Leto XXVI. SSSČtrtLZr" Ljubljana, lg. junija 1944__štev. M DOMOVINA in KMETSKI UST VervvaltUDg and Schriftteitung • Oprava to uredništvo: Pucclnljeva S — Festbezugsprels jiiUrlich « Naročnina letno Ur '44 — Elnzelverkaofgprcls TaL 81-22—81-26 — Erschelnt w8chentllcb • Izhaja vsak teden • Posamezna številka Cent 80. Na zapoved Moskve: Angloameričani tvegajo vdor v Evrope. Pretekli torek je minil prvi teden, odkar so Angleži in Američani na povelje Moskve poizkusili vdor v Evropo. Po silnem bombardiranju in topniški pripravi so v jutru 6. junija številne ladje, Izkrcevalnl čolni in transportna letala začeli dovaiati množice vojaštva, pripadnikov najrazličnejših delov angleškega Imperija in Severne Amerike, na ozek vdornl pas med Le Havreom in Cherbourgom v Severni Franciji. Anglo-ameri-ški poveljniki so izbrali najbolj utrjeno področje in so temu primerno krvavo naleteli na nemško obrambo. Razvile so se strahovite bitke, kakršnih svetovna zgodovina še nI beležila. Borbe se ne samo dan in noč nadaljujejo, marveč se tudi v silov tosti venomer stopnjujejo. In^ uspeh? V prvem tednu invazije je Anglo-američanom uspelo pridobiti ozek pas na navedenem področju, plačati pa so ga morali z neštetimi žrtvami v vojaštvu in materijalu. Tako je poskušeni vdor v Evropo postal velika grobnica anglo-ameriškega vojaštva, ladij in letal. Oči vsega sveta so z napeto pozornostjo uprte tja gor na severni rob francoske pokrajine Normandije. Pričela se Je borba na življenje ln smrt, borba za odločitev, ki bo s svojimi posledicami morda veljavna za dolga stoletja. Zato bo ostal 6. junij leta 1914 zapisan v svetovno zgodovino kot posebno važen dan sedanje velike vojne. Invazijo je izsilil Stalin Zagrizeni nemški odpor pričuje vsemu svetu, da se nemški narod dobro zaveda pomena invazije. Kajti ne samo na vzhodni fronti, temveč tudi v Normandiji se bori nemški narod zoper boljševiKem, ki se hoče za vsako ceno polastiti Evrope. Neka ameriška agentura je ob prlčetku invazije razkrila, kako je Stalin prisilil Anglo-američaae, da so započeli tako imenovano drugo fronto. Seveda bodo podrobnosti o veliki zakulisni igri med Stalinom, Rooseveltom in Churchillom prišle na dan šele po vojni. Toda tole je znano: že maja 1942 se je mudil sovjetski zunanji minister Molotov v Ameriki, odkoder se je vrnil v Moskvo s prepričanjem, da se bo vdor v zapadno Evropo Izvršil še proti koncu tistega leta. Toda kmalu po tem sestanku je Churchill prepričal Roosevelta, da se tako podjetje ne more tako naglo izvršiti. Stalin je nato kazal svojo razdraženost in je docela odkrito zahteval »drugo fronto«. Skratka, Stalin ni popuščal niti za las in tako sta bila Churchill in Roosevelt vedno bolj priseljena, da pripravita invazijo, ako nočeta, da ju Stalin pusti na cedilu. Razdor med njimi pa bi pomenil skorajšnjo propast Anglije pod udarci nemškega orožja. Priprave za invazijo so se torej začele. Anglija ln Amerika sta klicali vedno več vojakov pod orožje. Vojna proizvodnja je začela obratovati s polno paro. In pri tem je Stalin še venomer priganjal, priganjal. Ko so Američani zasedli Severno Afriko, Stalin ni hotel priti na posvetovanja v Casablanco. kjer sta ga pričakovala Churchill ln Roosevelt s celo gardo svojih generalov ln državnikov. Maja 1943. ko sta se Roosevelt iti Churchill lznova sestala, sta bila v ve!ik'h skrbeh zaradi Sovjetske Rusije, ker sta se bala, da bo Stalinova potrpežljivost prej prt kraju, preden bo vse pripravljeno za vdor v Evropo. Sklenila sta zatorej, da se z njim čim prej sesta iveta. In tako je naposled prišlo do sestanka vseh treh v Teheranu. Tu Je Stalin zmagoslavil na vqej črti. Karkoli je zahteval, z vsem sta mu uslužna predstavnika angloameriške rase ustregla. In Stalin je bil tisti, ki je ce!6 določil dan, kdaj moralo Angloameričani nastopiti svojo krlževo pot proti Evropi. Tako se nam je s pričetkom vdora v Evropo razodelo, kdo ima tu glavno besedo in kakšen je pravi namen vdora: Evropa naj bi — oblegana od vseh strani — zapadla boljševizmu. Velik račun brez krčmarja Teheranski sklep je bil vsekakor velik račun, toda storjen je bil brez krčmarja. Narod, ki je v sedanji vojni prevzel nase veliko žrtev, da ubrani Evropo pred boljševizmom, ni podcenjeval sovražnih poročil o pripravah za invazijo. Pripravil se je na usodne dogodke z vsem zanosom hrabre krvi in z vsemi možnimi tehničnimi pripravami, kar jih more nuditi moderno, iznajditclj-stvo. Koderkoli je Evropa posebno ogrožena, je zrasel orjaški trdnjavskl zid. Izbrane divizije pod vodstvom bojevnikov, ki so se obnesli že na O stanju na bojiščih je podalo nemško vojno poročilo v torek naslednjo sliko: Ftthrerjev glavni stan, 13. jun. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: V Normadijl je poskušal sovražnik včeraj z zelo močno ln trajno uporabo letalstva na številnih mestih razširiti svoje predmostje proti jugu in jugozapadu. Pri tem so bili boji posebno siloviti na področju zapadno od Caena ln južno od Bayeuxa. Pri ubspešni obrambi sovražnikovih napadov smo uničili številne oklopnlke. Sovražnik je imel težke krvne izgube. Bojna letala so v bojih proti sovražnikovi izkrcevalnl mornarici z bombami v polno zadela dve večji tovorni ladji. Nad invazijskim bojiščem in nad zasedenimi zapadnimi deželami smo zbili 76 sovražnikovih letal. Poveljujoči general armadnega zbora, topniški general Marcks, hrabri branilec Cherbourškega polotoka, je pri težkih bojih junaško padel v prvi bojni črti. V borbah proti sovražnikovemu izkrcevanju se je odlično borilo vojaško in mornariško obalno topništvo Zlasti so se Izkazali 1245,, 1255. in 1261. oddelek vojaškega obalnega topništva cer mornariške obalne baterije Marcouf, La Pernelle in Longues. vzhodni fronti, ojačene s številnimi oddelki prostovoljcev in specialnih čet, so stale že dolgo prh pravljene, da sprejmejo borbo z vsiljivci, ki na evropskih tleh nimajo ničesar Iskati. Borba za Evropo se je pričela in je v polnem, razmahu. Kmalu se bodo pokazali prvi obrisi velike odločitve. Angloameričani so se na povelje Moskve zagrizli v najtrši oreh, ki ga je bilo mogoče najti zanje. Res je, razpolagajo z veliko premočjo in razsipajo s človeškimi žrtvami, kakor so vajeni razsipati z denarjem. Posamezni krajevni uspehi se dajo pribor ti na tak brezobziren način vojskovanja Toda v vojni zmaga vedno le tisti, ki zmaga v poslednji bitki. Do te pa je še daleč, precej daleč. Na italijanskem bojišču je sovražnik včeraj s strnjenimi močnimi pehotnimi in oklopnišklml silami napadel od obale Tlrenskega morja pa do Tibere. Dočim mu je uspelo doseči zapadno od Bolsanskega jezera nekaj, medtem že zajezenih vdorov, smo vzhodno od jezera po ogorčenih borbah razbili njegove petkrat ponovljene napade. V osiednjlh Appninlh in v Abrucih sovražnik še nadalje le oklevaje sledi našim odmlkalnim pokretom. Na vzhodu so se severnozapadno od Jasija ln v Karpatskem predgorju 'zjalovili sovjetski sunki. V hudili napadalnih in obrambnih bojih zadnjih dni se je na področju pri Jasiju posebno izkazala 79. hesensko-nasauska pehotna divizija pod vodstvom generalnega majorja VVeinknechta, Južnozapadno od Narva so boljševiki istočasno napadli na več mestih. Z visokimi krvnimi izgubami smo jih povsod odbili. Britanska letala so odvrgla v pretekli noči bombe na več krajev v rensko-vestfalskem področju. Posebno v Recklinghausenu in Essenu ja nastala škoda na poslopjih in so bile izgube med prebivalci. Nočni lovci so sestrelili 21 sovražnikovih letal. Nemška borbena letala so napadla v zadnji nočt posamezne cilje v južnovzhodni Angliji. Vojaški in politični razvoj dogodkov Poziv vsem treznim Slovencem! Ob pričetku invazije je imel šef aktivne propagande g. Izidor C e r g o 1 v ljubljanskem radiu kratek govor, s katerim je pozval vso našo javnost k opreznosti pred anglosaško propagando, ki pomaga vtihotapljati boljševizem v Evropo. Prišel je čas obračuna z židovskimi pomagači. Evropa mora zmagati in bo zmagala! Tu naš narod ne more odločati: ogromen in silen stroj, mesece in mesece skrbno pripravljan in negovan, je pognan, da očisti ognjišča vpada. Mi ne vemo, če bo to že danes ali jutri — vemo pa, da bo sigurno. Evropskim narodom je bodočnost zagotovljena. Vsem? Ne, samo tistim, ki bodo dokazali, da so politično zreli, in le onim, ki bodo takrat življenjsko še dovolj močni. Hočete, da bo tudi naš narod med temi? Potem smete samo po poti prezidenta Rupnika! Korist Anglosasov in boljševikov ni naša slovenska korist Njihova je v borbi proti Evropi, naša je nujno v borbi ga Evropo! Njihovo je sodelovanje in podpiranje komunizma, naš je krvavi obračun ž njim. Danes so v kretanju milijonske mase in če se naš majhni narod po neprevidnosti vtakne v to vojaško kolo, bo neusmiljeno strt. V tej borbi ne bo usmiljenja! Kaj nam potem pomaga slovenska domovina, če pa ne bo slovenskih mož in žena! Zato, bratje in sestre, — je zaključil g. Cergol — proč od zakotnih šepetalcev, grobarjev naše krvi. Bodimo vedno politično dorasli položaju. Samo na ta način pravilno izpolnjujemo svoje poslanstvo! Vpliv Moskve v Italiji Po umiku Nemcev iz Rima sta se tja pripeljala »prestolonaslednik« Umberto in savojski maršal Badoglio. 