Lesto EH.» siev. 118. V CelSn, iorek due 11. okio&ra 192t. Postnina plačana v Süiouini. =--------------- -\ AoV^-------------^^====mi ¦ ¦¦hum. !¦¦!¦ ¦IIIIMIIM.....¦IIIWI—I III I II—Mill—¦¦¦—¦MB— ¦¦!........ I Mil—¦ Srü.'ic celoletiiü 12Ü h\ j!) iisodo. Zapoljau no praznili ^os!:i: .cpubüke in protisrbske Kon.ie. pod pri- iiskom nemško-ilaiiiaiiskili sleparij. po- iickocl /anemarjcn od našili oblasti in wi-iifcil' poklicanüi cinHt I.ic\- Uj j; oro.šk i del slovenskega plemena kmi na dana- snü dan po bvoji veeini glasoval /a trh- o nemškoavstrijsko republiko in se ocl- ccpil od svoiili bratov. S pozigi sloven- s.Kih domov, z rcvolvcr.ii nemskili heim- •w-hroyskih fašistov in z bajoncti nem- ske soldateske je bil naš koro.ski Slove- iue pri.silicn glasovati za Avstrijo. V ^ollknr in kjer to ni pomagaio, so pripo- inogle ncmško - italijanske komisijske ii'blasti, ki so izid Plebiscit a na najne- ^umuejši naein ialzifieirale. Danes stoka koroški Slnvcnec pod peto ošabnega tujca. ki inn ie iij^rab»! „opet vse slovenskešole. ki niu ie u^r;,_ hi) slovenske dtihovnike, ki jC vrgul'slo- vcnski je/ik iz vsch uradov. ki še dancs •- ieto dni po plebiscitu — izvaia najgr- sa dejanja maščevalnosti nacl sloven- skim prebivalstvom. napada Slovcuce /. batinami in rcvolvcrji. požiga slovenskc '-ioinovo, tira prcd sodisčc ljudi. ki za- ''tc-vajo svoia narodna prava. zajaince- na jjm v mirovni pogodbi. Danes stoka ^ Plaka in kliec na pomoč. v ¦ Končaiio? 2a vedno? Nc! Cujie ;at našcga Oosposvetskesa zvona, ki •uiiij oznanja nasilia in krivicc! Ne pla- ''¦:•"; in ijc stoka naš Qosposvetski zvon, mosočno kliče na delo, na obranibo, na -veto. Kaže nam soreče domove našiJi slovenskih knietov na Koroškem, kaže ¦nam na Sole in na cerkve. kjer jc izbae- nen slovcnski jezik in kjer se vrsi siste- matično potujčenje n^šeSfa iiaroda, ka- že nam na obla.stnike avslriiske, ki so vklcnili v okovc pravice slovenskega naroda. Od Gospe Svete sem bi.ie plat zvo1 •ia! In dviga se pred nami prestol koro- tanskih siovenskih knezov in zove in kličc: Pridi, Ti nekronani knez naš koro- lanski, pridi, Ti iusoslovenski kralj, za- sedi starodavnj prestol korotanskih Slo- vencev in prisezi. da hoeeS braniti vsik- dar in vselej pravice naše! Pridi in vzn- mi jxxl svoje r>kril?e zibelko našcga na- roda! Pride cas in pride dan ... A. P. ČEHOV: Proko cilja. Zemljemerec Oljeb Oavrilovič Smirnov je izstopil na železniilci po- staji Oniluški. Imel je še trideset do štirideset vrst i vozem do posestva, kjer bi moral izvrSiti merjenje. »Povejte mi, prosim, kje bi lahko dobi) tu požtne konje ?« je vprašal postajnega orožnika. »KakSne konje? Poštne konje? Sto vrst naokoli tu še psa ne dobite, da bi vas vozil, kaj šele požtne ko- nje ... Pa kam hočete?« »V Djevkino, na posestvo generala liohotova.« »A tako!« je zinil orožnik zehaje. »Potem pa stopite še tja za poslopje postaje; tarn na dvorižču se včasih dobe kmetje, ki jemJjejo popotnike k sebi na vozove.« Zcnliemerec je vzdihni! in se po- čas' napotil na nasprotno stran po- slopja. Po dolgeiTi iskanju je našel tam kmela, ki je bil Sele po dolgem govo- ričtfnju in obotavljanju voljen, da ga vzame na voz k sebi. Bil je zelo krepko r.a*vit člcvek, čemernega in kozavega :lCa. v razcapani suknji in v čevljih 12 x*\*. I RANK) CVKTKO: Slövesiski kmotovnlci v Srbiji- U)alje.) Najbolj nas Je zanimal visok niar- mornat spomenik pred cerkvo, postav- lien v spomin žabarskim jiuiakoiii, pad- lim v vojnah od 1912 do 1920; prijazni pop nam jc rekel, da jih je okoli 170 iz Žabarov; njih imena so s pozlačcnimi čr- kami ovekovcčena na prcdnji strani obe- liska. Do solz nas je pa sanil napis na zadnji strani: Na jirobovinia u iiidiini nečc srpsko cveču niči; pozdravite našu decu: nečenio im nikad stiel. -••- Opravili smo v 2abarih »uoručak« zajnp-k s sirom, «prasjem« in pivoin, kar je dala iz prijaznosti občina, poslo- vili se. potem pa krenili na vozovili pre- ko širne moravskc doline in ecz Moravo samo na njen levi bres na žclezniško postajo Velika Plana. Mislili smo, da bodo bližjc Morave večinoma travniki. a našli smo skoraj sama konizna polja, redka sela in velike slivn.iake. Zomlja v tei dolini mora biti izredno rodovitna, še ntizčrpana, saj je baje ni treba ^niojiti; opravi menda to reka. ki v pomladnem in jesenskem deževju niočno naraste, iz- stopi in poplavi širno ravan. Morava ima tukaj preoej široko striiffo.' dasi je bilo kalne vode malo. Vidi se. da o povodnji ni stalnih bregov. Pod mostom smo na- šteli 14 primitivnih mlinov na ladjah '(»kumpih«), ki pa so manjši od liaših na Dravi in Muri. ~ Vozöve so nam dali dobri seljaki in meŠčani v Požarevcn in drutde na razpolaso brezplačno zgolj iz lju'bezni in »počasti« do bratov Sloven- cev; še napitnine bi ne bili radi vzeli. — V Veliki Plani smo se malo otrcsli prahu ter si odpočili, potem pa je prisopihal vlak ki nas je potegnil po slavni proj?i skzi prijazno mesto Palanko v še pri- jaznejši Mladcnovac. Tukai smo prelo- žili svojega rojstve »grešne kosti« na drug vlak. ki vozi po stranski, ozkotirni železnici, izpeljani po mnogih brdih in stevilnih serpentinah v Arajidjelovac, zakaj naš vzviženi eilt ie bila zdaj To- pola in brdo Oplenac z grobnico vclikega kralja Osvoboditclja. Naknadno sc mi vidi lunieuno mne- niti, da je v Veliki Plani lovarna za iz- »Vc-di vrag, knko strašen voz;ček imaš?« je dejal zemljemerec nevoljno, ko je stcpal na voz. »Saj ni razločiti, kje je pri njem spredaj in kje zadaj. . .« Konjiček je bil mlad, a suh, s tan- kimi no.cami in nagrizenimi ušesi. Ko se je kočrjaž zravnal na sedežu In ga oplazil z bičem. je Ie glavo potresel; ko ie izpustiJ nani mnežico psovk in ga še enkrat udaril z bičem, je zaškri- pal voz in se jel tresti kakor v mr- zlici. Po tretjem udarcuse je jel voz zi- "bati; po četrtem se je pomaknil z mesta. »Se bomo li vso pot tako peljali?