aelegatski ©liveSčevalecX^ Domžale 20. april 1981 ,St. 5 Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale PREGLED DELA OBČINSKIH UPRAVNIH IN STROKOVNIH SLUŽB V današnji številki „Delegatskoga obveščevalca" vam prinašamo skrajšana poročila občinskih upravnih organov in strokovnih služb o delu v preteklem letu. Ti organi so že v preteklosti težili, da bi svoje delo v kar največji meri približali občanom oz. da bi postali Še uspešnejši servis za vsa opravila in pota, ki jih morajo občani opraviti pri občinskih upravnih in strokovnih službah. Da bi to dosegli, so že pred časom prilagodili temu cilju celo svoj delovni čas. Seveda pa so v želji — zadostiti potrebam in zahtevam občanov ukrenili tudi vse ostalo, da bi v čim večji meri tak uspešen servis tudi postali. POROČILO 0 DELU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1980 Izvršni svet je v preteklem letu deloval v sestavi, ki je bila izvoljena na zborih skupščine aprila 1978 do meseca maja leta 1980, ko je bil zaradi razrešitve dotedanjega predsednika, ki je odšel na novo delovno dolžnost, razrešen. Istočasno so bili izvoljeni novi člani v veliki večini iz vrst dotedanjih članov. Izvršni svet je sestavljen v skladu z določili zakona o sistemu državne uprave iz predstojnikov nekaterih upravnih organov in zunanjih članov. Člani izvršnega sveta so predstojniki naslednjih upravnih organov: komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja, uprave za družbene prihodke, sekretariata za občo upravo, sekretariata za ljudsko obrambo in sekretariata za notranje zadeve. J STALNA IN OBČASNA DELAVNA TELESA Zaradi zagotavljanja usklajene in celovite obravnave vprašanj iz svoje pristojnosti ustanavlja izvršni svet stalna in občasna delovna telesa. Tuje prišlo v letu 1980 do nekaterih sprememb z ozirom na ustaljeno prakso iz prejšnjih let, kar je bila posledica reorganizacija upravnih organov v skladu z zakonom o sistemu državne uprave. Pa ne le to. Objava skrajšanih poročil upravnih organov in strokovnih služb ima tudi namen doseči, da bi se občani v večji meri vključevali tudi v planiranje dela za prihodnje. Pravzaprav gre pri tem za to, da se preko delegatskega sistema (o omenjenem delu oz. poročilih bodo razpravljali zbori domžalske delegatske skupščine) vključijo občani v večji meri tudi v razprave o tem, kako delo vseh teh organov zasnovati v prihodnje. Če bomo dosegli bodisi en ali drug cilj, teda bo naš namen — približati delo občine in njenih organov občanom — vsekakor tudi dosežen, naslov prispevka BLIŽE OBČANOM pa še bolj upravičen. Predvsem je določene organizacijske spremembe narekovala ustanovitev komitejev na področju družbenega planiranja, družbenoekonomskega razvoja ter na področju urbanizma, gradbeništva, komunalnih zadev ter varstva okolja. Tako so bile po ustanovitvi omenjenih komitejev ukinjene komisije izvršnega sveta za družbeno planiranje, komunalne zadeve ter varstvo okolja ter komisija za urbanizem. Delovna telesa so sestavljena iz članov izvršnega sveta, strokovnjakov za posamezna področja dejavnosti, predstavnikov krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti. Stalna delovna telesa izvršnega sveta so: - koordinacijski odbor za splošno in skupno porabo - pravna komisija - komisija za finance PRED ZASEDANJEM ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Na zasedanjih zborov občinske skupščine, ki bodo predvidoma 21. in 22. aprila, bodo delegati obravnavali: — predlog družbenega plana občine Domžale za srednjeročno obdobje 1981 - 1985 — poročilo Izvršnega sveta in poročila upravnih organov ter postaje milice — predlog programa dela zborov skupščine za obdobje februar — december 1981 — razpravljali bodo o spremembah dveh zakonov: a/ predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine z osnutkom zakona b/ predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije z osnutkom zakona — obravnavali bodo poročila o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ. *--—__J - komisija za kmetijstvo - komisija za krajevne skupnosti. Vse zadeve, ki so uvrščne na dnevne rede sej izvršnega sveta in zborov skupščine so praviloma predhodno v obravnavi vsaj na enem od delovnih teles izvršnega sveta. Posamezne komisije in koordinacijski odbor so imeli v letu 1980 naslednje število sej: koordinacijski odbor za splošno in skupno porabo tri seje, komisija za planiranje štiri seje, komisija za pripravo prostorskega dela družbenega plana 16 sej, pravna komisija IS sej, komisija za finance 9 sej, komisija za urbanizem in gradbeništvo tri seje, komisija za komunalne zadeve, vodno gospodarstvo in varstvo okolja dve seji, komisija za kmetijstvo štiri seje, komisija za krajevne skupnosti štiri seje. SKUPAJ 42 SEJ Izvršni svet se je v letu 1980 sestal na štiridesetih rednih in dveh izrednih sejah ter na njih obravnaval skupno 258 zadev, pri čemer je sprejel 1.114 sklepov. Udeležba članov na sejah je bila 90 procentna. Iz sprejetega programa dela izvršnega sveta je bilo v letu 1980 realiziranih 61 od skupno 91 zadev ali 75,3 odstotkov, kar je nekaj več kot v preteklih letih. Realizacija programa dela bi bila prav gotovo še višja, če ne bi tudi v preteklem letu prihajalo do objektivnih težav, predvsem v spremembah nekaterih rokov za sprejem ustreznih aktov na republiškem nivoju. Neopravljene naloge iz preteklega leta so v večini primerov vnesene v program dela izvršnega sveta za prvo polletje leta 1981. Izven programa dela je bilo v obravnavi 197 zadev, pri čemer lahko ugotavljamo, da se število teh zadev iz leta v (eto povečuje. ZBOROM SKUPŠČINE V OBRAVNAVO 94 ZADEV Zborom skupščine je izvršni svet predlagal v obravnavo 94 zadev, kar predstavlja 80 odstotkov vseh zadev, ki so jih zbori skupščine obravnavali v letu 1980. Med temi je bilo kar 37 predlogov odlokov, kar potrjuje ugotovitev, da se pri nas predpisi izredno hitro spreminjajo. Izvršni svet je obravnaval vse zadeve iz dnevnega reda zborov skupščine SRS, ki so bile uvrščene v program dela zborov občinske skupščine. Svoje pripombe na ostalo gradivo zborov republiške skupščine, ki ni bilo v obravnavi na zborih občinske skupščine pa je izvršni svet posredoval neposredno delegacijam za republiško skupščino. Preko teh delegacij ter republiških upravnih organov, je izvršni svet sprožil tudi nekaj pobud za spremembe in dopolnitve nekaterih republiških predpisov. TESNO SODELOVANJE Pri izvajanju svojih nalog je izvršni svet tesno sodeloval z organizacijami združenega dela, drugimi organizacijami, skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami. V ta namen je izvršni svet organiziral številne sestanke zaradi izmenjave mnenj in vsklajevanja stališč vseh navedenih dejavnikov do odprtih vprašanj. Redno je spremljal tudi izvajanje pomembnejših investicij v občini, kot npr. SPB-1, SPB-2, izgradnja nove kanalizacije v Domžalah, osnovna šola Vencelj Perko itd., katere so bile v obravnavi na rednih tedenskih sestankih, na katerih so sodelovali predstavniki prizadetih izvajalcev, projektantov, investitorjev, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih. ENA GLAVNIH NALOG - PLANIRANJE Ena izmed osnovnih nalog izvršnega sveta v preteklem letu je bila priprava planskih dokumentov vseh nosilcev planiranja in priprava dogovora o temeljih plana občine. Izvršni svet se je aktivno vključeval v vsklajevanje posameznih nosilcev planiranja in proti koncu leta je bila ena izmed glavnih aktivnosti tudi sprejemanje teh dokumentov. V letu 1 980 smo zaradi gospodarske problematike sprejeli naloge izvajanja stabilizacijskih ukrepov iz nivoja federacije in republike. Pri izvajanju te naloge je izvršni svet deloval v okviru posebnega občinskega koordinacijskega odbora za stabilizacijo. Sprejemal je tudi potrebne ukrepe v okviru svojih pristojnosti predvsem na področju vsklajevanja ospodarskih načrtov organizacij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva, na področju reševanja problemov preskrbe ter sprejemal ustrezne ukrepe na področju izvajanja dogovora o družbenem usmerjanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. V zadnjem kvartalu lanskega leta je izvršni svet s posredovanjem na različnih republiških organih pomagal reševati probleme delovnih organizacij v zvezi z zagotavljanjem surovin in repro-materiala, ter pri iskanju ustreznih rešitev za pokrivanje deviznih anuitet v Papirnici Količevo. VELIKA SKRB ZA USTREZNO PRE-SKRBLJENOST OBČANOV Na področju preskrbe so se zaostrili problemi predvsem v drugi polovici leta tako, da je izvršni svet skušal s kratkoročnimi ukrepi (s sproščanjem blagovnih rezerv) ter z dolgoročnimi usmeritvami, ki so vgrajene v temelje plana, skušal zagotoviti boljšo preskrbo predvsem na področjih, ki so v njegovi pristojnosti. (Proizvodnja in predelava mesa in mesnih izdelkov, mleka, poljedelskih proizvodov, olja, sladkorja, moke in še nekaterih drugih proizvodov). V reševanje problematike na področju preksrbe in delno tudi v reševanje nesorazmerij na področju cen je izvršni svet v lanskem letu namenil znatna sredstva, ki pa jih bo treba v skladu s sprejeto politiko na področju preskrbe v naslednjih letih še povečati. Izvršni svet je intenzivno reševal tudi nekatere probleme s področja družbenih dejavnosti, ki so se nanašali predvsem na izvajanje investicij in pa zagotavljanje dodatnih sredstev za realizacijo povečanega programa na področju zdravstvenega varstva. Področju kmetijstva se z ozirom na spoznanje o nujnosti hitrejšega razvoja te dejavnosti in spričo težav v preskrbi posveča vse pozornosti. Izvršni svet je kompleksno problematiko s tega področja s predlogi za nadaljn,: usmeritve posredoval v obravnavo zborom skupščine, ki so predlagane usmeritve tudi sprejeli. V letu 1980 smo skupaj s sosedno občino Kamnik pristopih' k realizaciji izgradnje poslovnih prostorov za potrebe Veterinarskega zavoda Kam-nik-Domžale, ki bo s tem objektom pridobil pogoje za normalno opravljanje svoje dejavnosti. ZBOROM SKUPŠČINE PREDLOŽENO PET ZAZIDALNIH NAČRTOV Na področju gradbeništva, se je nadaljevala intenzivna pozidava prostora tako z individualno, kot z blokovno gradnjo. Napori izvršnega sveta na tem področju so bili vsklajeni v realizacijo sklepov in stališč zborov skupščine, predvsem pa v organizacijo družbene usmerjene gradnje in gradnjo za znanega kupca. Zborom skupščine je bilo predloženih v sprejem pet zazidalnih načrtov, izvršni svet pa je opravil sedem javnih razgrnitev urbanistične dokumentacije. Posebna skrb je bila posvečena pravočasnemu pričetku zbiranja potrebne dokumentacije za gradnjo družbeno pomembnih objektov (vzgojnovarstve-nih zavodov, šol, stanovanjskih kompleksov, itd.). Izvršni svet je na področju davčne politike predlagal zborom skupščine v obravnavo in sprejem sedem predpisov iz občinske pristojnosti in aktivno sodeloval s predlogi in pripombami v postopku sprejemanja zakona o davkih občanov. Sicer pa je bila davčna politika v občini Domžale naravnana v skladu z dogovorjeno politiko na nivoju regije in republike. Pristojnim republiškim organom je bilo posredovano tudi nekaj predlogov za spremembo zakonodaje, ki se nanaša na obrtništvo. VKLJUČENI V OBRAMBNE PRIPRAVE V letu 1980 je izvršni svet obravnaval tudi vrsto zadev s področja splošne obrambe in družbene samozaščite. Ena od najpomembnejših nalog je bilo redno ažuriranje in dograjevanje obrambnega načrta občine. Skrbel je za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini. Tako so bili skupaj s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito organizirani pregledi obrambnih priprav v vseh VSEBINA DELA V PRETEKLEM LETU Sekretariat za ljudsko obrambo se je v letu 1980 usmeril predvsem na naslednja področja svojega delovanja: - ažuriranje m dograjevanje obrambnih načrtov temeljnih nosilcev planiranja, -pregled obrambnih načrtov v TOZD gospodarskih dejavnosti in krajevnih skupnostih, - postavitev novih formacij civilne zaščite v TOZD in KS glede na oceno ogroženosti občine, - izvedba prehoda neposrednega izvajanja vojaške mobilizacije iz sedem na večino krajevnih skupnosti, - kvalitetno kadrovanje mladincev rojenih 1962. leta znabor, - organizacija seminarjev, posvetov in drugih oblik usposabljanja neposrednih nosilcev obrambnega načrtovanja, organizacijah združenega dela, gospodarskih dejavnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih skupnosti ter organizacijah. V preteklem letu je izvršni svet pripravljal srednjeročni obrambni razvojni načrt občine Domžale za obdobje 1981-1985 in koordiniral priprave planov z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi skupnostmi in organizacijami. PODRU2BLJENO DELO IZVRŠNEGA SVETA Pri svojem delu je izvršni svet redno sodeloval s predstavniki informacijskih medijev, pri čemer se je v večji meri kot doslej preko INDOK centra posluževal poleg občinskega poročevalca tudi drugih informacijskih sredstev. Predstavniki tiska so redno seznanjeni z gradivom in vabljeni na scie izvršnega sveta. V letu 1980 je bila izvršena reorganizacija upravnih organov v skladu z zveznim zakonom o temeljih sistema državne uprave in republiškim zakonom o sistemu državne uprave v smeri podruž-bljanja in racionalizacije dela. Ustanovljena sta bila dva komiteja kot kolegijska upravna organa, ki sta sestavljena iz strokovnjakov za posamezna področja dela komitejev, ki so jih imenovale delovne organizacije in druge organizacije ter skupnosti. - izvajanje programa vzgoje in pouka izvenšolske mladine, enot in štabov civilne zaščite, enot zvez in službe OJOA ter priprave študentov-obveznikov pouka o vojaških vedah in spretnostih v mladinskih učnih enotah, - mobilizacijska pripravljenost v prvi polovici leta 1980. PODRUZBILI SMO OBRAMBNE PRIPRAVE V letu 1980 so bili doseženi pomembni premiki v nadaljnjem podruzbljanju obrambnih priprav. Organizirali smo, oziroma bili pobudniki za številne posvete, dogovore in inštruktaže z nosilci obrambnih priprav iz temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij, vsakodnevno smo se v sekretariatu dogovarjali s temi nosilci, ki so želeli strokovne pomoči. Vsakodnevni stiki so dokaz POROČILO 0 DELU SEKRETARIATA ZA LJUDSKO OBRAMBO V LETU 1980 IN PROGRAMSKA USMERITEV ZA LETO 1981 Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, razen tistih, ki so s predpisi dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom. Sekretariat za ljudsko obrambo je strokovni organ za načrtovanje, usklajevanje in izvajanje obrambnih priprav ter načrtov. Pred nami je skrajšano poročilo, ki seveda ne more v celoti predočiti Širine dela v sekretariatu. Pa vendar tu so najpomembnejša opravljena dela. v___/ vie večjega zanimanja delovnih ljudi in občanov za obrambne priprave. Veliko *o k večjim aktivnostim prispevala tudi naia Številna pismena gradiva v obliki navodil, pojasnil in pobud. Izredno pomembno delo je bilo opravljeno v okviru strokovnih obiskov v TOZD gospodarskih dejavnosti. Glede na mobilizacijsko pripravljenost in druge Jtevilne redne In izredne obveznosti smo delavci sekretariata za ljudsko obrambo v letu 1980 opravili 2.158 ur izven delovnega časa, ki niso bik plačane. To Število ur pomeni nekaj več kot Število opravljenih ur Se enega zaposlenega delavca s polnim delovnim časom. OBRAMBNA PRIPRAVLJENOST NA SEJAH OBČINSKIH ORGANOV SkupSčina občine je v letu 1980 obravnavala Štiri zadeve, ki jih je strokovno pripravil sekretariat za ljudsko obrambo. Poleg poročila o uresničevanju zasnove SLO v občini Domžale je skupščina obravnavala tudi gradnje zaklonišč v občini, razpravljala o osnutku o SLO in DS ter sprejela odlok o organiziranosti nekaterih organov v vojni. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je obravnaval zadeve, ki jih je v 74 % predlagal sekretariat za ljudsko obrambo. Takih zadev je bik) kar 76. Izvršni svetje v letu 1980 obravnaval 18 zadev, ki jih je predložil sekretariat. OBRAMBNO DELOVANJE NA PODROČJU GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V preteklem letu smo obrambne priprave razširili na vse TOZD in OZD v občini Domžale. Tako smo v prvi polovici leta izvršili pregled obrambnih priprav v 44 organizacijah združenega dela m temeljnih organizacijah združenega dela in dveh POZD. Istočasno pa nadaljevali delo pz. pregled obrambnih priprav v devetih krajevnih skupnostih, da bi ugotovili dograjevanje obrambnih načrtov, povezanost organizacij združenega dela v krajevni skupnosti. Poleg pregleda stanja obrambnih priprav v delovnih organizacijah, TOZD m krajevnih skupnostih smo posvetili *rb kadrovanju vodstvenih struktur splošne ljudske obrambe ter strokovno izpopolnjevanje in urjenju teh. Organiziran je bil strokovni seminar za predsednike komitejev in njihovih namestnikov •z krajevnih skupnosti, kakor tudi za operativno strokovne organe sveta krajevne skupnosti (komisije). CIVILNA ZAŠČITA Delovanje na področju civilne zaščite v letu 1980 je bilo usmerjeno predvsem na krepitev organizacijske, mobilizacijske in kadrovske pripravljenosti vodstev in enot civilne zaščite v KS in OZD na območju občine. Tako so bile enote civilne zaščite na novo ustanovljene y 16 manjših organizacijah in skupnostih in so sedaj ustanovljene v vseh krajevnih skupnostih ter 63 organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Pristopilo se je K ustanavljanju splošnih enot civilne zaščite tudi v večjih stanovanjskih stavbah, ki bodo vezane na hišne svete. To predstavlja velik napredek v razvoju civilne zaščite, katerega cilj je, da se civilna zaščita organizira v vseh sredinah, kjer ljudje delajo in živijo. SREDNJEROČNO PLANIRANJE Veliko dela je bilo vloženega tudi za izdelavo srednjeročnih načrtov razvoja hi opremljanja enot civilne zaščite krajevnih skupnosti in programov zagotav-Ijanja občinskih rezerv določene opre- me in sredstev za nastavitev prebivalstva ob hudih naravnih nesrečah. V letu 1980 je bila pripravljena tudi podrobna analiza o stanju in problemih razvoja civilne zaščite, na podlagi katerih je bil oblikovan njen nadaljnji razvoj. ZVEZE, KRIPTOZASCITA IN SLUŽBA OJOA Na področju priprav vojnih zvez, kriptozaščlte m priprav delovanja in organizacije službe OJOA Je bilo v letu 1980 težišče dela usmerjeno v utrjevanje in izpopolnjevanje organizacije, v nabavo sodobne tehnične opreme in strokovnemu urejanju obveznikov in vseh elementov službe OJOA za opravljanje nalog v izrednih razmerah in v vojni. Za komuniciranje pri vodenju SLO imamo v občini organizirane radijske, žične, kurirske zveze in šifrersko službo za potrebe občinskih organov in organizacij. Služba za OJOA oziroma občinski center obveščanja in alarmiranja je s svojimi elementi organiziran tako, da je pripravljen uspešno opravljati funkcijo, zlasti alarmirati in obveščati prebivalstvo o vojnih nevarnostih. VOJAŠKO MOBILIZACIJSKE ZADEVE V prvem polletju 1980 je bilo težišče dela na prehodu neposrednega izvajanja vojaškega dela mobilizacije iz sedem na večino krajevnih skupnosti. Pri tem je bilo potrebno izdelati nove preglede vasi, ulic in naselij za posamezne krajevne skupnosti, sestaviti smeri raznašanja vpoklicev in drugo. Glede na zahteve TOZD, KS, SIS ter občinskih organov in organizacij smo obravnavali precej zadev za razporejanje vojaških obveznikov, vozil, konj m vprežnih voz na delovne dolžnosti v organe, civilno zaščito in narodno zaščito. Problemov z občani je malo. Omenimo naj nediscipliniranost pri izvrševanju vojaških obveznosti kot so neopravičeni izostanki z vojaških vaj, nejavljanja pravočasno sprememb bivališča, zaposlitve in podobno. NABORNE ZADEVE Na tem področju se opravljalo opravila organiziranja in izvedbe nabora, organizacija in izvedba vpoklica nabornikov v enote JLA, kadrovanje za šole rezervnih oficirjev, kadrovanje za vojaške šole in vodenje upravnih postopkov v zvezi z izvrševanjem vojaške obveznosti. Za nabor v letu 1980 je Uprava vojaškega okrožja Ljubljana predpisala določene postopke in obrazce, s katerimi je bil storjen korak naprej v podružbljanju kadrovanja in pripravljanja nabora v 1980. V tem kadrovanju so sodelovale vse krajevne skupnosti, šole, delovne in druge organizacije, družbenopolitične organizacije in>kadrovska komisija sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Sekretariat za ljudsko obrambo je to delo vodil, usklajeval ter na podlagi predlogov iz teh organizacij izdelal predlog kadrovanja. V delu naborne komisije so v letu 1980 prvič sodelovali tudi predstavniki OK ZSMS in OK SZDL. V tem letu smo pošiljali v JLA mladince rojene leta 1961, ki so bili na naboru v letu 1979. Predlog popolnitve je obravnavala kadrovska komisija sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na seji pred vsako skupino odhoda v JLA. V letu 1980 je bil sprejet novi zakon o vojaški obveznosti, ki vsebuje novosti glede odhoda v JLA takoj po končani srednji šoli. Po odsluženem prvem delu vojaškega roka 12 mesecev bodo v jeseni 1981 pričeli s študijem na fakultetah. Drugi del vojaškega roka 3 mesece pa bodo odslužili po končanem študiju. VZGOJA IN USPOSABLJANJE ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO / V preteklem letu smo vzgojo in usposabljanje za vse kategorije delovnih ljudi in občanov izvajali po sprejetem načrtu usposabljanja. Usposabljanje delovnih ljudi in občanov smo v letu 1980 izvajali v dveh delih. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je predpisal teme za izvedbo usposabljanja, ki smo jih porazdelili po temah v spomladanski In zimski del. V spomladanskem delu smo izvedli prvi del usposabljanja v vseh krajevnih skupnostih. Predavanja so bila Izvedena na 47 učnih mestih, na katerih se je udeležilo 10.500 občanov. Drugi del predavanj pa je bil preložen na februar Usposabljanje izven šolske mladine Je potekalo po planiranem programu. Da bi popestrili pouk in samo življenje mla- dine, smo v dodatni popoldanski pouk dodali praktične vaje, prikaze in demonstracije s področij, i katerimi smo Jih želeli seznaniti in katera so ozko povezana za obrambno usposabljanje. Z velikim prizadevanjem smo izvedli pouk zelo uspešno. Omenimo naj obisk visokih republiških gostov, ki so si ogledali in pohvalili dobro urejen in organiziran učni center. Pouk je bil tudi dobro publiciran in predstavljen javnosti. Po ocenah je pouk izven šolske mladine v naši občini eden najboljših v republiki. Usposabljanje študentov o vojaških vedah in spretnostih sy je izvajalo v letu 1980 v učnem centru Pokljuka. Trije študenti veterine in medicine so se udeležili pouka v učnem centru Tolmin. Domžalski študentje so bili javno pohvaljeni. Pohvalil jih je komandant učnega centra kot najboljšo enoto v učnem centru za leto 1980, po neuradnih informacijah pa so bili glede na priprave in uspeti pouka drugi najboljši v Jugoslaviji. LETNO POROČILO 0 DELU SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE ZA LETO 1980 Občinski sekretariat za notranje zadeve v skladu z družbenopolitičnimi izhodiSči republiške in občinske skupščine ter smernicami republiškega sekretariata za notranje zadeve izvršuje na podlagi zakona in podzakonskih predpisov upravne zadeve organov za notranje zadeve iz občinske pristojnosti. Poleg tega opravlja nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov iz te pristojnosti, spremlja in analizira stanje na posameznih področjih ter daje predloge pristojnim organom za izboljšanje stanja, sodeluje z drugimi službami organov za notranje zadeve in se aktivno vključuje s pobudami za spremembe