75-letni bivši kralj Viktor Emanuel, ki ga je nedavno nekoliko zadela kap, se je odrekel kraljevskemu oblastvu ln je vsa pooblastila prenesel na italijansko vlado. Umberto je bil imenovan za nekakšnega državnega upravitelja. Ko sta Umberto in Badoglio prišla v Rim, ju je prebivalstvo hladno sprejelo. Takoj od prve ure se je čutil vpliv boljševizma Začelo je izhajati italijansko komunistično glasilo in vepovsod po zidovju so je pojavili znaki srpa in 1 idiva. Badoglio se je odločil, da se umakne iz političnega življenja, ker; je videl, da je njegov položaj docela omajan. Odstopil je na soglasno zahtevo političnih voditeljev. Tako odhajata v pokoj poslednji Italijanski kralj ln njegov maršal, ki sta se proslavila z velikim izdajstvom. Na Umberta je oddal neki neznanec kmalu po prihodu v Rim več revolverskih strelov, ki niso zadeli. Za napadalcem, o katerem sodijo, da pripada boljševiškim krogom, manjka vsaka sled. Novi predsednik Italijanske vlade v Rimu je 71-letni Bonomi, ki je obenem prevzel zunanje ministrstvo. Enako stara ministra sta grof Sforza in Benedetto Croce. Posebno značilno pa je, da sedč v tej vladi trije boljševiki, med njimi pro-šlull komunist Togi'atti. Seveda bodo samo ti trije odločali, kakšna bo poslej italijanska politika in kako dolgo bo Bonomi na vladi. Lanska savojska izdaja je odprla boljševizmu na stežaj vrta v Italijo in zdaj prejema od Moskve primerno plačilo. Posledice bodo kmalu vidne. Berlinsko časopisje o invaziij Berlinsko časopisje se jc takoj prvi dan po Invaziji obširno bavilo s pričetkom tega velikega spopada. Pod naslovom »Bitka na zapadu se je pričela,« je zapisal vodilni dnevnik »Volkischer Beobachter«: »Na povelje Moskve so se morali Angleži in Američani slednjič odločiti, da tvegajo Invazijo, katero so doslej tako dolgo zavlačevali. S tem nastopi ogromna preizkušnja, na katero se je pripravljal sovražnik že leta in za katero je nagro-madil ogromno rezerv. V tej veliki uri se nemški narod zaveda zgodovinske naloge, kl jo stavlja sovražnikov vsesplošni napad in ve, da je od njega odvisna nadaljnja usoda naroda. Gremo v to borbo z nezlomljivo voljo, da ne odnehamo prej, dokler ne zmagamo iti s tem zagotovimo ž:vlje-nje, čast in svobodo našega naroda za več pr>-kolenj. Nemški narod je v tej težki in usodni url združen okrog svojega Vodje, v trdni veri v zmago njihove pravične stvari, združen okrog Vodje, kl ga smatra kot poroka zmage ln nove bodočnosti, ki bo vredna našega naroda in ki Izpolnjuje namen naše zgodovine.« List »Deutsche Allgemeine Zeitung« pa je zapisal' »Dolgo pričakovani dan invazije je tu. Nemško vodstvo in nemški narod sta pripravljena na ta dan in z zaupanjem gledata v bodočnost. Nemški narod je sprejel vest o pričetku invazije s popolnim mirom, da, rekli bi lahko, z nekim občutkom osvoboditve. Narod in oborožena sila, država in stranke vedo, da gre za ves naš obstoj. Sedaj je prišla — po dolgih letih doslej še ne~ zaznamovanih naporov — ura, ki zahteva največji napor vseh sil. Velika preizkušnja boja za evropsko trdnjavo je pričela.« List je zaključil: »Nedaleč od starih bojnih poljan bomo dosegli zmago.