« je vprašal popotnik. Opazil je bil, kako močno se voz maje in se je čudil spretnosti ruskih kočijažev, ki znajo voziti z želvino naglico, a yendar tako, da jim pri tern voz poskakuj^ in se človeku duša obrne v telesu. »Bomo že prisli!« je odvrnil voz- nik pomirjevair.o. »Mlada, dobra ko- bila je. . . Da Ie pride pošleno v tek; še držati je potem ne morete veČ. . . Na, na, tnrha prokleta!« Ko je voz zapustil postajo, se je že mračuo. Desno od zemljemerca se je razprostirala temna, trdo ?.mrzla ravnina, kakor daleč se je videlo ... Kdor se je vozi! čez njo, }e zablodil j skoro gotovo bogvekflm. Tam na ob- l Ljudsko vseučilišce v Geiju. Danes (pondeljek, 10. oktobra) sc urši nadaljeualno predauanje g. üiad. suetnika Cmilijana Iiileka o „francoski reuoluciji". Zač^tek kakor uedno — ločno ob pol 8. uri zuečer* delovanje salaiii. za sušenie mesa sla- niiie in klobas. Sibi so jo zgradili sigur- iio po M(S90., ko jim je ogrska vlada za- bi'anila !)rvie iz\roz s\inj in goveje ži\'i- iie eez severno mejo. Tako so Srbi pa- l'alizovali nevoščljivost svojih zlobnih j so.sedov in se obvarovali obeutne go- sp-odarske škode. zakaj po.slej so mo:^li po.sušeno meso itd.. izkratka: inesne proizvode pošiljati \r oddaljene dežele in eelo prek niorja. 7. vlakom smo dospeli v Arandje- lovac ob 13. lirj 15 min. Malo pred na-' sim prihodoni so izstopili tukaj naši to- variši prve skupine. ki so potovali iz I3eograda eez Zabrežje in Valjevo. O- gronma množiiia soljakov, meščanov in šolska niladina, ki je bila kratko poprej pozdravila 1. skupino. je ostala enostav- no na kolodvoni ter priredila preiskren sprejem i nam. Pole« odrasrlih nam je vikala »Živio!« in »Dobro došli, brača Slovenei!« šolska mladina tcr nas kar obsjpavala s evetjem; na čelu ji je bilo viio učiteljstvo. Navdušen pozdrav nam jo govoril ravnatclj tamognjega nižjcga gimnazija. Nato nas je množica sprem- ljala skozi glavno ulico prijaznega inc- sta do kjopališča in zdravilišea »Bukn- vačka banja«, kjer izvira čislani kise- ljak (slatina). V obsirnem parku. ki pa kaže precej sledov germanske kultnre, se dviga ponosito zdraviliški dorn »sta- ro zdanjc«, nekdanje bivališče kralja Petra. StopivŠi v prostran vestibul, smo na des'ni strani uzrli bel kip: orjaško žensko s sklonjeno glavo, oprto na ro- Oaj do tal segajočega rneča. Uganili smo knialu. da predstavlja kip najbrž Oer- manijo, ki zamišljena knie naerte, kako najhitreje prodreti do — Soluna. Hvala ti, pravična usoda, da si tako kmalu in eksemplarično kaznovaia in ma^'evüla germansko o-iabnost! Kip iniajo tačas najbrž še samo iz tega vzroka tukaj, da svedoei tujcem iiemski napuh in masče- vanje usode. Uiiiotvor ni: nas st; je lo- tila jeza, da bi %;\ h\\'i z^'obili na molc- kule! Še bolj ^kit'.t.i'iti.'o r-a v; ka^e po- setniku zdravil-sca gcrmaiiska nadiitosf zorju, kjer je izginila ravnina in se spojila z nebom, je mrzla jesenska večema zarja počasi ugašala .. . Levo od pota so moleii v nastopajočo temo črni kupi, ki so bili kakor kozolci aii kakor vas. Kar je bilo spredaj, tega zemljemerec ni videl ; na tej strani je široki, okorni hrbet voznikov zakril razgled. Bilo je mrzlo in brez vetra. »Moj Bog, kakšna puščava je to!« si je mislil zemljemerec, ko je skušal svoja užesa zakriti s plaščevim ovrat- nikom. »Nobenega človeškega stano- vanja! Če bi tu koga napadli in oro- pali, ne izve tega živ človek in če bi razbojniki streljali s topovi ... In tudi kočijaž se mi ne zdi povsem zanes- liiv . . . Kako silen hrbet ima ta človek! Ce tak korenjak !e s prstom dregne človeka, kakor sem jaz, pa sem opra- vil! In že tako zverinsko, sumljivo obličje ima !« »Ej, ljubi prijatelj«, ie vpraSal zemljemerec, »kako ti je pravzaprav ime ?« »Meni? Klim«. »Torej, Klim, kako je kaj pri vas? Je li nevarno? Je tu kaj razbojnikov? »Ni jih, ž njimi nam je Bog pri- zanesel . . Kdo pa naj bi tudi ropal tu ?« »No, to je vendar lepo, da raz- in ošabnost v 'parkii. \;: vis;»ke'ii n ra- niornatem podstavkn (piedestalu) /.agie- daL iz neke bele mase oblikovanega mo- gocnega leva, ležečega na zlomljeni srb- ski državni zastavi; pod levovim Ini- pom leži pj poglavitni namen. kraaljevo Krob- n'eo v Topoli, zato so se naši neiignani Movorniki pri (em «riičakn« omejili na najiiotrebnej.se pozdrave in napitniee, ])otem pa hajd na pot! Prišedši iz parka, smo zagledali v Arandjelovcu polno uli- co vozov: nskaj kočij in navadnih kole- sljev; stali so pripravljcni za nas, da nas popeljejo v kakih 16—18 km oddalieno Topolo. Ta vozila so dali na razpolago nekateri Arandjcloveani. večinoma pa dobri seljaki iz okoliških vasi, vse gra- tis, samo »iz poeasti« do bratov Sloven- eev. Vprašali smo se. ali bi se pri nas v enakem slneajii dalo tako toeno in gra- tis priearati »meninič - tcbinič« kar 42 voz. Kdo ve? Pri dobri volii in iskreni ijubczni do bratskega naroda vsQkako! Uliea je bila polna ljudstva. Pokrepeani po izdatnem ručaku smo brzo zlezJi vsak na svoi sedež, voz- niki brača Srbi-seljaki pa so pognali svoje sicer lahke, a zato neverjetno vztrajne konjiče. Imel sem sreeo, da sem se vkreal na »dvopotaeni« voz s per-es- jem, na takozvano »čezo«, zakaj na na- vadnem koleslju brez peresia bi si bil po »kaldrmi« in kameniti cesti med dolgo vožnjo enako mojim tovarišem temeljito preraliljal svojega rojstva gresne kosti. Skozi dolgo ulico v Arandjelovcu, kakor tudi skozi sela ob cesti in miino posa- meznili sclj-iokili koč je bilo samo jedno bojnikov tu ni . .. A jaz sem vendar za vsak slučaj vzel tri samokrese se- boj«, je lagai zemljemerec. »Proti sa- mokresu pa ni lahko kaj napraviti, ve5. Z ducatom razbojnikov tudi o- pravim, če treba«. Temneie je postajalo. Nenadoma je zaškripal in zacvilil voz, stresel se in kakor proti svoji volii zavil levo. »Kam me pelje tod? je misli! zemljemerec. »Saj je vendar ves Cas vozil 'naravnost, zdaj pa je krenil ne- nadoma levo! Konečno me lump spravi v kako goščavo in ... in ... Ne bilo bi prav nič čudnega !