z.e. 38, s.e. 8660. - 30. PA-
NG, Fond: Začetki gradnje Nove Gorice, OLO Gorica-
NG, t.e. 8, s.e. 349. - 31. PA-NG, Fond: Začetki grad-
nje Nove Gorice, zasebno pismo Cirilu Zupancu. - 32.
1. Vrišer, n.d., str. 45-78. - 33. Z. Mlinar, Humaniza-
cija mesta, sociološke razsežnosti urbanizma in sa-
moupravljanja v NG, Založba obzorja Maribor, 1983. -
34. I. Vrišer, n.d., str. 45-78. - 35. Ljudska pravica,
l.Vm, št. 215,13. september 1947, str. 3.-36. Sloven-
ski poročevalec, I.Vm, št. 220,18. september 1947, str.
1.-37. Slovenski poročevalec, I. VIII, št. 224,23. sep-
tember 1947, str. 3. - 38. C. Nanut, n.d., str. 10. -
39. Ljudska pravica, 1. VIII, št. 224, 23. september
1947, str. 1. - 40. Arhiv RS, Planska komisija LRS-Lj.,
t.e. 13, a.e. 33. - 41. glej opombo 40. - 42. Slovenski
poročevalec, I. VIII, št. 261,6. november 1947, str. 3. -
43. Slovenski poročevalec, 1. VIII, št. 264, 9. novem-
ber 1947, str. 3. - 44. Arhiv IZDG, Centralni komite
LMS-ZMS-Lj., t.e. 22.-45. Nova Gorica, l.I, št. 1, 8.
november 1947, str. 1. - 46. Podatke o MDB glej v: Mla-
dinske delovne akcije 1945-^8, katalog razstave Mu-
zeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani, 1.1983, ure-
dila Nataša Urbane. - 47. Nova Gorica 1.1, št. 3, 6. de-
cember 1947, str. 3.-48. Nova Gorica 1.1, št. 4,20 de-
cember 1947, str. 1. - 49. PA-NG Okrajni komite KPS -
Gorica - NG, t.e. 95, a.e. Resolucije 1947. - 50. Arhiv
RS, Zapisnik proizvodnega sestani<a na gradbišču NG,
22. novembra 1948, Ministrstva za gradnjo LRS, t.e. 152,
a.e. N.G. - 51. Nova Gorica, 1 .n, št. 4,16. februar 1948,
str. 1. - 52. Mladina, l.VI, št. 13, 27. marec 1948, str.
2. - 53.Mladina, l.VI, št. 10, 6. marec 1948, str. 1. -
54. Nova Gorica, l.II, št. 8, 10. april 1948, str. 1. -
55. Nova Gorica, l.II, št. 10, 8.maj 1948, str. 2. -
56. Arhiv IZDG Centralni komite LMS-ZMS, Lj., t.e.
12.-57. Nova Gorica, l.H, št. 24, 20. avgust 1948, str.
3. - 58. Mladina, l.VL št. 22, 29. maj 1948, str. 2. -
59. Mladina, l.VI, št.21,22. maj 1948, str.2.-60. Mla-
dina, 1 .VI, št. 32, 7. avgust 1948, str. 2. - 61. Brigadir,
l.n, št. 5,20. julij 1948, str. 2.-62. Nova Gorica, 1.11,
št. 21, 6. avgust 1948, str. 1.-63. PA-NG, Okrajni ko-
mite KPS - Gorica - NG, t.e. 95, a.e. Resolucije 1948. -
64. Brigadir, l.II, št. 9,17. avgust 1948, str. 1.-65. No-
va Gorica, l.II, št. 25, 3. september 1948, str. 2. -66. S.
Plahuta, Pričetki gradnje Nove Gorice, Jadranski oledar
1979, Založništvo tržaškega tiska. Trst 1979, str.
148-156.-67. Mladina, l.VI, št. 38,18. september 1948,
str. 2. - 68. PA-NG, Okrajni odbor SZDL - Gorica -
NG, t.e. 1, a.e., Zapisniki sej 1947-52. - 69. Nova Go-
rica, l.n, št. 13,11. junij 1948, str. 1.-70. C. anut, n.d.,
str. 12. - 71. Arhiv RS, Mesečno poročilo SGP »Pri-
morje« za februar 1948, Ministrstvo LRS za gradnjo -
Lj., t.e. 332, s.e. 204. - 72. Arhiv RS, Mesečno poro-
čilo SGP »Primorje« za marec 1948, Ministrstvo za grad-
nje - Lj., t.e. 232, s.e. 204. - 73. Arhiv RS, Mesečno
poročilo SGP »Primorje« za maj 1948, Ministrstvo za
gradnje - Lj., t.e. 232, s.e. 356. - 74. PA-NG, OLO Go-
rica-NG, t.e. 60, s.e. 6741. - 75. PA-NG, OLO Gorica-
NG, t.e. 62, s.e. 9259. - 76. Nova Gorica, 1.11, št. 24,
20. avgust 1948, str. 3. - 77. PA-NG, OLO Gorica, -NG,
t.e. 61, s.e. 8952.-78. Nova Gorica, l.n, št. 28,24. sep-
tember 1948, str. 1.-79. S. Plahuta, n.d., str. 155-156.-
80. Nova Gorica, 1 .m, št. 33,18. avgust 1949, str. 1. -
81.Nova Gorica, LIH, št.41,13. oktober 1949, str. 3.-
82. Nova Gorica, I.IV, št. 11, str. 3. - 83. Nova Gori-
36
ca, l.m, št. 30, 28. julij 1949, str. 1. - 84. Arhiv RS, Mi-
nistrsvo LRS za gradnje-Lj., s.e. 750. - 85. Arhiv RS,
Ministrsvo LRS za gradnje-Lj., s.e. 805. - 86. Arhiv RS,
Ministrsvo LRS za gradnje-Lj., s.e. 234, s.e. Kontrolni
sektor 1948 - Nova Gorica po 35-letih, Arhitektov bil-
ten, št. 68/69, december 1983, Društvo arhitektov Ljub-
ljana in Zveza društev arhitektov Slovenije, Lj., 1948-
49. - 87. Arhiv RS, Izvršni svet skupščine SRS-Lj., t.e.
4, s.e. S 1949, 320. - 88. PA-NG, Oblastni ljudski
odbor goriške oblasti 1950. - 89. PA-NG Gorica-NG,
Spisi 1951. - 90. PA-NG, OLO Gorica-NG, t.e. 57/B. -
91.1. Vrišer, n.d., str. 45-78. - 92. E. Ravnikar, n.d. -
93. PA-NG, OLO Gorica-NG, t.e. 62, s.e. 10087.
37