« Maš prezident — delavstvu Na pctMttbai protikoinmstiM masitetacj je fc^ekel zavedssSm delavcem prlsasanje in zahvalo O priliki proslave polletnice ustanovitve delavske protikomunistične akcije se je 12. junija v Delavski zbornici vršilo zborovanje, ki so se ga v velikem številu udeležili naši zavedni delavci. Shod je s svojo navzočnostjo počastil prezident uprave Ljubljanske pokrajine g. div. gen. Leon Rupnik, ki je imel ob tej priliki naslednji nagovor na zborovalce. Dragi moji prijatelji! Z veseljem sem sprejel vaše vabilo, da se udeležim proslave polletnice delavske protikomunistične akcije. V svojem in v imenu nemškega predstavnika gospoda podpolkovnika Badeja se vam iskreno zahvaljujem za prijazno povab:lo. V teku te proslave ste mi dokazali, da nisem zaman ponosen na slovensko delavstvo. Prepričali ste me, da moja želja, biti med vami in biti z vami v najožjih stikih, ni osnovana samo na simpatijah in čustvih, kl jih — sam delavsko-kmečkega porekla — gojim do naših kmetov in delavcev, ampak Ima opravičilo v dejstvih in uspehih, ki ste jih doprinesli v teh težkih Časih preizkušnje Slovencev. Kmetje In vi, dragi delavci, ste živec naše domovine. Vi ste v teh dneh zmešnjav, zmede in zbeganosti brez oklevanja in odločno nastopili proti brezbožnemu, protinarodnemu, zločinskemu židovskemu boljševizmu kot enotna fronta in s tem odločili tudi o njegovi usod'. Zaradi vas, ki vas je hotel imeti za prvoboritelje revolucije, pa ste mu napovedali boj v sodelovanju z mojimi kmeti in z mojo borbeno in zvesto mladino, boljševizem pri nas že propada ln bo tudi dokončno izginil. Vaša odločitev in vaše delo pa je pomembno prav posebno zaradi tega, ker je poleg kmeta vaš stan tisti, kl je na dogajanjih današnjih dni najbolj prizadet. Te borbe in te žrtve, ki jih je naš narod zaradi izdajalskega početja komunističnih plačancev svetovnega židovstva moral pretrpeti in dati, morajo v novi bodočnosti prinesti plačilo našemu narodu, vam pa popravo presta!ili krivic in dostojno, na pravičnosti in upoštevanju temelječe življenje. V rešitvi družabnih vprašanj na narodnostni podlagi je oiisetena naša bodočnost. Za to delo pa sta potrebna nesebičen naj Mir in žrtvovanje vseh Slovencev kot enote. Postavili ste si program: Bog, stan in narod! Po tem programu ste s svojim delom dali. svetal zgled vsem Slovencem. Kakor je vaši borbi proti komunJzmu postavljen cilj: vse za stan ln narod, tako mora b;ti nam vsem skupen cilj: vse sile in vse žrtve za reSJtev slcven^Vega naroda! VI, ki ste se poleg mojih kmetov prvi organizirali, ste pa tud' pokazali vsem. da naš« rešitev ne sme temeljiti na strankanitvn, aeipak na složnem sodelovanju vseh Slovencev kot enote. V tem ste zaradi mesta, ki ga v narodni skupnosti zavzemate, prepričljivo opozorilo onim, ki tega še do danes niso spoznali. Množice padlih na obali Pri Le Havru ujeti kanadski nadporcčnik Geor-ge Mac Donaid je izjavil: »Ko smo odleteli iz Anglije, nam je bilo rečeno, da je pristanek na oni strani varen, ker imamo tam močno in široko predmostje. Ko smo pa pristal: na franeoski obali, se nam je nudila grozna slika. Kakor daleč je neslo oko, so ležali na obali razbiti britanski iz-krcevalni čolni, Izgoreli oklopniki in od min raztrgana transportna letala. Najgroznejše pa je bilo pogledati številne padle angleške vojake, ki so ležali vzdolž vse obale. Med njimi sem videl mnogo Kanadčanov. Sam sem mogel našteti nad 2000 padlih vojakov. Več nisem mogel šteti, kajti število padlih angleških vojakov gre v desettisoče. V ujetništvu sem našel le malo Kanadčanov, kajti večina njih leži mrtvih na bojnem polju. Boj na severno-francosk« obali je gotovo najbolj krvav v tej vojni. Vsakdo, ki pride preko Kanala, mora računati, da je njegovo življenje odmerjeno le še na ure ln če ima srečo kvečjemu na par dni.« Nešteta razmesarjena trupla Boji pri ameriškem izkrcanju so bili sinfonija krvi in blata, piše londonski dopisnik švedskega dnevnika »Aftonbladeta« v poročilu o visokih ameriških izgubah pri -Invaziji. Oni Američani, ki so jo preživeli, so jecljaje izpovedali: »To je bil pekel, pravi nepo tvor jeni pekel. Doživeli smo moro razmesarjenih trupel, ki so jih mine metale v zrak, potapljajočih se čolnov in obupno tulečih Po svojem delu lahko ob polletnici svojega nastopanja proti komunizmu pokažete že lepe uspehe. Osebno se vam za to, za kar boste nekoč V narodni skupnosti zavzeli zavidanja vredno mesto» zahvaljujem in vam izrekam svoje iskreno priznanje. Ginjen pa se vam, dragi moji delavci, ld ste eden izmed najpomembnejših stebrov, na katerih sloni moje delo za rešitev in bodočnost naroda in domovine, zahvaljujem za zaupanje, ki ste ml ga že od vsega začetka Izrekli in mi sledili. Kakor sem se doslej trudil, da vam — kakor vsemu mojemu ljubljenemu narodu — s svojim delom koristim, tako