« »Čuj«, je rekel kočijažu. »PraviS tore], da tu ni nevarno? Prav 2al mi je ... Jaz se namreč zelo rad tolčem z razbojniki .. . Izgledam sicer suh in slaboten, a sem vendar močan kot medved ... Nekoč me trije razbojniki napadejo .. • No, in kaj misliš? Prvega sem podrl tako, da je ... da je dušo izdihnil na mestu, saj razumeš; oba ostala sta šla na prisilno delo v Sibi- rijo zaradi napada name. Odkod prav- zaprav to veliko silo jemljem, še sam ne vem . . . Takole z roko primem korenjaka, kakor si ti in •.. ga po- ženem v tla«. Klim se je ozrl v zemljemerca, je zapotegnil lica in udaril po konjiču. Stran 2. »NOVA DOBA< v * * V. 'i ' ^ iskreno vikanjc i.'i pozdravlian.te: >/ivio Slovcnci!« •¦-• »Živcli brača Srbi!-< Na- ši klobuki ter beli /.epui robci so bill per- manentno >• zraku. liralie Srb' so bili si- .Viirno vsi od male^a otroka do sivola- soga starca zunaj prod »kuOo". Jj Nidi- jo in pozdravijo S!o\ cr.ee Costa se vijc čoz imiok\ I'.'ibe in do- iine. veeiiioma v serpentinali do Topole. Vsak Slovenec ie dobi! y.u sopctniKa vsai po cnejifu srbskcju selraka, s kale- jiui so ie kmal 11 ?:apletel v zivahen jjo- spodarski ali pa poiiviciii raztfovor V k'lavnem sino se razumevali nopolnojn«. le kak bolj lokal.ii izraz ie bilo treba ma- id opisati. Bili suio si miiproi prija/.ni. kmalu pa iskrciii prijatcl.ii. hi kako tudi nc! Iskrenejšili, bol.i dobrosrOmh Ijudi, kakor so ti srbski, zlasti šumadijski so- Ijaki, si vobOo lie moremo misliti. Zabo- k'lo jc mono in izvestno tudi mnoge to- varišc često ob misli. da so nahajajo med Slovenei ljudje, celo zaslepljeni in- tcl 114:0111je (?), ki se drznejo zabavljati na Srbc in širiti mržiijo do njih! Oj sle- potc in nevednosti! Vi vsi taki abotmr/i. pojdite mod srbski narod. pojdobite so v . nje^ovo ilušo in sree. da La spo/natc in stidili so boste svoje^a noosnovaneft'a obrckovanja! (Dal.ie prill.) PODPISOVANJE 7 ODSTOT. DRŽ. POSOJILA 1921 ZAHTEVA LASTN A IN DRŽAVNA KORIST! P&fificne vest«» PašiČ v Parizu. Due 7. tm. je min. predsednik Pašič dospe! v Pariz. Po- ročal je takoj kralju 0 notranjem in zunanjem položaju ter 0 programu vlade. Kralj je izrazil Pašiču in vladi popolno zaupanje. Pašič je obiskal do- slej tudi zastopnike velesil tcr jim spo- ročil, da Jugoslavia stoji odločno na stališču, da se rr.ora trianonska po- godba brezpogojno izvršiti. Madžarskim pustolovščinam, ki ogrožajo mir in red v Centraini F.vropi, se mora napraviti konec. V zadevi albanskih mej je Pašič napram zastopnikom velesil povdaril, da zahteva naša kraljevina meje, ki bodo omogocile mir in napredek na jugozapadnem ozemljn države. Zbiranje naš!h čet ob granici ima le obrambni značaj. Mir ob albanski mej'. Odkar so na albansko mejo prišle nove naše čete, ni več opažati gibanja na albanski strani. Napad italijanskih kulturonoscev na slovenskega poslanca v Trstu. Dne 7. tm. so v Trstu fašisti na ulici napadli slov. poslanca dr. Podgornika in ga s palicami ter bokserji težko ra- nili. Na glavi ima poslanec globoko rano. Jugoslov* muslimanska stranka je na svoji konferenci 7. tm. v Sarajevu odobrila taktiko centralnega in izvršil- nega odbora ter izrekla zaupanje po- slanskemu klubu, katerega je pozvala, na| vztraja na dozdainem stališču. V RadlČevl stranki se je pojavil spor. Krajevna organizacija v Belovaru je odločno nastopila proti Radičevi de- magoški politiki. Zato jo je Radič iz stranke izključil. Orgauizacija pa je za- Čela izdajati svoj list »Hrvatski seljak«. Novo gibanje se je razširilo po celi »Da, moj dragi«, je nadaljeval zemljemerec. »Bog cbvaruj vsakogar, da bi začel z menoj kai! Ne samo to, da razbojnik nima več cele roke a\\ ne cele noge, pa 2e pred sodišče pride . . . Z vsemi sodniki in policij- skimi načelniki seni dobro znan. Dr- žavni uradnik sem, nenadomestljiv dr- žavni uradnik ... Če jaz potujem, je to oblastem znano ... in one dobro pazijo, da mi ne stori nikdo kaj ža- lega. Vsepovsod ob potu je mnogo stražnikov, policajev skritih. Stoj, stoi!« je nenadoma zakričal zemlje- merec. »Kam voziš? Kam me hočeš spraviti?« »Ali ne vidite? 'y gozd peljem«. »ResniCno me pelje v gozd«, je mislil zemljemerec. »Kako sem ves v strahu ! A pokazati ne smem razbur- jenja . . • Je že itak opaxil moj strah. Zakaj se le tolikokrat ozre name? Gotovo ima hudoben namen . . . Preje je vozil mirno, korakoma, zdaj pa kar drvi dalje!« »PosluSaj Klim, Čemu tako goni§ konja ?« «Ne gonim ga. Sam je prišel v tek. In Ce je v teku, ga ničesar ne u- belovarski župniji, ki je bi!a doslej trdnjava Radičeve poiitike. ČeŠkoslovaška narodna skup- ščina je od predsednika Masaryka skli- cana za 18. t. m. NemŠka poslanska zveza je sklenila, da se bo zopet ude- leževala sej. .,, Na Madžarskem se je kmetska stranka, ki je najmoLnejša, odločno po- j staviia na stališče, da se mora potom j zakona razveljaviti pragmatična sank- cija ter proglasiti habsburško dinastijo za odstavljeno. Ako \laia teh zahtev sprejme, gee kmetska stranka v cpo- zicijo. To bi pa pomenilo izbruh krix.e. Vprašanje Zapadne OgrsS:e se bo razpravljalo na konferenci v Bonotkah, katere se udeleže Italij-i, Madžarska in mala entonta. Jngoslov. vlada stoji na staliSču, da se morajo sklepi trianonske pogodbe izvršiti. Kongres zveze narodov je za letos zaključen. l/.volil je — kakor sino že javili — rr.ednarodno razsodišče. Prihodnje leto bo predložen kongresu načrt za razorožitcv. Na GrSkem se |e vsled gibkih porazov v Mali Aziji pričtio veliko gibanje proti kralju. Vsem državnift? name- šče^cem v Ceiju! Javnim namtiščencem vseh sta- nov in kategorij trka beda z neiz- prosno silo na vrata. Vr.led neznosne draglnje, ki je nastala v zadnjih tednih, si ne moremo nabavti naj- nujnejšlh življenskih potreb^Čin. Ne- katcra živila so v zadnjem mesecu poskočila v ceni za 100" 0! Naša de- lavna sHa se krha, naš ugled tips. Nujno je potrebno, da nekrtj ukrene- nemo. Draginja se mora zajeziti na katerikoli način. Da se posvelujemo 0 nadaljnlb koraklh, ukrepih, prediogih in reso- lucijah, sklicujemo za iorek (I. f. m. ob 8. uri zvečer siai»nek ds*ž, namescewcey v Celju v v^lilco dvoratto ,,Naro:ine;ia doma". Pridite vsi pol::oštevilno ! Pripravljnln» odUor. FILM »PEGASTI IJ:(UR< V CF.LJU. Liiidslaiiui vseučilišču .