in dopolnitve zakonov in drugih predpisov iz svojega področja. Za opravljanje nalog iz pristojnosti občinskega sekretariata za notranje zadeve je bilo v prvih sedmih mesecih sistemiziranih 15 delokrogov. Poleg redno zaposlenih dela pri medobčinski izpitni komisiji za voznike motornih vozil za občini Domžale in Kamnik Se šest pogodbenih delavcev. MATIČNE ZADEVE IN OSEBNA STANJA Na tem področju je bila v letu 1980 programirana količina rednih opravil dosežena v obsegu 102 % napram letu 1979 pa 95,77 %. Število opravil je odvisno od posameznih dejstev, kar daje prikaz naslednji pregled: -1*—-Vrsta vpisov 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1980/79 Indeks Rojstna MK Mrliška MK Poročna MK Zlate poroke Državljanska knjiga 17 230 160 2 25 316 208 22 233 187 1 28 16 231 123 1 37 18 216 187 2 27 17 234 142 4 34 94 108 78 200 126 SKUPAJ 409 549 471 408 450 431 96 Poleg rednih vpisov v matične knjige je bilo opravljenih 1.808 zaznamb in so v porastu za 140 primerov, sestavljenih je bilo 377 smrtovnic in prijav premoženja umrlih upravi za družbene prihod- ke v 226 primerih, kar gre za povečanje za 9 oz. 10 primerov. It podatkov izhaja, da Je bilo v občini preteklo leto 74 zakonskih zvez sklenjenih manj kakor v letu 1979. V primerjavi z vpisom sklenjenih zakonskih zvez v register prebivalstva pa ugotavljajo, da je pretekla leta izven občine sklenilo zakonsko zvezo 133 zakoncev. Gre skupno za 29 manj sklenjenih zakonskih zvez v letu 1980. V primerjavi z letom 1979 beležimo močan padec razvez zakona od 40 na 28 primerov za matično evidenco, od teh je vpisanih v register prebivalstva le 21 primerov. Na ostalih področjih osebnih stanj fre za rahel padec zahtevkov za dovo-tev spremembe imena. Zahtevki za odpust iz državljanstva SR Slovenije in SFRJ so mani S za 50 %, povečujejo pa se zahtevki za sprejem v državljanstvo SFRJ, zlasti iz vzhodnih držav. Delo po določitvi enotne matične številke je vplivalo tudi na dodatno delo matičarjev in se bo nadaljevalo v znatno povečanem obsegu v tekočem letu. PRIJAVNO ODJAVNA SLUŽBA V naslednjih primerjalnih tabelah je prikazana pretežna količina opravljenih postopkov v tej službi, hkrati pa je razvidno gibanje števila prebivalstva v občini in nekatere druge spremembe. Na dan 31.12.1980 je bilo v občini 39.240 stalno prijavljenih občanov ali 1,60% več napram letu 1979 in 1.182 začasno prijavljenih oseb ah 40 % manj, kakor v primerjalnem letu. Iz podatkov je razvidno, da se prijave in odjave, kakor tudi sprememba prebivališča že drugo leto zapored zmanjšujejo. 9*1 Vrsta opravila 1977 1978 1979 1980 Indeks Registracija rojstev Registracija smrti Reg. sklenitev zakonske zveze Reg. razveze zakonske zveze Spremembe osebnih imen 587 354 343 28 42 736 343 331 37 45 699 280 349 38 78 671 336 275 21 56 96 120 79 55 72 Iz naslednjega pregleda je razvidno skupno številčno stanje vsega registriranega prebivalstva v občini na dan 31.12.1980: Vrste prijave 1977 1978 1979 1980 Indeks Stalno prijavljeni Začasno prijavljeni Prehodni gostje popr. dnevno Prehodni tuji gostje dnevno 37.105 37.915 38.624 1.360 134 39.240 1.182 319 141 101,59 60,73 102,24 Skupaj vseh prebivalcev 40.118 40.882 Pri stalno prijavljenih občanih je po najnovejših podatkih skupnosti za zaposlovanje upoštevati, da je 822 oseb na začasnem delu v tujini. V preteklem letu smo izdali le 1.581 osebnih izkaznic, v letu 1979 pa 2.049. To število se zmanjšuje, ker sami priporočamo občanom, da počakajo na novo zamenjavo osebnih izkaznic. Delo na tiraličnem registru se stalno povečuje. V preteklem letu smo ga ažurirali s 3.650 podatki. Letni porast je od 6-10%. V letu 1980 smo odkrili ob uporabi registra 12 oseb v primerjavi z letom 1979 - ko smo odkrili 23 oseb. Gibanje tujih prehodnih gostov je v porastu za 50 %, pri vseh dajalcih prenočišč. Po strukturi ne gre za spremembe. V preteklem letu smo kot izredno delo programirah izvajanje zakona o določitvi enotne matične Številke občanov. Delo je bilo časovno odvisno od posredovanja gradiva Zavoda za statistiko SR Slovenije. Kljub večkratnim urgencam nam je navedeni zavod gradivo dostavil šele 26.5.1980. S prizadevanjem vseh članov delovne skupnosti smo prvo fazo del uspeli zaključiti 8.11.1980. S samo izvedbo te izredne naloge smo porabili skupno 1.339 ur dela v podaljšanem delovnem času ter dela prostih dni. V postopku smo ugotovili vrsto nevsklajenih podatkov, in sicer kar za 13.035 občanov. Za vse te primere mora zavod že določene številke uničiti in izdelati novo gradivo. Kljub urgencam Zavod za statistiko SRS do danes tega še ni storil, čeprav bi morali vsem občanom številke določiti najpozneje do 1.3.1981, ko se začne popis prebivalstva. Po zadnji telefonski obljubi bomo za navedeno Število občanov dobili gradivo šele po 15.2.1981 in bomo morali tedaj v nekaj dneh izvršiti primerjavo z registrom in obvestiti občane o določitvi enotne matične številke. V vseh primerih, koder so bili podatki skladni z registrom prebivalstva smo z ustreznim izvodom obvestili občana in pristojne matične urade, koder so bili občani rojeni. Slednji bodo morali v tekočem letu izvršiti te vpise v vse rojstne knjige ter jih tekoče vpisovati v mrliške knjige. Gre tudi na matičnem področju za izredno delo v tekočem letu. v naši občini predvidevamo, da bo potreben vpis v rojstno matično knjigo najmanj 27.313 oseb, kar se bo deloma moralo opraviti v podaljšanem delovnem času oz. dela prostih dneh. Glede na pomembnost enotne matične številke občane sproti opozarjamo, da po pošti prejeta obvestila hranijo, dokler ne bodo te številke vpisane v osebne izkaznice, delovne ali-zdravstvene knjižice, pozneje pa še v vozniška dovoljenja ter potne liste. Ta obvestila morajo pokazati tudi popisovalcem ob popisu nrebivalstva v teh dneh. Pri številu 39.240 občanov, stalno prijavljenih ter 1.182 začasno prijavljenih občanov je na tem področju treba upoštevati naslednje podatke: Vrsta opravila 1977 1978 1979 1980 Indeks Število vseh registriranih mot.vozil Število voznikov motornih vozil Število kandidatov za voznike motornih vozil 8.605 13.049 5.251 10.188 14.127 4.867 10.871 15.147 4.967 11.217 15.560 3.295 103 103 66 strukturi vozil pa je naslednje stanje: .126 osebnih avtomobilov, 456 tovornjakov, 4 avtobusi, 5 traktorjev, 133 motornih koles, 226 mopedov, 77 prikolic in 9 polpriklopnikov. Poleg registriranih pa je še 1.081 evidentiranih vozil, od tega 892 kmetijskih traktorjev in 189 priklopnikov. Iz registra motornih vozil je bilo izločenih 2.058 vozil, od tega 1.278 zaradi prodaje izven občine, 780 pa zaradi poteka registracije, dotrajanosti oz. tehnične neuporabnosti vozila za javni promet. REGISTRACIJA VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL V letu 1979 in prej smo imeli letni porast voznikov od 8 - 10 %, medtem ko je lani dosegel slabe 3 %. Tako ima v občini danes 39,65 % občanov vozniško dovoljenje z eno ali več kategorijami. Po spolu je od skupnega števila 15.560 voznikov - 10.624 moških in 4.936 žensk. Po starosti je najmočnejša udeležba z6.703osebod 18.-24.leta in 5.612 oseb od 25.-34. leta, v starosti 65 in več let ima vozniško dovoljenje le 37 oseb. Po kategorijah je najmočnejša „B" kategorija, skupno 11.340, od tega 6.978 moških in 4.452 žensk. Ta kategorija je najmočnejša tudi v navedeni starostni strukturi. Za ostale kategorije imajo občani vozniško dovoljenje za „A" 2.269, za „C" 1.037, za „D" 165, za „E" 919 in za „F" 659 voznikov motornih vozil. Navedeni podatki nas še vedno uvrščajo na prvo mesto v republiki in so tudi merilo za delovno obremenitev delavke na tem delokrogu. MEDOBČINSKA KOMISIJA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Medobčinska komisija za voznike motornih vozil deluje pri našem upravnem organu z zaposlenimi v civilno pravnem razmerju. Prizadevanje, da se ta pristojnost vključi v usmerjeno izobraževanje v preteklem letu, ni bilo uspešno. Priporočilo RSNZ, da se ta profesionalizira, da člani postanejo redni delavci tukajšnjega upravnega organa, nismo uspeli realizirati, ker. so trije člani upokojenci, dva pa imata v rednem delovnem razmerju boljše osebne dohodke, kakor jih imajo profesionalni člani izpitnih komisij v drugih občinah. Finančno stanje se je v tekočem letu s povečano pristojbino izboljšalo, ker se sedaj odhodki v celoti krijejo s prihodki. Semaforizacija križišča Rondo Domžale bo. x> jj^ekočcm letu zadrj^č, ker predpis >itiTia izpitni progi Na posameznih delokrogih iz tega področja je bila izvršena naslednje količina del in nalog: REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL Iz navedenega skupnega števila vozil je registriranih 10.136 motornih vozil. odpravila še zadnji za določa, da mora biti*Ua izpitni vsaj eno križišče semaforizirano. PREVENTIVA IN VZGOJA V CESTNEM PROMETU Preventiva in vzgoja v cestnem prometu se pretežno izvaja preko komisij sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Obseg opravljenega dela tega sveta je razviden iz posebnega poročila sveta. Naš upravni organ pripravlja za delo sveta in komisije vse potrebno gradivo, daje predloge in pomaga posameznim nosilcem pri izvedbi teh. V preteklem letu so svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter SKIS in komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve zelo uspešno usklajevali predloge in potrebe za izboljšanje nekaterih cest, zlasti pa pri izdelavi srednjeročnega programa na tem področju. POTNI LISTI IN TUJI DRŽAVLJANI V preteklem letu je 7.797 občanov zaprosilo za izdajo novih ali podaljšanje veljavnosti potnih listin, kar je za 8 % manj kakor v letu 1979. Programirali smo, da bo to zmanjšanj? še večje, na kar naj bi vplival daljši rok veljavnosti in delno povečane takse. Zahtevki za izdajo dvojnikov zaradi izgube, tatvine ali uničenja so se zmanjšali za 50 %, saj jih je bilo le še 15. Za skoraj 60 % so bui manjši tudi zahtevki za prepoved izdaje ali za odvzem potnega lista. To zmanjšanje je največ zaradi neporavnanih družbenih ali preživninskih obveznosti, veliko manj pa se za ta ukrep sedaj odločajo tudi pravosodni organi. JAVNI RED IN MIR Orožje, strelivo in razstrelivo V občini je registriranih več sto komadov lovskega orožja in je v porastu za 6 %. Za to orožje imajo občani 497 orožnih listov in gre za porast 8 %, v 49 primerih pa imajo dovoljenje za posest. Poleg lovskega orožja imajo občani orožne liste ali dovoljenja za posest še za 121 komadov drugega orožja, od tega za 92 samokresov in je to v porastu za 6%. Društva V minulem letu smo vodili 12 postopkov za novo registracijo društev. Postopki so bili dolgotrajni, ker ustanovitelji oz. organi društev niso predložili vsklajenih pravil z zakonom. Pri omenjenem številu so bila 4 društva na novo ustanovljena, 4 društva pa so šele sedaj svoja pravila uskladila z zakonom. Le eno samo društvo je bilo izbrisano iz registra. Trenutno so v postopku še trije primeri. Tako smo imeli koncem leta registriranih 165 društev, katerih aktivnost pa je raznolika. Domači in tuji tisk Na tem področju v preteklem letu ni bilo potreb za ukrepanje organa. Preko leta smo prejeli nad 80 obvestil o prepovedi širjenja in prodaje raznih tujih časopisov in revij ter nekaj primerov knjig, ki so bile s sovražno vsebino. V nadzoru nismo ugotovili, da bi te prepovedane tuje tiskane informacije na območju občine prodajali ali širili. Javni shodi in prireditve ter prostovoljni prispevki Javnih prireditev z zabavnim programom, za katere je potrebno dovoljenje, je bilo 164 in gre za 10 manj napram letu 1979. DELO NA PODROČJU DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V skladu s sprejetim programom dela za preteklo leto smo skupaj z delavci sekretariata za ljudsko obrambo sodelovali pri pregledu obrambnih priprav v večini TOZD in nato še v KS. Sodelovali smo pri pregledu načrta za delovanje enot NZ. Na tem področju smo se s predlogi in pripombami aktivno vključili tudi na zakonodajnem področju pri osnutku zakona o SLO in DS ter zakona o notranjih zadevah in temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa. Poleg tega smo aktivno delovali pri pripravi sprememb in dopolnitev nekaterih republiških zakonov in podzakonskih predpisov iz področja pristojnosti organov za NZ. Opravljeno delo je obsežneje opisano v širšem poročilu, kjer so tudi komentarji objavljenih podatkov, hkrati pa sirse poročilo vsebuje tudi sklepne ugotovitve, podaja pa tudi okvirni plan dela za leto 1981. *—p—t ■ 1 .