bom v zaupanju v Boga ln njegovo pričujočnost nad slovenskim narodom opravljal svoje težke dolžnosti tudi v bodeče, da bo v novi Evrcpi, kateri v boju z boljševizmom in njegovimi pobesnelimi pomagači gradi obrise nemški vojak, slovenski narod zavzel dostojen prostor ln da bo v tej narodni skupnosti vsak stan in vsak posameznik stal r,a mestu, ki mu po sasluženju in pravičnosti pripada. Za to pa kot doslej, tako tudi v bodoče zbira j:no sile, ustvarimo za svojim borbenim mo-branstvom enotno fronto Slovencev, z živo, tlej-stveno vero z&apajmo v Boga in svoj narod in ust vai jajnio pogoje svoji bodoči sreči. Vam, dragi moji delavci, pa. kličem: polletnici vaše borbe naj sledijo v dolgi, srečni bodočnosti bogati uspehi, ld jih boste spričo svoje enotnosti, pripravljenosti in dela zagotovo dosegli po vašem načelu: Bog, stan in narod! Snet je bila našemu zavedne-- ' • dana prilika, da je čulo bodršlno besedo gospoda prezidenta generala Rupnika. Ze v svojem vel kem programskem govoru letos 16. aprila je gospod prezident naglasi!, da je treba slovensko delavstvo odtegniti varljivim zapeljevanjem židovskega marksizma in ga vkleniti ket dragoceno sestavino v našo polno narodno slm^nost. S pravem upoštevanjem socialne pravičnosti mora bit' tudi pri nas dosežen socialni mir PremošJ^ni morajo biti vsi prepadi, ki še zevajo med Spa**»v»irttuAlU stanovi. Izs^niti morajo vra rot- stva. Prav posebno na gospod OT-de^t v - ^rle-vaniu za gospodarsko in sor!a'no oftnoVo r'o"en-skpi'njui°ta. onadva sta «*'avna st»bra namera nroda To svojo vodilno misel ja *r*«7>od pr»«7Went posebno temneramentno s'1 v rrorriem trovoru. izrečenem ob priliki ds>'av-8k»n^on,T :»-t nompnu 7,1-*-'-Tlavp, ki vžlva vso pozornost naših oblaste v. še nrav posebno gosno-lo nre7ldenta sar»ei»a, in z*>sbiSt med narodom visok ufrled PrlčiMoC ?ovor p-"sno-da nrMt^itn na1 bo našemu delavstvu ne p?.mo n-liri^rčn^l*« /'"»"tlHra, temveč tudi fcor!r!'o in Fabvaia za rst« slovensko narodno zav-^rtost, ki 1o .°V"Pnsko delavstvo izkazu le v n« pre'?.ku.?Tije. detonacij, sinfonijo krvi in umazanostl« Siloviti nemški topniški ogenj je metal po zraku žive in mrtve. Ko pa se je vsipal na invozijske čolne, jih je zagrinjal z valovi vode. Mnogo vojake v je utonilo v morju, drugim je uspelo, da so priplavali na obalo, kjer pa so jih zopet zadevali granatni izstrelki. Trupla so v celih vrstah ležala vzdolž obale. Bila so pokrita le z odejami, kajti - ni bilo časa, da bi jih pokopali. Obala je polna neprijetnih sledov bojev in zmešnjav, čelade, pisma, ki jih je morda še s krova pisal kak vojak, da bi z njimi poročal domov o veliki pustolovščini, čevlji, obleke, cigarete, vse leži razmetano in v velikem neredu. Reševalni pasovi so zmetani v velikih kupih. Ponekod leže odprti kovčki, po obali pa so raztresene zobne ščetke in brisače. Vidiš lijake, k: so jih izkopale granate in jarke, ki so služili možem za obrambo. Nato pa pridejo majhni kupčki peska, v katerih je zasajen bajonet z vojaško čelado...« V ponedeljek so iz Berlina poročali:'Do sedaj so vojna mornarica, letalstvo fn oddelki vojske un'čili ali pa tako težko poškodovali, da bodo dolgo časa nerabni: 43 prevoznih in velikih izkr-cevalnih ladij, 17 vojnih ladij od težke križarke pa do brzih čolnov, 21 izkrcevalnih ladij za okiop-nike in posebnih vozil, ki so imela tudi nekatera 5000 ton ter nešteto izkrcevalnih čolnov za moštva Razen človeških izgub, ki gredo v polke, se je s temi ladjami potopilo tudi več sto oklopnikov in topov ter celi vlaki orožja, orodja ln streliva. Goriška se drami Zeleno Vipavsko, sončna Brda in naše zavedne Gore zajemala spet naše, domače življenje Goriški glavni trg, imenovan Travnik Ko me je po dolgih letih odsotnosti sprejela spet sončna Gorica v svoje gostoljubno okrilje, se najprej nisem prav znašel. Imel sem nekoč v mestu veliko prijateljev in znancev, pa nisem vedel, kje naj začnem povpraševati po njih, ko sem se v hipu — čim sem bil v središču, na prijaznem Travniku — znašel nepričakovano v družbi samih domačinov. Na obrazu sem jim čital veselje, da smo se po dolgem času spet našli sredi Gorice, kakor jim tudi jaz nisem mogel prikriti svojega navdušenja. Kmalu smo se sporazumeli ln zavili v prijazno gostilno, kjer smo se nekoč V povsem drugačnem