-e jo posro- Oilo dobiti ta kraseu film za nrcdavaiija. Zaiiimiv jo ta film zlasti znvoljo toj;a. kor jo sL'stavljen v podobi p(/vcsti in sli- ka prcžulosmo stanjo noko do legariu o- kt.žoiie poljske diiižine. Prvo in drilln predavanjc sta so vrsili že v soboto (za K'imnazijo) in včeraj v pondcl.iek (za 111- darsko in trjiovsko solo), kar io o.skrbjl primarij g. dr. Steinfolsor. Naslcdnja prodavaiija so šo: danos v tor ok od Ki. do !':-;18. urc za obo meščanski šoli. pro- j dava niodiciiioo 'a. Mikic. Pol are poziie- ic t. j. ob 18. uri (tudi dancs \r torok) pa prtdava za incščane in okoličane s. dr. Steinfelser. V srodo bo prodavaiijo za lnostno in okoliško deško šolo. v čotrtok pa za mcstiio deklisko in zavod Solskih sostcr: obakrat prodava mod. m\ Mikiö od K>. do K-18. urc. V pctck bo vec pro- davauj za vojaštvo, katora oskrbi voja- ?ki zdravnik. V soboto pa tfresta KX- dr. Stoinfelsor in med. Mikic ^r Trbovljc. kjor bosta še dve prcdavanii in siccr od stavi. Saj si Zival sarna ne more po- moči, da ima take noge«. »Lazes, dragi prijatelj ! Jaz vem, da lažeS 1 Pa jaz ti resno svetujem, vozi počas.-.eje. Zedržuj konja ... Ali slišiš? Zadržuj konja!« »Čemu?« »Ker . . . ker za menoj od postaje pridejo še štirje moji tovariši, dohitijo me. Obljubili so, da me dohitijo v tern gozdu. Vožnja bo potem I njimi za- bavnejSa . .. Zdravi, krepki junaki so . . vsakdo od njih nosi samokres seboj. . Pa Čemu se vedno oziras* in tako ne- mirno sediš kakor na bodicah? He? Jaz, dragi prijateli . . . hm, da ... jaz .. Ni se ti treba ozirati nazaj . .. Nimam ničesar takega, k'ar bi te utegnilo za- nimati . . . Razven treh samokresov . . . Pa naj bo, če hočeš, pa jih vzamem in ti jih pokažem ... Pa naj bo . •.« Zemljemerec je delal, kakor da išče v žepih. Ta hip pa se je zgodilo nekaj, česar se v svojem strahu ni nadejal. Klim ie nenadoma skočil z voza in planil v c^oščr.vo kakor brez uma. »PomoČ«, je kričal. »Pomoč! Vzemi i-l. l(). tor od 10. IS. urc. Vstopuine j pri vsoli toll prcdavaiijili ui uoboiic, pač | pa so prosi prostovoljnih doneskov. da J so krijejo stroški za prevazanio filnia i/. Zasreba \' Coljo in zopot naza.i tor luo in dru.^'o. l'roda\'anja so vršo \- kiiiu (la- bor.io. Občinski odbor cel.iske okolice (po- slujo so vodno stari. Dovooini klorikal- ni!) io v nedeljo 9. tm. sklopal o podpi- su državno.ii';i posojila- Prvotni prodlovc. da i>odpiso oboina 20.000 K. jo propa- dol, kor so ,iLlasoYali zani samo uaptod- njaki (9). dočim so so klorikaloi (12) po- tiihnili. Sprojot jo bil potom (ali io po- sta!o klorikaloo vendarlo sram?!) drusi piodlo.ü;. da podpišo oboina 10.000 K. Dr. Koroščcv nedeliski sliod \ ooli- skom Narodnom domu io potokol broz vsa!:ju;i zaiiimanja našo iaviio.sti. Da so öasiiri t;"osi)ot!io od zimai na.uuali kmoio na shod, jo naravno. Vidoli sino pa, da jo dr. Korošoo zaool dusevno /.olo poša- li. Co vodilui polilik no zna kai dnii;'oi;:i iioy;o : prcnicsčetiju prof. Pirnata iz Colja \- Ko- čevje, čoš. da so jo izvršila zato, kor jo Pirnat nekoč na nekom shod 11 NSS izia- vil. da domokrati kvaro mladino. No pri- de mini 11a misel. zavračati lieumnost to tiditvo. l^rofosor Pirnat dobro vo. zaknj je bil premešeoii. Če pa želi. da so bo javno razpravljalo. kdo io \- Celju kva- ril lnladino, smo 11m prav racli na ra/- polago s eedniini podatki. Kor pa misli- 1110 vendar so. da ui on kmsiral \r kleri- kalno - narodnosocijalno koalicijsko ea- sopisje to vesti. za enkrat so moleimo. Pobalinstvo. Celjski odsek Sa\. podr. SJJD jo v zadnjom easu razmostil vee kazipotuih tabol v celiskom pr>gor- ju. Znašol so jo pa noki pobalin. ki jo jui- mazal tablo pri 1. zolczn. viiaduktu: H11- dioov graben itd. Odsek ie zadovo pri- javil orožnikom, da izslcdiio krivca. Občinstvo se pa naprosa. nai naznani vsakogar. ki ga zaloti pri taksuoni deja- nju. Tablo in markaeijo stanovio prccej konja in voz, samo meni pusli Življe- nje, prokleti človek ! Pomoč !« Slišali so se naglo odhajajoči ko- raki ; počilo je v lesovju, in vse je bilo tiho. Zemljemerec, ki tega in pri- Čakoval. je predvsem ustavil konja; potem je kolikor mogoče udobno sedel na voz in pričel preudarjati »Zbežal je ... Prestrašil se je, ne- umnež . . . Kaj naj storim zdaj ? Sam dalje ne morem, pota ne znam ; in še osumili bi me. da sem ukradel konja .. . Kaj zdaj? — Klim ! Klim !« »Klim !« je odgovoril odmev. Zemliemerec se je domislil, kako bo v.o mrzlo noč moral s-e'eti v temnem gozdu in ne bo čul ničesar drugega kot same volkove, odmeve in prhanje drobne kobile. Pri tej misli je čutil, kako se in 11 je čez ves hrbet vlila mrzla groza. . »Ljubi Klim !« ie zaklical. »Naj- dra2ji prijateli ! Kje si vendar, ljubi Klim?« - približno dve uri ie zenwjemerec kričal in ?ele, ko je bi! že hripav in se je ud-.l misli. da prenoči v gozdu, mil' je rah!a sapa donesla človeSko ihtenje. j cienarja in tudi Oasa. \ sako poškodova- 1 njo toll naprav ovira delovaiiio odseka v j interesu tujske.