--—i-;-:- tt utonvajfsv »o1 'ju U.t'Uft irf itn -tovot Jjf " tc:sx vojlinjovis c^sbi. • ■l"*ms v o» ctasdiflu (It 9 « c' si -»i oW t; ifif [1 POROČILO O DELU KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ ZA LETO 1980 Oddelek za gospodarstvo in finance se je sredi leta 1980 preimenoval v skladu z zakonom o državni upravi v komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Komite vodi kolegijski poslovodni organ, ki ima predsednika in osem članov, ki so jih imenovali v skladu z občinskim odlokom DO Papirnica, DO Helios, DO Napredek, DO Emona-kpoperacija, LB Banka Domžale, skupna strokovna služba SIS in KS Slandrove brigade ter izvrsni svet. V okviru komiteja delujeta dve strokovni službi (služba za plan in analize ter služba za proračun) ter dva referenta, od katerih pokriva eden področje gostinstva, turizma in cen, drugi pa področje obrti. Področje kmetijstva, lovstva in ribištva pokriva svetovalka. Skupno je zaposlenih 19 delavcev. Naloge komiteja so tesno vezane na delo IS in skupščine, številni materiali pa se pripravljajo tudi za družbenopolitične organizacije. V okviru komiteja delujeta poverjeništvo za gospodarstvo ter poverjeništvo za preskrbo. Sest delavcev komiteja dela v razširjenih sestavah poverjen iste v, v času izdelovanja določenih bilanc pa se vključuje celotna plansko analitska služba. SLUŽBA ZA PLAN IN ANALIZE V LETU 1980 V letu 1980 je bilo največ pozornosti namenjeno analizi izvajanja tekočega družbenega plana in pripravi planskih dokumentov za obdobje 1981 do 1985. Analiza gopodarjenja v letu 1979 zajema naslednja področja: industrijska proizvodnja, zaloge in prodaja, dosežene pridelke, odkup in prodajo kmetijskega blaga, porabo umetnih gnojil, število živine v družbenem in zasebnem sektorju, zunanjetrgovinsko menjavo, promet v trgovini in gostinstvu v obeh sektorjih, turizem, zaposlenost in osebne dohodke, poslovni uspeh gospodarstva, splošno porabo in poslovanje samoupravnih interesnih skupnosti. Ža vsa ta področja so bile izdelane analize za prve tri mesece, prvo polletje in za prvih devet mesecev. Dodatno smo v letu 1980 vključili analizo in obdelavo periodičnih in zaključnih računov organizacij združenega dela s področja nego-podarstva. Razen tega so bili izdelani povzetki analize in predhodne informacije o gospodarskih gibanjih. Na področju planiranja je v letu 1980 Služba za plan in analize sodelovala pri oblikovanju planskih dokumentov na ravni občine. V mesecu juliju je bil posredovan v javno razpravo osnutek do govora o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 -1985, v decembru je bil na zborih skupščine sprejet predlog tega dogovora. Konec leta se je oblikoval tudi osnutek družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 - 1985. V novembru 1980 je bil izdelan osnutek, v decembru pa predlog resolucije o politiki razvoja občine v letu 1981. V času priprav planskih dokumentov so bile izdelane številne analize in projekcije za področje skupne porabe. Izdelano je bilo poročilo o analizi razvojnih možnosti SIS za obdobje 1981 - 1985 in poročilo o javni razpravi o osnutkih samoupravnih sporazumov SIS in o osnutku dogovora o temeljih plana občine Domžale. V mesecu novembru je bilo izdelano poročilo o finančni problematiki občinske zdravstvene skupnosti in poročilo o sprejemanju predloga za pokrivanje presežnega programa občinske zdravstvene skupnosti v letu 1979 in 1980. V mesecu decembru }e bila izdelana prva informacija o sprejemanju dogovora o temeljih družbenega plana občine Domžale in samoupravnih sporazumov republiških in občinskih SIS za področje družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Pri pripravi stališč in predlogov za izvršni svet in skupščino je služba sodelovala s komisijo za planiranje in koordinacijskim odborom za družbene dejavnosti. V letu 1980 so bile 3 seje koordinacijskega odbora, na katerih so bili obravnavani programi in sredstva SIS družbenih dejavnosti za leto 1980 in prispevne stopnje, pripombe javne razprave na elemente SIS za obdobje 1981 - 1985, usklajevanje elementov in priprava osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981 - 1985 ter program predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981 - 1985. Komite je sodeloval pri usklajevanju planskih dokumentov med posameznimi nosilci planiranja (KS, SIS, TOZD, KS in SIS, TOZD in LB Banka Domžale ) in pri oblikovanju dogovora o skupnih temeljih planov občin ljubljanske regije. Na področju krajevnih skupnosti je nudil strokovno pomoč pri oblikovanju elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov KS (marec 80) in samoupravnih sporazumov o temeljih palnov KS (december 80). Poleg oblikovanja planskih dokumentov je bilo delo usmerjeno tudi na spremljanje tekoče problematike. V februarju je bila opravljena analiza stabilizacijskih programov OZD v občini za leto 1980. Tekoče smo spremljali tudi izvajanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 - za negospodarstvo mesečno, za gospodarstvo pa trome-sečno ob periodičnih obračunih. SLUŽBA ZA PRORAČUN Služba za proračun je vodila in izvrševala naslednje račune: 1) PRORAČUN V okviru vodenja proračuna so bile opravljene naslednje naloge: a) zaključni račun proračuna Za leto 1979 b) tekoče izvrševanje proračuna 1980, dotacije, plačilo računov, izplačila po pogodbi, knjigovodska evidenca prihodkov in odhodkov, mesečna poročila dosežen realizacije c) priprava spremembe proračuna 1980 d) osnutek in predlog proračuna 1981. 2) FINANČNO MATERIALNO VODENJE ORGANA Služba za proračun je vodila en združen račun za upravne organe, preko katerega poteka vsa evidenca materialnih stroškov, osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Opravljen je bil zaključni račun za leto 1979 in periodični obračuni v tekočem letu. 3) FINANČNO MATERIALNO VODENJE DELOVNE SKUPNOSTI To knjigovodstvo sestavljajo trije računi in sicer: računa finančnega načrta delovne skupnosti, račun rednega sklada skupne porabe in sklada skupne porabe - stanovanjski del. Poleg tekočega vodenja in izvrševanja teh računov, so bili izvršeni zaključni računi za leto 1979 in periodični obračuni za tekoče leto. 4) KNJIGOVODSKO VODENJE POSEBNIH RAČUNOV Služba za proračun vodi še vrsto posebnih računov in sicer: račun za geodetsko upravo, račun voznikov motornih vozil, račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni, račun za ljudsko obrambo, račun vojaških nabornikov, račun prihodka upravnih organov ter račun za sofinanciranje programov in planov krajevnih skupnosti. Poleg tekoče evidence so se pri teh računih pripravljala razna poročila, razdelitev, praznitev ipd. 5) BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE 6) OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV. REFERAT ZA OBRT V preteklem letu je bila ena osnovnih nalog, ki smo jo pripravili, analiza in program razvoja malega gospodarstva, ki smo jo zaključili s sprejemom družbenega dogovora o pospeševanju malega gospodarstva v občini Domžale za obdobje 1981 - 1985. V preteklem letu smo zaradi visokih neporavnanih obveznosti do nekaterih SIS tesno sodelovali z Regionalno zdravstveno skupnostjo Ljubljana in ukrepali proti vsem tistim obrtnikom, ki so imeli visoke dolgove. REFERAT ZA CENE, GOSTINSTVO IN TURIZEM Poleg družbenega dogovora o ustanovitvi skupnosti za cene ter odloka o pravicah in obveznostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen, smo pripravljali tudi statut skupnosti in poslovnik o delovanju skupnosti za cene. Ena izmed pomembnih nalog je bila klasifikacija gostinskih lokalov, s katero smo dosegli diferencirano povečevanje gostinskih storitev, pripravili pa smo tudi odredbo o ocenjevanju gostinskih lokalov. V pričetku leta je bila izdelana bilanca preskrbe ter predlog za oblikovanje tržnih rezerv. V času pomanjkanja nekaterih vrst prehrambenega blaga smo tekoče reševali probleme preskrbe s sproščanjem občinskih blagovnih rezerv, izplačevanjem kompenzacij in drugimi ukrepi, da bi se zagotovila čim boljša preskrba. REFERAT ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, LOVSTVO IN RIBIŠTVO Ena osrednjih nalog na področju kmetijstva je bila priprava gradiv za zbore občinske skupščine, ki so v novembru mesecu obravnavali to področje kot osrednjo točko. Pripravili smo odlok o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor v občini Domžale, odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Domžale, odlok o umetnem osemenjevanju in prirodnom pripustu krav, telic in svinj ter prirodnem pripustu kobil. Skupaj s kmetijsko kooperacijo in kmetijskim inšpektorjem je bilo opravljeno licenciranje plemenjakov, odbira in priznavanje žrebcev za plemen ilno sezono 1980. V letu 1980 smo preko zborov skupščine z dogovorom sprejeli tudi naloge na področju razvoja kmečkega turizma. Na področju lovstva smo pripravili sporazum o dodelitvi okoliševa in lovišč lovskim družinam ter potrjevali letne načrte gospodarjenja z divjadjo. S področja kmetijstva je bilo izdanih 238 odločb, od tega največ za določitev statusa kmeta. Ostalo: 11 za registracijo strojnih skupnosti, katerih namen je skupna poraba strojev, 11 za arondacijo kmetijskih zemljišč, odobritve menjalnih pogodb z namenom racionalnega gospodarjenja v kmetijstvu, določitev za ugotavljanje pojava krompirjeve plesni in koloradskega hrošča, predlog za določitev branjenih področij pred točo v SRS, letno poročilo o pojavu in škodi zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev ter elementarnih nesrečah za leto 1980. s POZOR! OPRAVLJAM VSA VODOINSTALATERSKA DELA IN Si \ PRIPOROČAM! \ 2ANKAR PETER \ DOMŽALE, POLJSKA 6 V letu 1980 je upravni organ pripravil oziroma sodeloval v pripravi za obravnavanje na Izvršnem svetu: 16 poročil, 8 sklepov o javnih razgrnitvah, 10 odlokov, 13 odgovorov na delegatska vprašanja, 37 premoženjsko pravnih zadev, 5 analiz. Za obravnavanje na sejah zborov skupščine pa 8 odlokov in 13 odgovorov na delegatska vprašanja. PREJETE VLOGE V LETU 1980 Pravno svetovanje na področju urbanizma, gradbeništva, komunalnih zadev ter vodnega gospodarstva: 219 vlog 2 vlogi za izdajo odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči in prepovedi parcelacije zemljišč, 31 vlog za dodelitev zemljišča brez javnega natečaja z namenom povečanja funkcionalnega zemljišča, 21 vlog zaradi prenosa pravice uporabe zemljišča družbene lastnine. 9 vlog za ureditev zemljisTco-knjiž-nega stanja nepremičnin, 9 pritožb na odvzem zemljišča v zazidalnem načrtu Mengeš-ZAVRTI I. del, 2 vlogi za denacionalizacijo, 35 vlog za izdajo o uživanju zemljišča, 67 vlog za izdajo potrdila o ponudbi kmetijskega zemljišča oziroma izjave o ponudbi stavbnega zemljišča, 8 vlog za izdajo odločbe o prednostni pravici uporabe zemljišča, 3 vloge za izdajo odločbe o dopustnosti meritev in parcelacije, 2 vlogi zaradi menjave zemljišč družbene lastnine, 3 vloge zaradi izjave, da se dovoljuje prekop preko družbene lastnine v uporabi občine Domžale, 4 vloge za pojasnilo stranki. Od tega v letu 1980 rešenih 189 vlog. SVETOVANJE NA PODROČJU URBANIZMA 1997 vlog, od tega rešenih 1573, nerešenih 424. Izdano je bilo: 395 lokacijskih odločb, 380 odločb o prekvalifikaciji zemljišč, 53 dopolnilnih odločb o lokaciji, 406 potrdil o namembnosti zemljišč, 47 odločb o določitvi funkcionalnega zemljišča. 