razpoloženju tiho pogovar-jalio vsem, kar nas je težilo ... To pot pa smo že ob vstopu naleteli na povsem novo okolje in duša je bila že ob prvi čaši vipavca židane volje — »kot bila gi pila kraški teran«. Vse se nam je zdelo tako domače, tako neprisiljeno in tako nekdanje, da smo med prijatelji na mah pozabili na dolgo ločitev in kar tako — kot da bi bilo samo po sebi umevno — svoj vedri pomenek spremenili v veselo pesem, ki je kmalu povezala vse goste v gostilni v eno samo družbo... Tako sem že prvi dan našel Gorico takšno, kakor sem jo bil poznal od prej. Mesto samo se je sicer prav lepo razvilo, povečalo in obogatilo z mnogimi lepimi palačami, toda ljudje, kakor sem jih nekoč poznal, se niso veliko spremenili. Tudi naši deželani, ki prihajajo v mesto, če le morejo, so takšni, kakršni so bili: prav tako oblečeni (da že takoj po videzu ločiš Vipavca, Kraševca ali Tolminca od Furlana), prav tako domači in naši, prav tako — ali celo še bolj — samozavestni. 2e tu v Gorici čutiš, da se Goriška drami. Otresa se počaai najtežje more, ki jo zanjo pomeni komunistično tolovaj-stvo. V narodnem pogledu so naši zavedni Gori-čanl dan za dnem doživeli kako novo razočaranje prav zaradi protinarodnega in izdajniškega delovanja teh narodnih izkoreninjencev, ki so našim Vipavcem, Kraševcem, Bricem in Tolmincem Obetali »svobodo«, dejansko pa jih pahnili v objem badoljevskih izdajalcev, s katerimi se vsevprek bratiio. To so mi z največjim ogorčenjem pripovedovali že moji prijatelji v Gorici, še bolj pa sem se o tem prepričal, ko sem pogledal tudi na deželo in govoril z našimi preprostimi ljudmi. V goriški okolici ln še marsikje drugod sem si lahko ogledal posledice zločinskega zavajanja našega ljudstva v »borbo«, ki mu je prinesla samo gorje in razočaranje. Ljudje pa so komunistično igro, ki ji je edini cilj obubožanje našega naroda, da bi postal »zrel za revolucijo«, povsod dodobra spoznali in spregledali. Kjer je tolovajski teror že popustil — v krajih, kjer so danes slovenske narodne straže, ki skrbe za red in mir, obenem pa čuvajo našo narodno dediščino, kakor tega niso delali tolovaji — tam so ljudje že zadihali svobodno in se z vso vnemo lotevajo naše obnove, tako tvarne kakor duhovne. V neizbrisnem spominu mi ostane, kako so v vseh takšnih krajih z navdušenjem segali po slovenskih časnikih in s kolikšnim zanimanjem so prebirali vesti iz drugih krajev, od koder pod rdečo strahovlado niso imeli nikakih poročil ali pa le po komunistično prikrojena. Presenetilo me je, na primer, s kolikšno ljubeznijo so segali po »Goriškem listu«, čeprav so komunistični agitatorji vsakemu našemu človeku zagrozili s smrtjo, če bi si upal brati ta list. Najbolj je zaradi komunistične strahovlade trpel doslej spodnji Kras, zelo hude je prestala tudi Vipavska dolina, dočim je Brice »narodna« politika OF najbolj razočarala, Tolmince pa so najbolj odvrnili od tolovajev'— umori nedolžnih slovenskih ljudi. Pod vplivom teh dogodkov so se goriški Slovenci kmalu streznili in se začeli prebujati iz omame, v katero so jih hoteli uspavati komunistični agitatorji s svojimi lažnimi frazami o »narodni« in »osvobodilni« borbi ali »borbi proti okupatorju«. Danes je tudi že Goriška preprežena z mrežo trdnih in močnih postojank domačih varnostnih straž, ki imajo svoje posadke v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Kanalu, Gorici in drugod. Govoril sem s stražarjem z Vipavskega, ki mi je navdušeno pripovedoval o svojem prvem obisku v domačem kraju, odkar je pri Narodni straži v Gorici. Ko je šla njegova četa skozi domačo vas, so vsi domačini pozdrav- ljall stražarje ln jih prosili, naj bi ostali kar med njimi. Fant je prepričan, da se bo tudi to v kratkem zgodilo, kakor še marsikje na Vipavskem, pa bo dolina spet mirna in varna, Vipavci pa veseli, da bodo spet lahko narodno mislili in delali, kakor jim je to v krvi, da bodo spet lahko Slovenci in samo dobri Slovenci. Tako se drami zdaj vsa goriška dežela in postaja spet domača in prisrčna. Vse njene naravne krasote, njeni gostoljubni in narodno zavedni prebivalci vabijo spet naše rojake na obisk! premnogi se vračajo že za stalno na svoje domove, mnogo pa je tudi takšnih, ki jim postaja prav sedaj Goriška njih druga domovina, od katere se ne žele več nikdar ločiti. S komur koli sem govoril, v mestu in na deželi, povsod so mi izražali isto željo, naj bi bilo takšnih Slovencev čim več. To je tudi moja želja. Goriški Kako sem kuhal »Dovolite, da Vam popišem, kako sem kuhal.