^a prometa in io zato se bolj kazn.iivo. Držite se predpisov! Na tukaisuji polieijski urad prihajajo neprestauo pri - to/.be o slueajih neizpolnievaiiia poiicij- skih prodpisow T011111 seveda sledc ka- zni. Tako 11. pr. so iiaše gospodinje oz. služkinjo ue more.io odvaditi strosanja prašnih ounj 11a ulioo. V in-doljo .ie v Aleksandrovi uliei iz iioko.via okna lotol gost prall na pasanto. Ali nai tako po- sropanjo vzbuja v tuicih vosoljo do po- scta naso.ua mosta? (iospodinio naj po- uee tozadovno svojo služkinio! Dalje: razni ljudje.se vedno bodisi iz ko- ! uiodnosti bodisi iz na.ua.iivosti! vkljub \ookratnim propovedim odkladajo sme- ti na Sa\injskem nabro/.iu. Kolesar.ii zo- pot in vozniki so vozi.io s kolosi in vo- zovi ponoeibroz luei in o.urozajo pasan- to itd. itd. Vse to so takšni prostopki po- lioijskili prodpisow da io naravnost v javuoin intorosu. da oblasti vsakogar, ki so mu i>rostopok dokažo broz par- diuia kazniijejo. r!iiako je s prodpisi x'le- I «-Ic- prijav in oüjav. Zgodilo so ie. da so po eolo techie in mcsccc živoli v Celju ra/.iii iz Ojj'rske dosli boli.ševiški elcincn- ti, no da bi polieija zanjo vedela. kor R')- spodar ali tcospodin.ia. kior io dotičui stanoval. nistu i/.polnila svoio dolžnosti in stanojemalea prijavila. ^e enkrat pri- inirocamo oblastem. da iz ozirov na ji;\j:o interese proti takim lindem naj- strož.io postopajo. Red mora biti! DENAR, NALOŽEN V DRŽAVNEM IN- VLSTICI.ISKEM POSO.HLU, NOSI 7 ODSTOTKOV OBREST1. Mariborske novice. : Redna seja občinskega sveta niari- borskega so vrši noooi II. tm. Mestno deško zavetišče v Mariboru jo podržavljono in razširjeno v državno deöjo stanieo. Ima dnevno deško in linovno dekliško zavetisee za ubožiio deco s popolno dnevno oskrbo, popol- dno vno doSko zavotišče za delawsko do- o-o bre/. uouiaooK'a nadzorsts'a. vzprc»**- itiališče z 20 prenoeifiCi. /.ilra\'iiiSko ain- 1 biilanco itd. i Cast /aveduim mladeukain! Učonko dckliško me.šeanske šolo v Cankarjevi j ulici \- Mariboru so si ustaiiovile \' posa- meznih razredih odboro za mladinsko Ju^oslov. Matico. Mesoeno zbirajo do- nesko za to važno or.uanizaoi.io. Mestno gledališče v Celju. Tretja predstava letošnje sezone pretečeni četrtek, dne 6. tm. je napoi- nila naše gledališče do zadnje-ga ko- tička. Sličen obisk bi bil mogoč pri vsaki predstavi, tern bolj pri igrah ki nudijo gledalcu več duievn^-ga užitka. Dramatično društvo je uprizorilo Sha- W0VO pravljično igro v treh dejanjih »Androklus in lev«, ki zahteva pri insceniranju gotovo žrtve in truda. Mnogo občinstva ie odhajalo v nevolji, ker ni moglo dobiti sedežev ; vendar ni bogvekaj zamudwo. Priviačno siio more imeti ie naslov, na odra ne na- pravi igra nobenega zadovolilvega u- tisa. Verjetno je, da jo čitas z užitkom, »Klim '. Ali si ti, najdra?.ji prijatelj? Peljiva se vendar dalje !« »liočete me umo— umoriti !« »Bila je Sala, dragi moj ! Bog naj me kaznuje, če nisem imel sale ! Kje pa naj imam samokres? Le \z strahu sem tako govoril. Usmili se me in peljiva se dalje ! Zmrzujem«. Klim, ki je gotovo premislil, da bi bi! resničen razbojnik že davno izginil s konjem in vozom, je zdaj stopil iz gozda in se plaho bliXaJ potniku. »Zakaj si se pa bal. neiimnež ? Imel sem vendar le Salo ti se ?:, takoj ustraSiS... Sedi vendar!« »Bog: vam odpusti, milostivi go- spod«, je mrmral Klim, ko je stopa! na voz. »Da bi bil jaz to vedel, za sto rubljev ne bi bil vozil. Toliko da ni- sem umrl od strahu .. .« Klim je z bitem udaril po kon- ji^u; voz je vztrepetal. Klim je udaril Se enkrat in voz se je zazibäl. Po ie- trtem udarcu se je ganil z mesta ; zemljemerec je potegnij ovratnik plaSČa čez ušesa in se je zamislil. Pot in Klim mu nista bila več novarna. :>v. 118 »NOVA DOBA Stran 3 ker izborno parodira kristjanstvo in pa^r.sivo začasa rimskih cesarjev, na odru pa more vsai nekoliko učinko- vati le tedaj, ako je vsa uprizoritev turii v podrobnostih izvedljiva- Zgubiti pa mora svoj efekt, ako igralci niso v ,-;anu kreirati tudi v najtežjih nijan- sah tipe, ki narn jih je kakor izklesane razvrstil pisalelj. V tolažbo služi naSim vrlirn igralcem, da celo poklicni i^ralci v L'ubljani niso spravili igre do velja- ve. Spominjala je, kakor se je kritik izrazil, bolj na cirkus in doživeia po- po':n tiasko. Ne čudimo se torej, da predstava v Celju tudi ni mogla za- dovo'jiti globokejše čutečega občinstva. QJigravala sta se zlasti drugi in tret:i prizor brez vsakega tesnejšega kon- takra z gledalci, edino dija.štvo je pri- blo do nekoüko užitka. Ker igra ne nudi dejanja, je tern večjo pozornost obra'ati na točno funkcijonirnnje na- siopov in dobro kreacljo skupin, ki tudi v vesoiosti ne smejo preti- ravati in postati le preveč groteskne. Tudi se ie mnogokrat samo deklarni- ra!o in polagalo premalo važnosti na konsekventno kreacijo posameznih tipov. Miti naSi sicer' najboljši igralci vsled tehničnih hib igre niso priSli do prave veljave. Cirkusa v Celju sicer nisrr.o doživeli, ker lev ni bil razpolo- žen za pies in ie z režijo vred pre- .dobro pojmoval svojo ulogo. Zato nam je b:!a ta ljuba in kratka, a vendar se svojcga dostojanstva zavedajoČa žival skozi celo igro najbolj simpatična. Iskreno čaštitamo g. Kreflu k temu le- pemu uspehu. Vrlega partnerja je na- šel lev v Androklnsu (g. Perc), ki je zlasti v prvem in tretjem dejanju iz- vanredno ugajal. Ostalih igralcev ime- noma ne navajam, ker so se gotovo potrudili. Ako niso dosegli zaželjcnega uspeha, ni ravno njihova krivda. Vendar sem pogrešal v nastopu vo- jaških funkcijonarjev veČ dostojanstva in rimljanstva. Vsa cast konečno gospe Kerchelich, ki je pri svoji občeznani narodni po/.rtovalnosti naslikala za drugo In tretje dejanje prav primerne knlfse. —vlj— a '3* Za gradu.io železnice Murska Sobo- ia - Ljiitoiner - Ormoz ic dovol.icn kre- d't v /.ncskti (.mi imlijon kron. Konkurz bn \- na.ikra.išem casu razpisan. /a prelirano pasivnih kraiev je vla- da votirala kreditc niinistrstvn za soci- ialno politiko. Represaliie proti madžarskim solain b(. izva.iala naša vlada. ako bodo .Jugo- sloveui )i;i Aladzarskeni silicni posecati !