32 odočb o spremembi investitorstva, 44 odločb o podaljšanju lokacije, 32 pritožb, 184 raznih ostalih zadev. SVETOVANJE NA PODROČJU GRADBENIŠTVA 835 vlog, od tega rešenih 728. 255 gradbenih dovoljenj za stanovanjske hiše, 69 gradbenih dovoljenj za počitniške hiše, 3 gradbena dovoljenja za stanovanjske bloke, -6 gradbenih dovoljenj za indust-ijsko proizvodne objekte, 8 gradbenih dovoljenj za obrtne delavnice, 183 gradbenih dovoljenj za adaptacije, dozidave, nadzidave, 8 gradbenih dovoljenj za garaže, 227 priglasitev, 3 rušitvena dovoljenja, 30 odločb o spremembi investitorja, 35 sklepov o zavrnitvi postopka, 8 sklepov o ustavitvi postopka. IZDAJANJE DOVOLJENJ IN SOGLASIJ V ZVEZI S CESTAMI IN PROMETOM 233 vlog, od tega rešenih vlog 198, nerešenih 35. Izdano je bilo: 42 gradbenih dovoljenj za ograje, 13 dovoljenj za prekope cest, 51 dovoljenj za zaporo cest, 39 prometnih soglasij, 30 lokacijskih in gradbenih dovoljenj v zvezi s cestami, 15 dovoljenj za postavitev cestno-pro-metne signalizacije, 6 odmer cestišč, 2 cenitvi škode po elementarnih nezgodah. UREJANJE PRAVNIH ZADEV V ZVEZI Z UZIVALNIMI PRAVICAMI IN PREDNOSTNIMI PRAVICAMI UPORABI, 109 vlog, od tega 90 rešenih. 39 izdanih izjav, 32 izdanih potrdil, 23 Izdanih odločb o uživalnih pravicah, 3 odločbe o prednostni pravici uporabe zemljišča za gradnjo. Razen navedenega je potekalo delo na popisu kmetijskih zemljišč iz zemljiške knjige, zaradi prenosa teh zemljišč na kmetijsko zemljiško skupnost. UREJANJE UPRAVNIH IN STANOVANJSKIH ZADEV 116 prejetih vlog, od tega 111 rešenih. 64 odločb o odpravi pomanjkljivosti, 29 odločb o uporabnem dovoljenju, 7 odločb o uporabnem dovoljenju za stanovanjske hiše, 10 potrdil o fazi gradnje, 1 odločba o nasilni vselitvi. IZDAJANJE LOKACIJSKIH IN GRADBENIH DOVOLJENJ ZA KOMUNALNE IN VODNOGOSPODARSKE OBJEKTE 185 prejetih vlog, od tega 171 rešenih. 34 vodnogospodarskih soglasij, 20 lokacij za komunalne objekte in napra- OPRAVLJENE NALOGE Sekretariat za kadrovske zadeve je v preteklem letu opravil vse tekoče in strokovne naloge iz njegove pristojnosti, ki so bile v okviru programa za leto 1980: - izdelan je bil Odlok o podeljevanju priznanj občine Domžale, ker dotedanji način podeljevanja občinskih priznanj ni več ustrezal tako po obliki in kvaliteti. Zato je komisija za odlikovanja pripravila nov Odlok in ga dala v sprejem vsem zborom skupščine, - Izvršnemu svetu je bila dana v obravnavo dopolnitev republiškega dogovora o kadrovski politiki. Spremembo dogovora je narekovala spremljajoča zakonodaja in pripombe podpisnikov. Bistvo predloga dopolnitev so bile Titova pobuda o kolektivnem delu, nova formulacija moralnopolitičnih kvalitet ter kadrovanje kadrov za posamezna področja. Iz navedenih sprememb republiškega dogovora sledi izdelava predloga dopolnitev družbenega ve, 53 gradbenih dovoljenj za kora-nalne objekte in naprave, 5 gradbenih dovoljenj za zunanje ureditve, 17 priglasitev del, 19 dovoljenj za pripravljalna dela, 18 odločb o določitvi odškodnine za prekvalifikacijo kmetijskih zemljišč, 5 dovoljenj za plakatiranje. Tako Je upravni organ za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja v letu 1980 prejel 3694 vlog, od katerih Jih je bilo rešenih 3060, nerešenih pa 634. Poleg vlog, prejetih v letu 1980, je upravni organ v letu 1980 reševal tudi vloge iz leta 1979. Izraženo v odstotkih je bilo od vlog, prejetih v letu 1980 -83 7, rešenih, 17 % pa nerešenih. Kljub precejšnjemu številu nerešenih vlog, je odstotek rešenih vlog glede na število prejetih vlog in število zaposlenih zadovoljiv. Zadeve v upravnem postopku ostajajo nerešene predvsem iz naslednjih razlogov: - veliko število vlog, ki so nesorazmerno porazdeljene na posamezne delokroge opravil; - večina zadev zahteva ugotovitvene postopke, ki vzamejo dosti časa, - nckomplctirane vloge, ki ostajajo v roku, - ncodpravljcnc pomanjkljivosti po opravljenih tehničnih pregledih, - vodenje dopisov kot spis v upravnem postopku. dogovora o kadrovski politiki v občini Domžale, - v začetku leta je bila izdelana analiza individualnih poslovodnih organov združenega dela. Na podlagi zbranih analitičnih podatkov je bilo izdelano poročilo o stanju individualnih poslovodnih organov, ki ga je obravnaval Izvršni svet in zbori Občinske skupščine, - o dejavnosti na področju uresničevanja družbenega dogovora je bilo izdelano poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini. V poročilu sta bila zajeta posamezna področja, ki jih ureja družbeni dogovor, poudarek pa je bil na aktualnih problemih, kot sta zaposlovanje in usmerjeno izobraževanje. V razpravi je bilo sprejetih več sklepov, ki so kot naloge zajete v delovnem programu komisije za družbene dogovor, - za področje podeljevanja priznanj v občini Domžale je bilo izdelano poročilo, ki je zajemalo pregled podeljenih POROČILO KOMITEJA ZA URBANIZEM, GRADBENIŠTVO, KOMUNALNE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale je bil ustanovljen kot upravni organ SO Domžale z odlokom o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Domžale. Komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja - sodeluje v procesu družbenega planiranja, predvsem na področju priprave prostorskih planov, vodi vsklajevalne postopke in skrbi za izvajanje sprejetih dokumentov; — skrbi za izdelavo in vodi postopek razgrnitve ter sprejemanja izvedbene urbanistične dokumentacije, prostorski plan, urbanistični načrt, zazidalni načrt in urbanistični red; — opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjskopravnih zadev in zadev v zvezi z družbeno lastnino; - opravlja upravne naloge s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih, vodnogospodarskih in stanovanjskih zadev, rudarstva, cest in prometa ter varstva okolja. Te naloge je do imenovanja komiteja izvrševal oddelek za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja skupščine občine Domžale. r POROČILO 0 DELU SEKRETARIATA ZA KADROVSKE ZADEVE ZA LETO 1980 Sekretariat za kadrovske zadeve je v preteklem letu opravil vse tekoče in strokovne naloge iz njegove pristojnosti. V poročilu so zajete vse opravljene naloge v preteklem letu, številčno in opisno, kjer je bilo to možno. Poudariti pa moramo, da za vsemi opisanimi nalogami stoji še precejšen del porabljenega časa naših aktivnosti, kar se ne da evidentirati, je pa sestavni del celotne naloge. Glede na širši obseg in pomen kadrovske politike in glede na to, da v občinskem merilu delujejo še drugi specializirani izvajalci kadrovskih fjnkcij (zaposlovanje, izobraževanje, štipendiranje) lahko ugotovimo, da je Sekretariat za kadrovske zadeve pospešil tudi potrebno sodelovanje in koordinacijo dela, tako pri izvajanju kadrovskih funkcij, kakor tudi pri načrtovanju in izpeljavi skupnih akcij. pripravili 28 predlogov za zvezna odlikovanja in 88 predlogov za občinska priznanja, - za izvršitev predlogov in sklepov komisije ter sklepov skupščine občine je služba tekstualno in predmetno obdelala 52 kompletov občinskih priznanj, nadalje je sodelovala pri njihovi izročitvi ter posredovala v izročitev podeljena občinska in zvezna odlikovanja tistim, ki na skupno podelitev niso prišli. nekaj Številk ... - na področju kadrovske evidence smo obdelali 80 novih popisov, 198 sprememb in 103 odjave (nekoliko manj kot lani, glede na volitve v letu 1978), - od 15. oktobra, ko smo prevzeli del nalog s področja zaposlovanja delavcev pri zasebnikih in učna razmerja, smo registrirali 13 novih učnih pogodb, 4 anekse, 5 učnih pogodb pa smo razveljavili, - v tem času je bilo registriranih 103 pogodb o zaposlitvi, 126 aneksov in 102 odjavi delavcev ter 35 pogodb o delu, -v letu 1980 je bilo izdanih 564 novih delavskih knjižic, vpisali smo nad 350 sprememb o izobrazbi in strokovnosti ter drugih osebnih podatkov; v hrambo smo prejeli 140 knjižic, iz hrambe pa smo jih odstopili lastnikom 80. Stanje 31.12.1980 = 734 knjižic. S področja dela sekretariata in občinskih komisij smo med letom izdelali več krajših poročil, zapisov in izvlečkov gradiv, pa tudi strokovno sodelovali in po področjih dela referatov, svetovali ter nudili strokovno pomoč delovnim in drugim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim, v določenih zadevah pa smo s poročili in postopki sodelovali v regiji in tudi v republiki. Strokovno pomoč smo nudili tudi posameznikom. Dejavnost Sekretariata za kadrovske zadeve pa ni le operativno delo, je tudi analitsko in koordinativno in glede na to, da v občinskem merilu delujejo še drugi izvajalci kadrovskih funkcij, lahko ugotovimo, da je kadrovska služba pospešila tudi potrebno sodelovanje in Koordinacijo dela. - priprava razpisov in priprava predlogov za kandidate 2a individualna poslovodne organe ter sodelovanje s Koordinacijskim odborom pri OK SZDL, - priprava predlogov za imenovanje članov družbenopolitične skupnosti v paritetne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov, - uresničevanje načel in meril za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij ter ocena stanja individualnih poslovodnih organov in predstavnikov kolegijskih poslovodnih organov, - priprava predlogov za imenovanje delegatov družbenopolitične skupnosti v organe upravljanja organizacij, katerih ustanovitelj je skupščina občine, - izdelava odločb o akontaciji OD in drugih prejemkih delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem, - druge naloge iz pristojnosti in za potrebe komisije za volitve in imenovanja, - priprava gradiva za seje komisije za odlikovanja (sklici, zapisniki, realizacija sklepov idr...), - priprava in obdelava predlogov za komisijo in izdelava gradiv z obrazložitvami za sklepanje na zborih skupščine o predlaganih kandidatih za občinska odlikovanja, - kompletiranje predlogov s sklepi komisije in posredovanje le-teh republiški komisiji v primerih za zvezna odlikovanja, - administrativno tehnična opravila pri pripravi in podelitvi odlikovanja, vodenje evidence, - strokovna pomoč in svetovanje komisijam in predlagateljem za občinska in zvezna odlikovanja ter vse ostale naloge iznaloge iz pristojnosti komisije za odlikovanja, - vodenje kadrovske evidence, - koordiniranje izvajanja kadrovskih funkcij z ostalimi izvajalci na nivoju občine. r V. POROČILO 0 DELU GEODETSKE UPRAVE V LETU 1980 V poročilu in programu o delu Geodetske uprave na področju celotne Geodetske dejavnosti občine, so zajete glavne značilnosti dela, tako da se lahko vsakdo seznani o opravljenem delu v preteklem letu in kaj bo opravljeno v prihodnjem. Vsa drobnejsa dela, ki niso navedena v poročilu, potekajo po ustaljenem redu. ki pridejo po 1.5. po možnosti izdelamo še v istem letu. Tako je bilo do 1.5. vloženo in izgotovljeno 162 naročil, po roku pa še 318 naročil. \ '. ■ V f> , ■ * ■» TEMATSKA KARTOGRAFIJA Zaradi potreb prostorskega in družbenoekonomskega planiranja ter evidence stanja v prostoru, smo terensko izde-• lali ter izdali zbirko preglednih kart občine Domžale: - karto ,,Domžale občinsko središče in okolica v M 1 : 10.000 - karto krajev Domžale, Rodica, Jarše, Vir, Količevo, Podrečje v M 1 : 5000 - karto krajev Mengeš, Loka v M 1 : 5000 - karto krajev Radomlje, Skrjan-čevo, Jarše, Preserje, Homec, Nožice, Hudo v M 1 : 5000 - karto krajev Trzin, Loka, Depala vas v M 1 : 5000. Navedene karte imajo tudi ulice in hišne številke. KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV Kataster komunalnih naprav je bil izdelan v letih 196^-1972 za območje nove izmere Domžale in Mengeš na površini 850 ha, ter ga redno vzdržujemo. V letu 1980 smo na terenu izdelovali kataster komunalnih naprav v k.o. Homec in k.o. Dob. Izmerjeno je bilo 16 km vodovoda in 15 km elektrike, vključeno tudi območje Domžal. REGISTER OBMOČIJ TERITORIALNIH ENOT Na podlagi zakona o geodetski službi-se nalaga občinskim upravnim organom pristojnim za geodetske zadeve vodenje registra območij teritorialnih enot. Omenjeni register bo služil pri izvedbi ?rostorskih planov, popisa prebivalstva 981, ter ostalim strokovnim in drugim službam, kot pripomoček pri iskanju hišnih številk in teritorialne razdelitve občine. Tako smo v letu 1979 izdelali register območij teritorialnih enot za območje občine v M 1 : 5.000 in v ?ublikacijskem formatu in merilu : 10.000. V letu 1980 smo dopolnjevali karte z manjkajočimi hišnimi številkami. priznanj za obdobje 1978, 1979. Na podlagi ugotovitve iz poročila je bil podan predlog za izdelavo prej omenjenega Odloka o podeljevanju priznanj v občini. DRUGE NALOGE STROKOVNE SLUŽBE DELO KOMISIJE ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O KADROVSKIH POLITIKI - Po sprejetju občinskega družbenega dogovora o kadrovskih politiki v letu 1979 smo v začetku aprila 1980 na novo imenovah člane komisije za izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki. Do konca leta je imela komisija 5 sej in na njih obravnavala aktualne zadeve iz področja uresničevanja oz. izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki in to predvsem s področja zaposlovanja - usklajevanja kadrovske bilance z resolucijskimi načeli in stabilizacijskimi sklepi Izvršnega sveta. Z dogovarjanjem in usklajevanjem smo uspeli zadržati rast zaposlenih na dogovorjenem nivoju. USPOSOBLJENI NOVI DELAVCI KADROVSKIH SLUŽB - Intenzivno smo delovali na področju usposabljanja kadrovskih služb oz. njihovih delavcev. Za prehod na usmerjeno izobraževanje smo za njih izvedli posvet na to temo, ki jo je podal prof. VSOD Kranj tov. Janez JEREB. Z večino organizacij smo opravili tudi razgovor v zvezi z možnostmi izvajanja proizvodne prakse iz načrtovanja kadrov. Iz razgovora je bilo ugotovljeno, da so organizacije zadovoljivo pripravljene na prehod na usmerjeno izobraževanje. Izdelana je bila tudi informacija o glavnih nalogah kadrovskih služb pri uveljavljanju usmerjenega izobraževanja. DELOVNI INFORMATIVNI KADROVSKI POSVET V decembru 1980 je bil izveden drugi posvet za kadrovske delavce z naslednjimi aktualnimi temami: področje zaposlovanja in plan zaposlovanja v letu 1981, štipendiranje v občini, obravnava poročila o kadrovski politiki, obravnava Odloka o podeljevanju priznanj, obravnava Poslovnika o delu razpisne komisije in težave pri delu, kadrovska evidenca, razprava o ustavnih amandmajih. TESNO SODELOVANJE Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA - Pri usposabljanju individualnih poslovodnih organov smo v sodelovanju z organizacijami združenega dela napravili načrt kandidatov za to usposabljanje; tako je po planu do konca leta 1980 obiskalo škofjeloško šolo 34 kandidatov, ostali pa so v načrtu za leto 1981. - Obravnavan je bil osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Domžale v letu 1981 z vidika zaposlovanja. S skupnostjo za zaposlovanje smo se dogovorili o akciji za sprejemanje in usklajevanje letnih planov kadrovskih potreb za leto 1981. EVIDENTIRANJA ... - v fazi priprave dela za komisijo za volitve in imenovanja smo evidentirali cca 100 zadev, kot so predlogi za imenovanja številnih komisij, razrešitve in imenovanja v posameznih primerih, več razpisov idr.... OSTALO DELO ... - za komisijo za odlikovanja smo pregledali in obravnavali ter za sklepanje TOPOGRAFSKI-KATASTRSKI NAČRTI ZA OBMOČJE NASELIJ M 1 : 1000 Zastareli, obstoječi katastrski načrti, hitri razvoj mest m naselij, intenzivna stanovanjska gradnja, splošen razvoj zahteva programske obdelave, a te brez kvalitetnih geodetskih podlog niso mogoče. V letu 1980 se je pisarniško izdeloval geodetski elaborat reambulacije objektov k.o. Domžale, k.o. Mengeš, k.o. Trzin. TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAČRTI NASELIJ V M 1 : 1000 V letu 1980 smo izdelovali načrte za Trzin - novi del; načrti bodo služili kot osnova za zemljiški kataster, kataster komunalnih naprav, itd. MERITVE ZA POTREBE LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE Geodetska uprava SO Domžale izdeluje tudi situacijske načrte za potrebe lokacijske dokumentacije, ter zakoličujc zgradbe. Tako smo v letu 1980 izdelali 260 situacijskih načrtov in zakoličili 94 stavb. VZDRŽEVANJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Zakon o zemljiškem katastru predvideva, da moramo naročila - prijave, ki pridejo do 30.4. v posameznem letu opraviti do 29.10. istega leta. Prijave -naročila, ki pridejo po 1.5., lahko ostanejo zaradi preobilice dela za prihodnje leto. Današnje obdobje terja hitro izdelavo načrtov, predvsem zaradi posojil, novogradenj itd., zato tudi vsa naročila, REVIZIJA KULTUR Skladno z 32. čl. zakona o zemljiškem katastru 16/74 se mora za vsako katastrsko občino najmanj vsakih 15 let enkrat opraviti primerjava stanja v zemljiškem operatu s stanjem v naravi, glede na vrsto izrabe zemljišč. Tako je bila v letu 1979 opravljena revizija kultur v k.o. Rova in k.o. Inan. PREGLEDNI KATASTRSKI NAČRTI Pokazale so se potrebe po uporabi in izdelavi preglednih zemljiško-katastrskih načrtov zlasti pri gospodarjenju s prostorom v kmetijstvu, gozdarstvu, planiranju in v drugih potrebah. V letu 1979 so se izdelale 4 PKN kart in to za naseljena področja. SPLOŠNA PROBLEMATIKA Za razliko o drugih upravnih služb, morajo Geodetske uprave prav tako kot geodetske delovne organizacije razpolagati s tehnično opremljenostjo in izvajati terenska in ostala dela. Z novo geodetsko zakonodajo se je vse delo povečalo za okoli 40 %. Dotok naročil je priblino enak, ali se povečuje, nikakor pa ne zmanjšuje. Zaradi navedenega se je obremenitev uslužbencev geodetske uprave zelo povečala. Opravljenega dela, ki ga nismo omenili pa je zato še nekaj. POROČILO O DELU SEKRETARIATA ZA OBČO UPRAVO OBČINE DOMŽALE V LETU 1980 Po sprejemu novega zakona o sistemu državne uprave in odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Domžale, se pristojnosti dosedanjega oddelka za splošne zadeve in družbene službe, po novem sekretariata za občo upravo niso bistveno spremenile. Poudarjene pa so naloge upravnega nadzora na uporabo predpisov v upravnem postopku In skrb, da delovni ljudje in občani, OZD in druge stranke v postopku lahko hitro, učinkovito in s čim manjšimi stroški uresničujejo svoje pravice in obveznosti. V sestavi sekretariata za občo upravo so tudi krajevni uradi v Moravčah, Lukovici, Blagovici in Radomljah. 1. OPRAVLJENE NALOGE ZA IZVRSNI SVET IN SKUPŠČINO Sekretariat za občo upravo je za izvršni svet in skupščino pripravil vrsto zadev s področja problematike KS (Poročilo o zaključnih računih in planih KS z« leto 79, poročilo o organiziranju |n delu KS, predloge za delitev sredstev "d.), sodeloval pri pripravi poročil s Področja družbenih dejavnosti, predlogov za poimenovanje fol oz. vrtcev ter IS posredoval v soglasje ali sprejem več samoupravnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov. Pravna služba sekretariata je sodelovala pri pripravi predlogov odlokov iz pristojnosti drugih upravnih organov. REŠEVANJE ZADEV V UPRAVNEM POSTOPKU Sekretariat za občo upravo rešuje zadeve v upravnem postopku zlasti na Področju skrbi za borce in invalide in občasno zadeve, ki niso v pristojnosti drugih upravnih organov. V letu 1980 je bilo reševano 537 upravnih zadev, od tega je bilo: - 16 nerešenih zadev prenesenih iz Preteklega leta, - 521 novosprejetih zadev, - 472 zadev ugodno rešenih - 30 zadev zavrnjenih, - 29 zadev nerešenih (v postopku -rešeno v januarju 1981), - 10 pritožb. *) Zadeve varstva vojaških invalidov Najzahtevnejši so postopki v zvezi z uresničevanjem pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, ker >re za zelo občutljiva življenjsko Pomembna vprašanja. Kljub temu to problematiko v občini urejamo tekoče, kvalitetno in večjih problemov pri zagotavljanju pravic s tega področja ni. _ £° stanju 31.12.1980 je bilo v občini Domžale: - 183 vojaških invalidov, - 224 uživalcev družinske invalidnine, - 19 civilnih invalidov vojne, .. - 5 uživalcev oskrbnin po hranilcih, « so v obvezni vojaški službi. ^oleg tega prejema: ~ 162 upravičence' upravičencev invalidski doda- 3 družinski dodatek, - 19 ortopedski dodatek, - 8 upravičencev dodatek za tujo Pomoč. V preteklem letu je bilo vloženih 64 zahtevkov za priznanje osebnih in družinskih invalidnin, povečanje odstotka invalidnosti, priznanje posmrtnin in pogrebnin, oskrbnin itd. Vsi zahtevki razen 6, ki so vezani na predhodno mnenje invalidske komisije so bili rešeni, 1 primer neugodno. Klimatsko in topliško zdravljenje je izrabilo 73 vojaških invalidov. Izdano je bilo 42 naročilnic za ortopedske pripomočke, 87 objav za brezplačno znižano vožnjo, podaljšano 183 knjižic za znižano vožnjo in 407 zdravstvenih knjižic. Iz zveznega proračuna je bilo porabljeno v te namene 10.336.943,50 din, iz republiškega proračuna je bilo porabljeno 7.34^596,95 din. b) Zadeve varstva borcev Služba za zadeve borcev vodi postopke za uresničevanje pravic borcev po družbenem dogovoru o pogojih in kriterijih za podeljevanje priznavalnin borcem in občinskem odloku o družbeni skrbi za udeležence NOV. V letu 1980 je prejemalo dodatek za zaposlene borce 8 upravičencev, en pa je na novo uveljavil pravico. Varstveni dodatek je prejemalo 112 kmetov borcev NOV, v letu 1980 pa je to pravico uveljavilo še 7 upravičencev. Doslej je o tej pravici odločal upravni organ samostojno po upravnem postopku, s sprejemom novega zakona o starostnem zavarovanju kmetov v letu 1979, pa se skrb za socialno varnost kmetov borcev podružblja tako, da bo od 1.1.1981 dalje odločal o varstvenem dodatku posebni koordinacijski odbor pri skupnosti socialnega varstva. Tudi v prihodnje bo upravni organ vodil postopek in pripravil vse potrebno za odločanje koordinacijskega odbora. Pri Skupščini občine Domžale deluje komisija za varstvo invalidov in borcev NOV, ki v skladu z omenjenim družbenim dogovorom in občinskim odlokom o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne odloča o pravicah do priznavalnine, do topliškega in klimatskega zdravljenja in o posojilih za graditev stanovanj udeležencev NOV. Stalno priznavalnino prejemajo 203 upravičenci. Najvišja priznavalnina znaša 3.390,- din, najnižja pa 500,-din. V letu 1980 je bilo vloženih 50 novih zahtevkov, od tega je bilo ugodno rešenih 35, 150 upravičencem je bilo delno ali v celoti plačano topliško oz. klimatsko zdravljenje. Odobreno je bilo 32 posojil v skupnem znesku 1.370.000,- din. V občini Domžale prejema 14 borcev za severno mejo regres za letni oddih. Za uresničevanje pravic borcev je bilo porabljeno: - iz zveznega proračuna 8.686 din - iz republiškega preračunal 00.207 din - iz občinskega proračuna4.914.097 din Upravni organ je v letu 1980 nadaljeval s popisom grobov in grobišč borcev, ki pa še ni končan zaradi težavnega zbiranja podatkov. Pripravljen pa je bil osnutek družbenega dogovora, ki ureja varstvo grobov in grobišč borcev ter spominskih obeležij socialistične revolucije v občini. Dogovor je v fazi sprejema. Sekretariat za občo upravo je evidentiral reševanje zadev v upravnem postopku v drugih upravnih organih, zaradi odsotnosti delavca pa ni nadziral vodenja upravnega postopka v organizacijah, ki so za to pooblaščene. Večje število nerešenih zadev se pojavlja pri zahtevnih in dolgotrajnih postopkih urejanja urbanističnih in gradbenih zadev. Upravne postopke je težko skrajšati in poenostaviti, ker so upravni organi v veliki meri vezani na zvezne in republiške predpise, nekateri uspeli poskusi pa kažejo, daje s poglobljenim pristopom tudi to možno. 