« Prava reč kuha! Tako sem vedno trdil, kadar je kakšna gospodinja tožila, da ji je težko kuhati, posebno v teh časih, ko nimaš vsega na izbiro. Prosim Vas, kaj pa je prav za prav kuha? Kuhati se pravi, vreči nekaj različnih reči v lonec, postaviti na razgreti štedilnik in počakati, da se skuha! Včasih morda še malo pomešati, nato pa prinesti na mizo. »Kar poskusi, boš že videl!« mi je rekla žena. In hotel sem poskusiti. Ponudila se mi je prilika, ko je žena malo zbolela. »Enajst je že ura, Ivan: morala bom vstati, da pripravim obed!« je rekla. »Ampak prosim te, MUena, kaj vendar misliš! Z vročino, pa v kuhinjo! Ne, tega ti ne morem dovoliti!«. i Zdaj ali nikoli! sem si mislil in skočil po toplomer ter ji ga pofsnil pod pazduho. Treba je bilo , Izrabiti ugodno priložnost, da se Izkažem. »Prosim te, 38 stopinj! Takšna nikakor ne | smeš iz postelje! Bom že jaz pripravil. Ti tako i ne boš jedla, za nas bom pa že kaj skuhal.« Precej dvomljivo me je pogledala ln se nasmehnila. Že sem skočil v kuhinjo in začel kuhati. Preden je zagorelo, sem imel čisto črne roke do rokavov. Potem sem pristavil lonec z vodo na ogenj, mleko in skodelico z ocvirki. Sedel sem na zaboj zraven štedilnika in se zamislil: To bomo danes jedli! Najbrže si bodo vsi želeli, da bi jim še večkrat kuhal. Masti bo treba dati precej več, kakor je daje žena, da bodo žganci lepo mastni Kar tresti se morajo v skledi. ZašCegetalo me je v nosu, najprej prijetno, potem pa prav neprijetno. Zdramil sem se iz premišljevanja. Po štedilniku se je začelo razlivati kipeče mleko. Skočim in potegnem lonec na kraj štedilnika. Ta pa se zadene ob rob okvira — , sploh so štedilniki zelo nerodni, ker imajo toliko robov — in nekaj mleka mi pljusne na roko. Malo me zaskeli, pa bo že minilo; hodim po kuhinji in stresam roko. 2e spet nekaj kipi! Aha, voda za žgance vre. Koliko je že treba pustiti vode v loncu? Saj res, polno je lahko, potem pa se mora odliti. Stresem v lonec moko, da nastane lepa kepa. Zdaj pa je treba pustiti, da se kuha 25 minut. Ne, pol ure, ker je bolje več, kakor premalo. Ce le ne bo pretrdo! ? 2ene ne bom hodil zdaj spraševat, ker bl še utegnila sama iti v kuhinjo. Nič, 27 in pol minute naj vre; tudi pri kuhi je potrebna zlata sredina. Vzamem iz žepa uro in čakam... še dve minuti ... še ena ... še pol... Potegnem lonec na kraj štedilnika, odlljem nekaj vode in začnem mešati. S težavo premikam kuhalnlco po posodi. Ajdova moka se je spremenila v vlačno, gumi« jasto snov. Malo drugačni so bili sicer žganci; kadar jih je kuhala žena, pa to nič ne de. Morajo pač še nekaj časa stati, da se izparijo. Mešam, da mi je vroče; sopara iz lonca ml je puhtela v obraz in lase, da so se sprijemall, po obrazu pa ml je tekel znoj, pomešan z ohlajeno paro. ne mogel bl trditi, da ni padla nobena kaplja v žgance. Vendar sem jih dobro premešal. Potem pa sem jih pustil nekaj časa ob strani štedilnika. Prav dobro sem" opravil svoj posel! Pogrnem hitro še mizo, pripravim krožnike in postavim skledo z žganci na mizo. »Halo! Obed je na mizi!« zakličem, kakor je imela navado moja žena. Takoj pritečeta sinček Branko ln hčerka Alda, ki sta ravno prišla iz šole; nato sede še moj brat, ki je bil pri nas gost, za mizo. »Kar vzemi, boš videl, da je prav dobro!« mu pravim. »Takih še nisi jedel!« Vsi si vzamemo žgancev na krožnike ln za5* nemu jesti. Ali čudno, nobenemu nič kaj posebno ne tekne. Pogled na Gorico z gore sv. Mihaela, v ozadju planine, kjer so bile v svetovni vojni »ajhujše bitke »Imaš prav,« mi reče brat, »takih pa še res nisem Jedel!« Tudi meni so se valili žgancl po ustih, ln zdelo se mi je, da Jih je čedalje več. »Ne vidita, kako očka jš? Le hitro! Kar je na krožniku, morata pojesti!« sem se razhudll, kakor se je včasih moja žena, ko otroka nista hotela jesti. Toda nič nI pomagalo; skoraj polovico sta pustila. Jaz sem seveda pridno Jedel, da sem pokaral, kako Imenitno sem pripravil obed, četudi mi ni danes nič dišalo. Moj brat je globoko vzdihnil, rekel pa ni nič. Bamo videl sem mu na obrazu, da ni bil posebno zadovoljen z obedom. »Veš, težko je dandanes s kuho, ko ne dobiš niti dobre moke, lz slabe se pa ne da kaj prida napraviti!