(i;ulž;irskr šolo. Vesti o ukiiijenju fakultet v Ljub- ljana, in sicor medieinske in tehnieue. so neresnične. Fakultete obsto.iai;> na te- nielju zakona, katere more ukiniti samo uov zakon, ki ga sklene narodiia skup- šeina. Vesti so prtilvsem spravili v svet klerikalni časo|)isi iz-vStrankarskÜi raz- Iorov. zlasti radi atfitacije proti držav- iieimi jK)so.jilti. Občinski volüni red /.,1 Slovcnijo je sklenif spremeiiiii /akolO'Jaiiii ndbnr na- rodue skupščine. seveda-le zncasno, dok- ler lie bo predložen enoleu ohc. volilni /.akon za celo drzavo. Znumisfilo sc bo stevilo odboNiikoN' \ obeinah. ki . iniajo man] ko 10.000 prohivalccv: \- obeinaii / nad 10.000 prebivalci te>- v avfouoni-- niji niestili Celjc. Maribor. Ptu.i in Ljub- ljana se razdele liianiiati (ako. da tlobi rclativno na.iinočiic.iša stranka polovico vseh odborniko; in «e cjic.ua povrh. o- ¦stali mandati pa sc imziIl-Ij n\cti stranke m> proporcu. V dnigili občinal. osiano pi'i clozclajnem načitui. Tudi ie sklen.i-jnili se neka.i drugih s^reniemb. Udruzeiije iu^oslov. ucitelistvn imn ivojo I. tlrž. skuprc'va]iah g. Jos. Z'aznla ie inienovan upravitel.iem. Vpražanje prcpovedi točenja viiia ob sobotali in nedel.iali ie za nas izredne važjiosti in \-endar .se o n.iem nc enje skoro nobene beseele. Zaka.i? Dasi vc- H1O, da bi se s takim zakonom ne slri- njalo niti S% prbivalstvu državc, vendar vse inolci. ker vsaka stranka se boji, da SiC ji ho oOitalo od nasprotnikov. da je siranka pijaricey in bog ve kai se, po- zablja sc pa pri tern, kai bodo trpeli nn- ši vinogratiniki. kaj naši «ostilniearji! A Mt' le ti. tudi za nas druge bi bila taka ^'epoved neznosna. Meščansl lKi \ni:,i\ prav tako \ inirM. ,'c • i Iiočeino privo- ščiti k iipicn y\\r/ V s\ obu-.lu; c'.rzaxi snio! Avstrija ni nikoli posega'a tako daleč v zasebiio življenje svojih držav- ljanov! Nisem pijanec. ne vidite me iii- koii piianega, \endar sein odločno proti takeimi zakomi. in. ee se bodo potrudili iiasi zakonodajalci nied Ijudstvo. bodo videli. da je tutli to prav tako odločno mtsprotno. in da bo vzbiidil tak /akon ji.j malo nevoljo po deželi. Ako hoeete (ni])i"aviti |>oboje. ki se vrše \- pijanosti, iniate šc drnga sredstsa v svoji nioči, da to storite. Strogo naj se kaznnje tir. jjr. vsakdo, ki bi se pokazal na eesti pi- ian. prctepaccm naj se prenove poliaja- uje gostiln. kaznnje na.i se tudi gostilni- carje, l\i bi dajali takim piti itd.. nikakor naj se pa ne sikauira pridnili delavcev. kmetov, uradnikov in dr.. ki si žele pri- voščiti ob nedeljali -•¦ ker drugikrat ik- uteguejo! svojo kupico vina!!! Oddclek za socijaliio skrb, invalid- ski odsek j)!)krajinske npra\'e za Slovc- ni.io želi nabaviti za invaiidske zavode Jo5 kom. stolov, 125 nočnili ouiaric. 28 dvodelnili oniar. A] skrjn.iic za preino^", IS miz razne velikosti. 25 obesalnikov prostostoječih, 15 nmivalnikcn / opre- nio (kovinast emajüran). 24 pljuvalnikov i/ ploC'Jvine. emailirani. 2 pisalai mizi, 1 oiiiaro za pisaniiške potrcbščinc. 1 o- niaro za knjižuico, 10 klopi. 1 omarp kre- denco za kuliinio. Dohaviti bo 120 sto- lov. 80 nočiiih omaric, si dvodelnih omar. 2 pisalni mi/i, (> klopi. 16 skriniic /a pre- mog. 5 miz. 10 obešalnikov. 1 omaro lucdenec). I omaro za knjižnico in I o- inaro za iiisanio franko invulidski doni \- kogaški Slatini, osialo oprenio pa franko invalidski dom \- Liubljani (Št. I\terska vojašnica). Vzorci navedenili predinetov so na ogled v invalidskem doiuu \r I iubliaiii v ?t. !3eterski vojaš- n'ci (|)ii upravitcljii). Praviln« kolkova- ne in zapecatene !)istnenc"'i>omicibc naj se pošljejo na gori omenieiii odsek naj- kasneje do 10. oktobra 1021. V ponudbi je navesti. v katei'em roku (od due naročila) se dobavi pohi- stvo. Odsek si pridržuje nravieo, da spre.inie izmed vposianili ponudb tno, ali pa tudi \ec. Obenem s ponndbo je l>oslati tudi potrdilo za položeno varš- eino. ki znaša 10% od skupnega nabav- nega zneska. Fakture se poravnajo najkasneje l-t dni potem, ko ie bilo bla- go pravilno prevzeto. Nad 100 milijoiiov drzavnega po- sujila je podpisala po vojui opustosena Srbija. tore] nad eno petino celcga zne- ska. Pokazala je. s tern zopet. da ne zna le z orožjcm v roki braniti domovine, ampak ji pomaga tudi pri delu za obno- vitev. Zlasti se je odlikovala Sumadija, ožja domovina Karagjorgjevicev. kjer je podpisovalo vse od nairevnejsih do mubogatejših. Tako se kažr mava do- niovinska litibezen! Naš rojak utonil v Splitu. Poroca- io nam: V noči od 29. na 30. sept, je u- tonil \- hiki (irnž (I)almacija) naš vrl> sodrug od carinarnice kapetan granie. Franjo i^prali. doma iz mariborske oko- lioe. K zadnjemn počitku snio ga spre- mili due I. okt. na dubrovniško poko- Palisee ii:i polotok La pad. Žaluioči ostali Slovcnci: Kin. Ivan Varsnik. doma iz Dobrne pri Celju, Franc Kuhar iz šmi- liela pri Pliberku.. Lovro Rilitaršič iz Bukoviee nad Škofjo Loko. Pavel Vi- dovie iz (joriee pri Krškem. Naj urn ie zemlja lalika! stvu g. odvetn. kandidata U. Dobovišc- ka iz Celja. Shodu. ki se ga ie udelezilo ca. 50 radovednežev, ie predsedoval g. odv. kand- R. Dobovisek. Izvajanja po- siar.ca Brandnerja so izzvala pri udele- zencih. ki so bili po ogromni večini pri- stasi demokratske in Saniost. kmetijske stranke. ostre ugovore. Zlasti težko se inn je očitalo, da njegova stranka ni gla- sovala za sprejetje ustave. Za vsebino in način. kako je ta narodno - socijalni poslanee govoril o državi in notranji po- litiki. je