3. DRUGE NALOGE UPRAVNEGA ORGANA a) Strokovne in organizacijske naloge v zvezi z delovanjem KS V sekretariatu za občo upravo referent za krajevne skupnosti spremlja delovanje krajevnih skupnosti m nudi strokovno in organizacijsko pomoč ter opravlja tajniška dela za komisijo za krajevne skupnosti pri izvršnem svetu. V tem obdobju je bila najpomembnejša nalog pomoč v akciji sprejemanja srednjeročnih planov razvoja 1981-1985 in letnih planov. Referent za krajevne skupnosti je skupaj z referenti krajevnih uradov spremljal postopke priprave in sprejemanja planov krajevnih skupnosti in nudil organizacijsko in strokovno pomoč. b) Krajevni uradi Osnovna naloga krajevnih uradov je približevati upravo občanom in jim s tem pomagati, da na lažji in hitrejši način uresničujejo svoje pravice in obveznosti. Vendar pa te funkcije ne izvajamo v zadostni meri, kjer so upravne pristojnosti ozke, občani pa se tudi ten možnosti ne poslužujejo dovolj. Kljub temu pa so krajevni uradi izdali 235 zdravniških spričeval za živino, sprejeli preko 300 vlog občanov in jih tudi pisali, vodih 83 postopkov ponudbe kmetijskih zemljišč, sprejemali takse ipd. Pogosto referenti krajevnih uradov občanom dajejo pojasnila v zvezi s postopkom in načinu reševanja upravnih zadev. Na vsak način pa svoj obstoj krajevni uradi upravičujejo s svojim delom za KS in DPO. Zanje pišejo vabila, zapisnike sestankov, dopise, pripravljajo gradiva in opravljajo strokovno tehnična in administrativna opravila. Posebno je pomembno njihovo sodelovanje z organi krajevnih skupnosti pri izvajanju obrambnih priprav. c) Pravno svetovanje, organizacijske in kadrovske zadeve Pravna služba, ki je že nekaj časa nepopolno kadrovsko zasedena je pripravila vse potrebne akte za delovne skupnosti, kar je predstavljalo zelo zahtevno nalogo, ker se je v tem letu uprava reorganizirala v skladu z novim zakonom o sistemu državne uprave. Služba je sodelovala tudi pri izdelavi občinskih predpisov ter opravljala tajniška dela za pravno komisijo pri izvršnem svetu. Stekle so tudi priprave za organiziranje pravne pomoči v občini. Na področju organizacije dela so bile v letu 1980 opravljene številne naloge za preoblikovanje občinske uprave po novem zakonu. Po novi organizaciji upravnih organov in strokovnih služb odločajo o kadrovskih zadevah funkcionarji. Kadrovska služba pa izvršuje sklepe oz. odločitve ter skrbi za zakonitost postopkov in spoštovanje kriterijev in meril kadrovanja. V začetku januarja 1980 je bilo v upravi zaposlenih 162 delavcev, 31.12.1980 pa 171 delavcev. Povečanje števila delavcev vključuje tudi dva pripravnika in dva delavca sprejeta za nadomeščanje. V letu 1980 je na novo sklenilo delovno razmerje 28 delavcev, prekinilo pa 19, kar kaže na precejšnjo fluktuacijo. d) Tehnične službe Tehnične službe so tudi v letu 1980 zagotavljale osnovne tehnične pogoje za delo upravnih organov in strokovnih služb. Stroj „Adrema" zaradi dotrajanosti ni več kos zahtevam po obdelavi podatkov zato so prizadevanja za uvedbo računalnika intenzivna, vendar zaradi stabilizacijskih omejitev doslej neuspešna. Kljub temu pa je bilo za ažuriranje platoteke stalnega prebivalstva opravljeno naslednje: 1979 1980 izpiski novih ploščic -rojstva izpiski novih ploščic -prijave odstranitev v mrtvo platoteko sprememba stanovanj odjave ostale spremembe 625 713 862 822 309 352 1115 1035 693 584 1236 1430 Na stroju za odtiskovanje je bilo iz te platoteke izvršeno 133.000 odtiskov (za KS in druge uporabnike). Iz plato tek družbene pomoči občanom, priznavalnin, invalidskih dodatkov, otroških dodatkov kmečkih otrok, preživnin kmetov pa 27.000 odtiskov in 2094 sprememb. e) Skupne administrativne zadeve V okviru sekretariata za občo upravo je organizirana tudi sprejemna in glavna pisarna, kjer se urejajo splošne administrativne tehnične zadeve za vse upravne organe. V primerjavi z letom 1979 je bilo delo sledeče: 1979 1980 izdano zdravst. spričeval za živino 325.370 205.820 prijave, odjave, sprembe v zvezi s prometom 4.000 3.500 sprejete vloge za potne liste 8.195 5.700 sprejeto priglasnic za šoferske izpite 6.688 6.800 overjeno kupoprodajnih pogodb 1.753 1.660 V glavni pisarni je bik) 11.785 vpisanih zadev, kar je za 2.071 več kot v letu 1979, prejeto je bilo 37.669 pisemskih pošiljk (2552 več kot preteklo leto), odposlano 151.422 pošiljk (14.980 več kot preteklo leto), za poštnino pa je bilo porabljeno za 586.000 din oz. za 136.450 več kot leto prej. O Naloge na področju obrambnih priprav Delavci upravnega organa opravljajo tudi naloge na področju obrambnih priprav družbenih dejavnosti. V letu 1980 to bili delno izpopolnjeni obrambni načrti občinskega poverjeništva i področja zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva. Delovno področje sekretariata za občo upravo Je zelo široko in pestro, posebno zaradi številnih nalog organizacijskega, samoupravnega in administrativnega značaja za vse upravne organe in strokovne službe. Zaradi tega se premalo pozornosti posveča temeljnim pristojnostim upravnega organa kot upravni nadzor znotraj upravnih organov in izven njih, nadzor nad izvajanjem predpisov, pomoč in sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in razvijanje ter uveljavljanje krajevnih uradov. K. POROČILO UPRAVE ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE ZA LETO 1980 Inšpekcije so organizirane v upravi za inšpekcijske službe. Izvajajo inšpekcijski nadzor nad tem, kako delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene organizacije, delovni ljudje in občani izvajajo zakone in na podlagi njih izdane predpise. Prikazana dejavnost inšpekcijskih služb je le skromen povzetek nalog dela inšpekcijskega nadzora za leto 1980 iz poročil, ki so jih inšpekcije predložile izvršnemu svetu in občinski skupščini v razpravo in sprejem. Poročilo o delu zajema tiste inšpekcije, ki so organizirane v upravi inšpekcijskih služb občinske uprave. Poslužujemo pa se tudi medobčinskih, kot je gozdarska inšpekcija, občasno pa predvsem za tehnične preglede objektov, angažiramo tudi republiške inšpekcije. KMETIJSKA INSPEKCIJA opravlja nadzor nad izkoriščanjem in prometom kmetijskih zemljišč, varstvom rastlin pred boleznimi in škodljivci, proizvodnje, izdelave in prometa semen, kontrolira' kvaliteto nevstekleničenih vin, enoloških sredstev in sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, kvalitete mineralnih gnojil in krmil, pregleduje mline, skladišča za žita in mlevske izdelke na okuženost s škodljivci ter na podlagi ugotovitev odreja potrebne ukrepe. Nadzora izvajanje predpisov na področju premiranja mleka in premiranja za pitanje privezanih telet. Pod nadzor kmetijske inšpekcije spadajo tudi strojne skupnosti, kmetijska zemljiška skupnost, družbena kmetijska posestva itd. Problemi, ki se porajajo pri delu Inšpekcijskega nadzora so raznovrstni, po teži pa izstopa predvsem: - kako pri naši hitri urbanizaciji ohraniti najboljša zemljišča za kmetijsko proizvodnjo in pri tem ne bistveno ovirati razvoj urbanizacije in - kako na razpoložljivih zemljiščih pridelati čim več hrane za prehrano prebivalstva in krme za povečanje števila živine in s tem v zvezi večjo proizvodnjo mesa in mleka. VODNOGOSPODARSKA INSPEKCIJA vrši nadzor na področju vodnega gospodarstva in pri tem ugotavlja, če se gradnja objektov, za katere je izdano vodnogospodarsko soglasje, vrsi v skladu z izdanimi soglasji. Odreja odpravo pomanjkljivosti, ukrepa zoper grobe onesnaževalce voda, nadzira obratovanje čistilnih naprav za odpadne vode In odreja odpravo pomanjkljivosti gospo-darjanja s pribrežnimi zemljišči. Sodeluje pri komisijskih pregledih za izdajo dovoljenja za poiskusno obratovanje in tehničnih pregledih za izdajo uporabnega dovoljenja pri vseh objektih, za katere je izdano vodnogospodarsko soglasje. Problematika, ki se pojavlja pri delu, je večstranska in dokaj težka. Eri odkrivanju onesnaževalcev tekočih voda in podtalnice, je pogosto težko odkriti povzročitelja, še zlasti, kadar se onesnaženja pojavljajo ponoči. Inšpekcija je zaradi angažiranosti na drugih področjih premalo prisotna na področju vodnega gospodarstva. Neizdani izvršilni predpisi na zakon o vodah prav tako do neke mere ovirajo inšpekcijsko nadzorstvo. Zavest mnogih, da so vodotoki primarno mesto za odlaganje smeti in odpadkov, je glavni razlog za stanje voda, kakršne so. Vsak prebivalec je porabnik vode, zato mora biti skrb nas vseh, da izboljšamo kvaliteto voda in da jih ohranimo čistejše. URBANISTIČNA INSPEKCIJA Nezakoniti poseg v urbanistični prostor spada pri nas v tisto vrsto prekrškov, ki jim javnost najmanj zameri, čeprav v končni fazi povzročajo naši družbi več škode kot ostale zvrsti. Krajevne skupnosti so preprosto mnenja, da ima vsak občan „pravico do strehe nad glavo", pot do te dobrine pa naj si vsakdo skuša utreti sam kot ve in zna. Taka stihijska zazidava, ki nam onemogoča smotrno izrabo razpoložljivih površin, je poleg tega največkrat še nestrokovna. Menim pa, da imamo inšpektorji pri nadziranju In ukrepanju zoper te pojave vse premalo družbene podpore tako v pogledu sredstev, kot tudi po moralni poti. Za uspešnejše preprečevanje nezakonite gradnje bi morah predvsem zaostriti kaznovalno politiko, po drugi strani, pa tudi poenostaviti in skrajšati zakonski postopek za pridobivanje ustreznega dovoljenja. Znano je, da investitor med dolgotrajnim postopkom izgublja zaradi inflacije cca 40 % vrednosti objekta letno in bi s krajšim postopkom prihranili milijonske zneske težko prihranjenega denarja. GRADBENA INSPEKCIJA Gradbena inšpekcija je v preteklem letu ugotavljala največ nepravilnosti pri gradnji individualnih pomožnih objektov In sicer si investitorji ali sploh ne pridobijo gradbenega dovoljenja sli pa bistveno kršijo dokumentacijo, na Sodlagi katere je bilo izdano gradbeno ovoljenje. Odstopanja so v povečavi objektov, spremembi namembnosti objektov in tudi v sami lokaciji. Prav tako individualni graditelji ne prijavljajo pričetka gradnje, nekateri ne naročalo zakoličbe pri edino pristojni geodetski upravi Domžale, nekateri ne poskrbijo za strokovni nadzor med gradnjo In začnejo uporabljati objekte brez uporabnega dovoljenja oz. predhodnega tehničnega pregleda. Pri družbeni gradnji ne ugotavljamo toliko pomenjklji-vosti predvsem zaradi večje strokovnosti udeležencev pri gradnji objektov, so pa primeri vgrajevanja manj kvalitetnih betonov, kakor tudi nekvalitetno izvedenih del pri gradnji individualnih hiš za trg. Gradbena inšpekcija tudi ugotavlja, daje nadzor pri gradnji objektov s strani nadzornih organov premalo učinkovit in v nekaterih primerih pri individualni gradnji le formalen. Veliko pritožb s strani sosedov pa je tudi neosnovanih, ko skušajo ovirati gradnjo in jo s tem seveda dražijo zaradi med sosedskih sporov in nesporazumov. Gradbena inšpekcija tesno sodeluje z urbanistično, posebno še v primerih, ko so investitorji nedisciplinirani in se ne držijo odločb inšpekcije. Tako sočasno posredovanje in ukrepanje ima za posledico tudi višje kaznovanje, kar običajno investitorje spravi v tir zakona. SANITARNA INSPEKCIJA Nadzorstvo nad gradnjami vzame veliko časa, ker pri izdajanju soglasij najdemo posebno pri projektih precej napak. Težave so tudi pri tehničnih pregledih zahtevnejših objektov, kjer najdemo precej pomanjkljivosti. Nalezljiva obolenja se pri nas niso pojavljala v epidemični oblike. Pri