preznačilno, da ie žel vse pri- znanje in dopadenjc navzoeega g. Jekla. ki je bil vedno vse, samp ne Slovenec. (i. Brandner, ki ie koroski rojak in |)i"i- inorski begunec. bi storil bolie, ko bi ob obletnici nesrečnega koroškuvga plebi- scita He hoilil govorit v kraie. kjer se z užitkom in naslajo posluša vsakega, ki zna grtlo govoriti o naši državi. Tistim slovenskim ijiidem pä. ki iih ui nikdar mogoee složiti za skiipuo de!o vsled o- sebnili razprtij. želimo iiiiiogo uspeha v složnem razdiraniii in pohuiševaiiiii iia- roda, ki so ga nekdaj iispešuo vršili iieničiirji in ga daues skušaio nadaljevati ljudje Braiidncr in Dobovišek iz na rod- no soeijalne stranke. Hrashilk. Miuoli petek jj prieeh go- reti ogroinno skjndišce za slam<> tii\aj- šiiie steklarne. (iasilno društvo je bilo k sreči takoi na lien niesta in pozar o- meiüo ter lako preproeilo \reeio nesre- eo, ker se \ bližini tega skladisja na- haja skladišce za benein in a\'f(Mnobile. Rog. Slatiua. V tukaišiiieni inva- lidskem dornn je iimrl 7. tin. invalid Ka- rel Legvart iz ^inarja pri .klsali. Rogatcc. 2upan lieiiisti' je \' ;irvi obcinski seji nied drugini obljiibil, da bo delal tudi za \Uuio. lJa do tla.nes še nismo zaznali. da bi podpisal kuk ztie- sek drzavnega j)osojila ali da bi koga izmed svojih soniišljeniko\'. Ki s> ravijo tako težki zlnta kakor mi. pridobi; /an.i. Jugoslavija pae ni A\-stri.ia. za ! je štel stotisoee. ki so biJi tedaj neka.i vredni. Mož še ni prežet iiigoslo\'aiiske misli in tudi nikdar ne bo. Mogoč-e. da | ga tudi tola/.i zavest. da ie še iik\I Slo- VL'iiei muogo takih, ki so v bes :dah na- wtiiseni in požrtvovalni Jugosloyaiii. \- deianjih pa ničle. Dopi^i, Vojnik. Tu se je vrši] \- nedeljo 9. tm. v gostilni g. Kovaeiea shod narod- nosocijalne stranke. na kojem .ie poroeal g. poslanee Hrandncr. ki ie bil v sprein- Turistfka in sport. Hašk : Itirija. V nedeljo °. tm. se \<: vr- šila \r Ljiibl.iaui nogonietna tekma med prvakom Zagreba »Haškoni« in iirva- kom Sloveniie ljnbljaiisko »lliriio«. Kon- cala ie v '"aznierju 2 : 1 v nrid Hašku. UKINJENJE NAŠE ,Ml:i)lC!»\S!(I: FA- KULTETE l\ ŠF. KA.I DRVt.FXiA. Mislim si-jer, -la <•¦; ik- bod"re, go- spod iirednik. sirin.'ali z vsim kai 1 (wn uavedel v naslednji'h vrstah. ker me pa vendar dobro poznate in veste. da mi je bil in je še vedno cilj življenia srt-ča in dobrobit mile jugoslovenßke očetnjave. sem uverjen. da ne bostc vrgli te^ vrR- tie \- - koš. !<<,. sem prisei 1. 1017 y la- ško iijetnistvo. .sem iniel jtari-i priliko se- znaniti sc z idealnim tržašKim rodoiju- hoin. učiteljein glasbe na »Ulasbeni nia- tici'<. Tekmn enega leta. ki sva ga pre- ziwla drug poleg drugega, sva im..'la pae dovol.i časa preniisliti ustroj Jugo- sla\iie glede katere nisva bila nikoli \ dvomu - in to zlasti listroi šol, ki so nama bile najbolj pri sreu. Midva in tut!; drugi rodoljubi. ki so se na-nia sem- inija pridnižcvali -- nis\ a bila nikoli miKiija, da bi bilo potrebno za Jugosla- vs; toliko visokih sol. kolikor jih ima- mo danes! Kaj nam koristi n. pr. troje ali se \'ee medkinskih fakult.r. ce iTiiutmo za vse te dovolj izvrstnih tičnili moči! In prav tako je glede dnigih iakultet. glede telmike iii glede konservatorija. Po dolgotrajnem debatiraniu in res -stvarneni premisleku sva nrišla do za- ključka, da bi za nas doeela zadoščalo. ako bi imeli popolno imiverzo y Beogra- du. konstrvatorij v Zagrebu, v Ljub- l,ü:i |)a tehuiK.-). ko:- ^e baš y Sloveni.ii na.jbolj razvita indiistrija. Zadoščalo bi —¦ kveejemu bi pride.iali se Hrvatski kakšuo fakulteto - in država bi si pri- hranila ogroumo milijoiiov. poleg tc'ga bi pa bili ti zavodi lahko prvovrstni, ker bi na njili nameščali le naibolj.se moci. Da bi morala bili meščanska sola že v vsaki vasi. meiida ni božja zapo- \'.'d! Poglejmo! V 2alcu jo imanio. v Celju menda dve. zahteva se io seveda se v Laškem. Tolikf) na kupu ni meščan-' skih sol niti na CeškcMii! I in še kuj drugega! Nedavno me je prijatelj poučil. koliko pomožnih tnoči se nahaja na nekem okrajiiein glavar- stvii. Pravi. da je tarn toliko pisarie. d;» se iedva druga drugi ogiblieio. Zakaj vse to oineniam? Valuta pa- da! A kako vraga ne bo nadala. če či- taiiio tedeii za tednoni. da se je izdalo zopet in zopet toliko stomilijonov no- vih banko\ee\' -- skoro kakor v A\r- striii. Prieninio \-eiidar že e.ikrai malo ra- Oiinati in vareevati. pa malo strožje po- s[!;j)ati z na.šimi /id«)», i. in g. &.\ bi se ne obrii!!fi na bülie' Narodno gospodarstvo. II M F L j. XXVII. br/.o.iiiviio tržno poročilo. Žatcc, n. okt. 1U2I. Kupcija zopet l.ol.i čvrsta. 0400-7000 č. K za 50 kg. Nürnberg: 7-400 8400 M za 50 kg. Triitiesečnj keriiinieui tečai na sred- nji tehničiii šoli v Mariboru. Lončarska obri \' Sioveniji je bila svoj eas lepo razvita. ter je donašala lončariem lepe za.služke. Danes se nahaja ta nekdaj e vet oca obrt \' stanju propadanja, zlasti radi tega, ker se inladina Dos\eea raje drugim strokam. ki niomentano niidijo lei.'so eksisteiico. Da hi loričarska obrt. ki je v vee krajih n Sioveniji se danes ra/S'irjena kot domača indiistrija, se po- vzclignila na višjo stopnjo. .ie I'rad 'za pospcševanje obrti kraljevine Srbov hrvatov in Sloveueev v Ljtibljani na- stavil posebnega keiainičnega učitelja. ki naj bi seznanil našj lonearje z vsemi napredki v keramieni industriji. V ta nameii se namerava iistanoviti na sred- nji tehnieni soli \' Liubljani stalen kera- niieni odclelek, ki bo zasigural naši lon- Carski obrti praktično in teoretieuo iz- \ cžl)an naraščuj. S I. novcnibroni se (/ivori pr\'i ^-mesečni strokovni kera- mieni tečaj. Natančneiše informaciie da L'rad za |)ospesevanie obrti. Vzorčni vele^ejtni v Pragj. Sejm- ska direkcija nas obvešea. da je izse! ca. (m0 straui debel katalog vzorcnih velese.imoy y Pragi. Katalog vsebuje na .