obveznih cepljenjih je bilo cepljenih 86 % obveznikov, neopravičenih je bilo 2 %. Kršitelji odloka o obvezni deratizaciji, kije bila izvršena v mesecu novembru so bili prijavljeni sodniku za prekrške. Zaradi naraščanja števila zastrupitev z živili v Sloveniji smo izvršili pregled vseh obratov družbene prehrane in izdali odločbe za sanacijo. Organizirali smo sestanek z delavci teh obratov in jih opozorili na izvajanje strogega higienskega režima. Kljub temu, da imajo delovne organizacije živilske stroke svojo notranjo kontrolo, smo v preteklem letu izločili iz prometa precej živil, ki jim je potekel rok uporabnosti. Pri pregledu vodovodnih objektov smo ugotovili, da upravljalec uspešno izvršuje sanacijo, objektov, ki je bila predpisana z našo odločbo iz leta 1979. Izvidi analiz kažejo, da je voda v večini vodovodnega sistema neoporečna. Slabše stanje je pri vodovodu v Moravčah, ki bo saniran v letu 1981. Se vedno pa ni rešen problem upravljanja vaških vodovodov. Z izgradnjo centralne čistilne naprave je bilo veliko storjenega za čiščenje odpadnih voda, je pa veliko težav v zvezi z obratovanjem, končno dispozicijo blata, predhodnega čiščenja kemičnih odplak v industriji in drugo. Težave nastopajo pri lokaciji odlagališč smeti in odpadkov, ker KS odklanjajo odlagališča na svojem območju. Glede varstva zraka nastopajo teža- ve, ker ni nt razpolago zadosti čistejših goriv. Varstvo pred hrupom j« problem, ki te pri novogradnjah upošteva, težje pa j« s hrupom prometa, ki ga povzročajo predvsem težka vozila. Prekomerni hrup In onesnaževanje zraka v stanovanjskih naseljih bo rešen z izgradnjo obvoznic. INSPEKCIJSKA DELA Delovanje inšpekcije dela v obravnavanem obdobju je bilo usmerjeno predvsem v tehnično in pravno zaščito delavcev. Na področju tehnične zaščite te ob pregledih ugotavljajo predvsem S>manjkljivosti in nepravUnoiti s podro-s opremljenosti delovnih priprav, izvedbe instalacij in zagotavljanje minimalnih ekoloških pogojev za delo glede na vrsto tehnologije bi stranske učinke, zagotovitev predhodnega varstva pri projektiranju gradbenih objektov namenjenih za delovne in pomožne prostore ter pridobitve ustrezne dokumentacije za uvožene tehnološke elemente. V smislu pristojnosti in pooblastil se raziskujejo vse težje in kolektivne nesreče pri delu zaradi ugotavljanja vzrokov in odgovornosti. Delovnje na področju pravne zaščite Je obsegalo predvsem nadzor nad izvajanjem OZD in nosilcev samostojnega osebnega dela v zvezi s pravicami tn obveznostmi s področja medsebojnih delovnih razmerij in usklajenosti samoupravnih splošnih aktov z obstoječimi zakoni. Pomanjkljivosti in kršitve predpisov so predvsem v načinu sklepanja oz. nastopa delovnega razmerja, V skladu s problematiko kooperantskih odnosov pri delih sezonskega značaja, predvsem v gradbeništvu to bili sprejeti in izvedeni ustrezni ukrepi za omejitev nezakonitega zaposlovanja in izkoriščanja delavcev iz drugih republik tako v sklopu OZD, ki imajo predmet poslovanja tovrstne dejavnosti kot tudi v zasebnem sektorju. TR2NA INSPEKCIJA V preteklem letu je tržna inšpekcija ob pomanjkanju osnovnih surovin m repromateriala v proizvodnji delovala predvsem na področju čim boljše in enakomerne preksrbe tržišča z osnovnimi vrstami živil in predmetov splošne rabe. V sodelovanju z UZD smo se dogovorih o enotni prodaji t.j. omejenih količinah blaga, katerega je primanjkovalo na trgu, vendar tudi z ostalimi ukrepi, ki jih Je izdala tržna inšpekcija ni bilo mogoče povsem odpraviti težav v preskrbi trga. Na področju cen blaga in storitev ugotavljamo največ kršitev pn prekoračevanju cen storitev ali pfj nepravilnem oblikovanju maloprodajnih cen (neeviden tiranje cen storitev, zaračunavanje po višjih cenah od dovoljenih, neoznačevanje izdelkov s cenami)- Nadalje je tržna inšpekcija v preteklem letu ugotavljala vrsto kršitev poslovnega časa v gostinstvu, opravljanje črnih zakolov in preprodajo mesa po znatno višjih cenah, nedovoljeno prodajo lest itd. Vrsta problemov se je pokazala tudi pri opremi trgovskih in gostinskih lokalov, vsled česar' je bilo izdanih večj« število odločb o prenovitvi ali tehnični izboljšavi poslovnih prostorov. V pr* teklem obdobju tržna inšpekcija ugotav lja, še zlasti pomanjkljivo označevanj* poslovnih prostorov pri zasebni obrti. S sodelovanjem z družbenopolitr čnimi organizacijami in organi pregon* je tržni inšpekciji v preteklem leto uspelo odpraviti vrsto težav, predvsem pa povečati njeno učinkovitost pri delu POŽARNA INSPEKCIJA Skoraj vsako leti, zlasti pa zadnji d* leti ugotavljamo, da naraščajo požarnj škode. V plamenih zubljih, nam i« njajo tovarne, surovine, končni izdelki privatna lastnina, nemalokrat tudi živtj« nja. Pri ugotavljanju vzrokov požarov P ugotavljamo, da je največkrat povzroči telj človek s svojim nevednim in malo marnim poslovanjem, šele nato pa se zvrstijo vsi ostali možni povzročitelji požarov. Ta podatek nam kaže na slabo družbeno in samozaščitno delovanje delovnih ljudi in občanov v svojem delovnem in bivalnem okolju. Požarna inšpekcija nadzoruje vse dejavnosti na področju občine Domžale, razen DO Heuos in Lek. Pri inšpekcijskih pregledih v delovnih organizacijah ugotavljamo predvsem tele večje pomanjkljivosti: - nesprcjetje oziroma neusklajenost internih aktov (Pravilnik o varstvu pred požarom), - neurejeno stanje pri ravnanju in skladiščenju vnetljivih tekočih in plinov, - slaba zavarovanost skladišč surovin in gotovih izdelkov, čeprav predstavljajo veliko vrednost. - premalo praktičnega usposabljanja v rokovanju z gasilnimi sredstvi, zlasti za delavke. V obrti ugotavljamo, da so delavnice z gasilnimi sredstvi, da samostojni obrtniki nimajo sprejetih pravilnikov o varstvu pred požarom, čeprav bi jih na vrsto dejavnosti morali imeti. Požarna inšpekcija je sodelovala tudi z ostalimi dejavniki na področju varstva pred požarom: Sekretariatom za notranje zadeve in Upravo javne varnosti, Požarno skupnostjo, Gasilsko zvezo, Dimnikarsko službo in z njimi izvedla več akcij, katerih cilj je bil pravočasno preventivno ukrepanje, dvig strokovne usposobljenosti delavcev v strokovnih službah in gasilskih enotah ter boljša osveščenost vseh delovnih ljudi in občanov s področja varstva pred požarom. r POROČILO 0 DELU URRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE ZA LETO 1980 Uprava za družbene prihodke je v omenjem obdobju opravila naslednje naloge: - neposredni nadzor davčnih zavezancev v zvezi z izpolnjevanjem njihovih obveznosti, - ugotavljanje realnih dohodkov in odmernih osnov, - izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti, - opravljanje knjigovodskih del, - ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. OPRAVLJENA KOLIČINA DELA Za zgoraj navedene naloge je izdelala: 3.938 odločb o odmeri davka od kmetijstva, 1.295 odločb o odmeri davka od obrti, 8.057 odločb o odmeri davka na posest stavb in prispevka za zaklonišča, 89 odločb o odmeri davka a skupnega dohodka občanov, 649 odločb o odmeri davka na dohodke od Premoženja in premoženjskih pravic, 26 odločb o davčnih prekrških, 980 odločb o odmeri davka na dediščino in darila, 813 odločb o odmeri davka na Promet nepremičnin, 770 odločb o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov, 3.321 odločb za vodenje Poslovnih knjig, zvišanje oz. znižanje akontacij, davka od gozdnih zemljišč, komunalnih in upravnih taks, CMV, itd. ODMERJENE OBVEZNOSTI Uprava za družbene prihodke je v Proučevanem obdobju odmerila ^05,950.925 din obveznosti (davek, Prometni davek, prispevki itd.). Uspeh •zterjave je 94 %. Obseg nalog se je močno povečal, tako v številu zavezancev, kakor tudi v višini obremenitev in Pjačil. Index obremenitev je 145, index Plačil 144, kar pomeni, da so se obremenitve za leto 1980 v celoti gledano Povečale za 45 %, plačila pa za 44 % Stede na leto 1979. JE Z A VE PRI DELU UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE Uprava za družbene prihodke se je Pn svojem delu srečevala z naslednjimi 'ežavami: - realno zajemanje dohodka pri zavezancih gostinske dejavnosti, - realno ugotavljanje prometa z zasebnim sektorjem, - izločevanje stroškov, ki se davčno ne priznavajo kot odbitna postavka, - težave v zvezi z odmero in izterjavo obveznosti za priseljene obrtnike (avtoprevozniki, gradbena mehanizacija, itd.), ki so zelo težko dosegljivi, zaradi česar je porabljenega precej več časa, kot za davčne zavezance, ki stalno prebivajo na območju občine. SPREMEMBA NAZIVA OZ. IMENA ORGANA: Preteklo leto je bilo prehodno obdobje, v katerem se je davčna uprava preimenovala v upravo za družbene prihodke. V vsebinskem smislu pomeni ta sprememba vrsto novih nalog (predpis in izterjava prispevkov za zdravstveno varstvo, IPŽ, dodatnega prispevka solidarnosti, članskega prispevka samostojnih obrtnikov za zvezo obrtnih združenj Slovenije, prispevka za ostarele obrtnike, komunalnega prispevka za spremljajoče objekte, prispevka za mestno zemljišče in prispevka za dopolnilno izobraževanje. ZAKONSKE OBVEZNOSTI Po zakonu mora uprava za družbene prihodke do 1.7.1981 prevzeti vse naloge, katere ji zakon o upravah za družbene prihodke nalaga. Do tega roka sta izvršni svet in uprava za družbene prihodke dolžna postaviti novo organizacijo dela, ki mora biti taka, da bo zagotovila opravljanje vseh nalog iz nove pristojnosti. Že v tem trenutku pa bi opozorili, da bo s prevzemom novih nalog potrebno rešiti vprašanje v zvezi z odobritvijo dodatnih sredstev za realizacijo novih nalog. SKRAJŠANO, OKVIRNO Te zadeve so prikazane le okvirno v skrajšanem obsegu. Delo uprave za družbene prihodke je tako po vsebini, kot tudi po količini mnogo širše, vendar ga ni bilo moč v celoti zajeti v povzetek. Vsi ostali podatki so vključeni v primar- no obsežnejše poročilo, ki so ga kakovostno pripravili v strokovni službi. Sicer pa bo potrebno pripraviti ustrezne strokovne analize, na podlagi katerih bo določena nova organizacija uprave za družbene prihodke. OBVESTILO Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale obvešča vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil: - v ponedeljek, 4.5.1981 od 7. do 18. ure v Moravčah - pri skladišču Emona — kooperacija; — v torek, 5.5.1981 od 7. do 18. ure v Blagovici — pri krajevnem uradu; — v sredo, 6.5.1981 od 7. do 18. ure v Lukovici — pri krajevnem uradu; - v četrtek, 7.5.1981 od 7. do 18. ure v Radomljah - pri Kulturnem domu; - v petek, 8.5.1981 od 7. do 18. ure in — v soboto, 9.5.1981 od 7. do 15. ure v Mengšu — Emona mehanizacija. S seboj prinesite prometno dovoljenje za vozilo, ali za novo in neregistrirano vozilo dokumente o lastništvu in osebno izkaznico lastnika. Po tehničnem pregledu opravite evidentiranje vozila z dokumentacijo pri sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale, pristojnem za registracijo vozil. Iz pisarne sekretariata za notranje zadeve občine Domžale "TAMIZ" MENGEŠ Izdelovanje notranje opreme in pohištva Mengeš, Blejčeva cesta 46 Komisija za medsebojna delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge za določen čas, s polnim delovnim časom za nadomeščanje uslužbenke v času porodniškega dopusta 1. TAJNICO PODJETJA Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje: - zaželjena je srednja strokovna izobrazba ali administrativna šola z znanjem strojepisja, - lahko tudi začetnik brez prakse. Pismene ponudbe z dokazili pošljite na naslov: Tamiz Mengeš, Blejčeva 46, 61234 Mengeš, Komisija za medsebojna delovna razmerja. Svoje ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi. SLIKOPLESKARSTVO JANKO NAGLIC Cufarjeva 9 — Vir SPREJMEM VEČ POL KVALIFICIRANIH ALI KVALIFICIRANIH SLIKOPLESKARJEV Osebni dohodek od 9.000 din dalje. Nastop službe je možen takoj.