>. mednarodnem vzorčnem velesejmu zastopane tvrdke in inia sledeOo vsebi- no: Castni organi sejma. upravni sejm- ^¦'\i organi. sezuamek oficiielnih zastop- niko\- tu.iih držav v Pragi. pregled po- same'/nih strok, uvod. iniormacije za o- biskovalce sejma. razlaga okrajšav, si- tuaciiski nacrt izložbe z legendo, alfa- betieni seznam firm, seznam stojnic. seznam grup in seznam bkiga. Inserati se nahajajo po vsakem imenovanem de- ¦Iti. ti tcatafogu se dobi y 10 jezikih se- stavljen kljiic. s katerim moremo Hiiro najti zazeljeno tvrdko. sto.inico. grupr in predmel \' katalogu. Katalogova lič-v na zunaniost in ogrom.cn adrestii mate- rijal. zbran sistematičiio in prav pre- jfledno. .fanici vsakomur od razstavite- liev za uspeh. Na drugi straui je neob- hodeu pripomocek za vse one naše tr- govce, ki dclajo s Ceškoslovasko. Nili- če ga naj He pogresa. Naroca se pr: "Aloma Company < .n Kongresnem tr- gu \- Ljubljani in ii-ulni/irci \- Zagiebi; Duga ulica 33., t.^v sVme 2a Di;t., 650 strani obsegajoč adresin inaterijal je vreden naših 80 K. Zatu zelimo, da naš' gospodarski krogi pridno posega.io pr njem. Trgovska poga.ianja med Nemčijo in Jugoslavijo so se glasom poročik- ¦Berliner Tagblatta« prievla zopet due 2. tm. Likvidacita Avstroogrske bankc se nahaja v zadn.ii fa/i. Likvidacija trgo- \iuskih poslov je že izvršena. Sedaj pfl- dejo na vrsto še stvari. ki so spadale > pod roc je banke kot emisijskega zavoda. Prosveta. Zemljevid slovenskega ozeml.ia, k, ga je izda!! Slovenska Matiea v Ljufc- Ijani, je vnanjiin narocnikom -- izvzein- ši onim, ki so narocili nalepljcne izvod<. -¦-¦ že razposlan. Ko ])'-eime Matica na- roeeno platno, ga bo razposlala tm!' slednjim. Zemlje\ iJ, ki stane K ^o. — (:-¦. ovojem K 86.—. po pošti K 92,- ). \iob'. l.itibljanski naročniki proti izkazilu c plačani naročnini v društveni pisarni n.1 Kongresnem trgu :>i. 7/11 (.'o d 'lavniki! od 3.-5. ure I'opoJdiic. Ker obsega nn- klada zadostno sievilo izvodov, pripo- roeauio zemljevid nid' onim. ki naroe'rC- ne doslej še niso placaü. žiran 4. »NOVA DOBA< vino in indnstrijo jc od našili koiizu- latov v Nemčiji in Avstriji dobilo nazna- nila, da se uveljavijo tam novi železni- ski tarifi. Avstrijski tarifi za prevoz sc zvišajo za .iO—-50. v N'^r'^iii za M)%. \ Vprašanje valute v ospred.iu. Beograd, 9. okt. (ilavni odbor De- niokratske strankc .ie imcl včcraj scjo, v kateri se je zlasti bavil s slabini kur- zom dinar.ia. Povdarjala se ie potreba leguliranja nvoza in izvoza ter ravno- tcžja v proračunu kot predpoKoia za iz- J boljšanjc naše valute. i f i ! Neosnovane vesti o vojaških vpoklicili. Beograd, 9. okt. Z lnerodajne straiii [ se poroča: Ncosnovane so vesti, da se : ves prvi poziv narodne vo.iske pokliče ' na orožnc vajc. Vlada jc obvestila v;v- ; nega ministra. naj pozove samo najpo- ¦ trebne.i^ ' •.:<<¦ ¦¦¦ :>¦].¦>• A\ cet. Kcr i razpol;: /adostiiim -srevilom čet oh juzni ineji. .ie vct'jctno. j da se ne bodo klicalc nadnlinc r^zerv?. | ROK ZA PODPISOVANJE 7 ODST. DRŽAVNEOA POSOJILA POTECE 16. OKTOBRA 1921. MWttik „Novo Mo"! | 1056 8-2 Lastnica in izdajateijica; Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna tiskarna v Olju. Kupi ses v bližnji okoSfci meats üe?je molo visa oli hišo z nekaj zemlje. Vprašanja v upra- vi »Nove Dobe.» JAli zahtevate povsod v kavarnah, ' gostilnah, brivnicah ' in javnih lokalih 0 jpW^v© Dob©" + Odda se večja množina dobrega jabolčnika Gostilna Svetel, Gaberje. 1073 1—1 J2>uez/ta f/srfar/za CELJE Izvršuje vsa v stroko spa- dojoča dela najhltreje in po dnevnth cenah. Izdeluje vse tiskovine kakor: časo- pisje, trgovske, šolske in uradniške tiskovine, knjige, cenikc itd. do najumet- ncjšega barvnega tiska. Najbolje urejena KNJ1GOVEZNICA JZyrini.' hltsO III SOHdslO 1; .a dctn od rraf- /,.....,;'c do najfuKJ'.2 --------- izpcljavc--------- Prt;>Iižn© 300 kam, novih iz trdpga lesa, z železnimi obra; , prav lrčno opremtjenih, od 60- 300 litrov, se proda I. po K 8'— nc-rrr- ško nvstrijske veljave. \V. Rottr.i-. St. Johann am Tauern, DeutiZ" 1073 Österreich (nem. Avstr.) \ — \ zasf opsinika za Celje in okclico. Pontidbe na npravo lista pod 1071 rovalnica« 3-1 prodojolho in ucenec v trgovino mešanega blaga pri P. Ja- 1066 kovitscli, Celje. 2-1 3tavl>etLo tn galan* | %n:. loot« t*««l, j Celje, 'Krr.Ija Petra cesta 8 i «e prJporoča za lzdelRVo vaftkovrsta;-. ;j stavtoenih i\\ tralanturij^kin del. Kritji ™ fc3«J stroh, zvnnikov, popiavilc«. tstili, na- M ^0 prava strolovodov itd. latrrältcv totaa^ W Gene zmcrnc.Za lrvrlona delA so Jami'., T| Klobuke, mnške in zewske, na i&ljo bas"ja»r c, ncv^jše mode, into kSobučarna Š'-o- fe-CeiJe, 1072 1—1 CENE ZMERNEJ lifiii in miu YÜGOÜIIIH Oelje7 Kralja Pelra e» ^ - tie prlporoča za - ^ mnogobrolnt oölsk ^ V zalo^i vse nove so- ~ HoSske polrebSčine * - fPOSTREŽBA TOČNa Bozdna restavracija Confident! /Z(5) p^inedi v nedeljo due 86. im, ob 3. uri po^oiJ«e ( dornoGQ zebavo i godbo in plesom. 1 i!-t3ia!a ^®*^___ NajboUša hrena jsa-d©i@ini2fesS Zelo oiskvlole srecäs&s as' bo8ne im ttäodty, rekonva- lescente in os©b«So 23 ^fe- rn a lo hraniene t^r v ohlz sRabG osebe vsak® sSarosSL Za dobro vino, mrzla in topla jedila ter klobase bode najbolje 1075 preskrbljeno. Vstopnina prosta. 1—1 Oglejie st manuf akturne trgovino DOBI SE POVSOD. Tevarna kemtfkih prodmetev hrane ..SALUBRA" D. D. ZAGREB Boskovifeya yil. 23. telefon 7-91. Tuornlca: NOVA G RADI SKA «J. KUDISZ Celje - Öaberje št. 16, nasprofl YOja^nlci prostolonariedniu Alexandra Priporoca se vsem odjemalcem: na drobno in debeSo. f^t ______. —«------------«——^ - Dospela je velika množina inozernskega biaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifonin raznovrstno manufakturno blago.