« sem se hitel opravičevati. Vsi smo šli potem v sobo, kjer Je ležala žena. Hvala Boga, bila je že mnogo boljša. »Zvečer bom že lahko spet sama kuhala!« mi pravi. Bratu se Je pri teh besedah razjasnil obraz. Otroka sta celo rekla, da niso bili danes žgancl jilč dobri in da očka ne zna kuhati. Pomislite kaj takšnega! Ljudje so pač razvajeni! Po večerji, ki jo Je že skuhala žena, sta silila otroka spat, kar se je zelo redko dogajalo, žena ie pripomnila, da ima Alda nekoliko vročine. Najbrže se je nalezla lnfluence od nje! Bilo je že zelo svetlo, ko sem se prebudil. Ne vem, zakaj me boli želodec, saj nisem včeraj veliko jedel! Čakal sem, da bi prišla k meni Alda, kl me je večkrat potegnila zjutraj za ušesa. To Jutro pa je ni bilo. Vstal sem in se oblekel. Bolečine v želodcu niso hotele ponehati. Odšel sem v sobo, kjer spita otroka, da se malo pošalim z njima. »Oho, zaspanca, sonček bo že prisijal na posteljo, vidva pa še vedno...« Beseda mi je zastala, ko sem oba zagledal: Alda je tiho stokala in se prijemala za želodec, Branko pa se je zvijal po postelji in tožil, da ga ščiplje v trebuhu. V hipu mi je bilo jasno, kaj vse to pomeni. Tudi mene Je še zmeraj bolel želodec. Skočim v gornjo sobo, kjer je spal brat, da mu povem, naj gre hitro po zdravnika, ker sta mala dva bolna. Ali glej čudo! Tudi on sedi stisnjen v dve gube na stolu in se drži za želodec. »Nezaslišano! Kaj Je vendar to?« »žgancl, žganci, moj ljubi! Presneto dobro si nam jih zabelil!« pravi brat in zastoka. Zbežim v kuhinjo, kjer je bila žena — hvala Bogu zdrava — da ji povem, kaj se je zgodilo. Ali ona je že vedela, kako in kaj. Nič ni rekla, samo pogledala me je kakor takrat, ko sem ji rekel, da bom kuhal za obed Zdaj sem razumel, kaj Je pomenil tisti njen pogled. Jaz pa tudi nisem nič rekel. Za skesanega grešnika je najbolje, če je lepo tiho. V kuhinji je dišalo po grenkem čaju, in ni bilo treba spraševati, kaj to pomeni. Tisti dan otroka nista šla v šolo. Otroka ln brat so bili kmalu zdravi, ker niso pojedli mnogo žgancev. Samo meni še ni nič odleglo, še več dni sem pil grenke čaje in se postil, pa nič. Nazadnje sem moral iti k zdravniku. Cez nekaj dni sem stopil v kuhinjo. »Milena!« Obrnila se je od štedilnika In prišla k meni; skrbelo jo je, kako je z mojim zdravjem. Jaz pa sem jo potegnil k sebi in vroče poljubil. »Kako dobro znaš kuhati, Milena!« sem ji rekel in jI pogledal v temne oči. Ona pa me je le rahlo pobožala po licih in se mi sladko nasmehnila. Odsihdob ne kuham več, še kropa ne. Običajno napravim tudi precej velik lok okoli štedilnika, ko grem skozi kuhinjo v sobo. Zdaj sem že čisto zdrav, in tudi želodec z menoj. Včasih me vpraša žena, kaj bi kuhala. »Morda žgance?« pravi. Mene pa posili takrat nenavadno hud kašelj, da ne čujem, kaj mi pravi, podzavestno pa se primem za želodec, in zdi se mi, da me takrat zaboli, kakor da bi imel z menoj vred respekt pred vsem, kar je v zvezi s kuho Nikodem .1 i,.*'.............. ........i _m .......' Utrinki Ure najlepše sreče so le sekunde. * _ Kdor ljubi, je vedno mlad; življenje brez ljubezni je starost. * Pri moških velja: čimveč sovražnikov, tem več časti, pri ženskah pa: čimveč častilcev, tem več sovražnic. * Lepota mladosti odseva na obrazu starosti. * Ljubezen vzklije, raste In uspeva, brez rose, dežja in sonca. « Ženski vestnik Omedlevica Ko človek omedli, izgubi zavest, ne ve, kje Je, telo mu omahne, nobenega uda ne more gibati, ne vidi, ne sliši ln ne občuti nič. Ljudje omedle lz različnih vzrokov: ali se jim pretrese jo možgani, včasih od kake močne bolečine, od prevelike utrujenosti, od nenadnega prestrašenja. Tudi izguba krvi, predolgo gladovajaje povzroča omedlevico. Vsakdo ve, kolikokrat je že »prišlo slabo« ljudem v natlačeni cerkvi, pri zborovanjih, na vlaku in podobno. To pa zaradi tega, ker je v takih prostorih slab zrak, pljuča ne morejo dihati s potrebno lahkoto ln človek se onesvesti. Otrok mora spati Dobro otrokovo spanje je veliko vredno. Koliko noči mora mati prebedetl, če otrok slabo spi! In ko otrok zaspi, je materino spanje nemirno, pretrgano, ker se je odvadila nemotenemu spanju. Vzrok, da otrok slabo spi, je po navadi nepravilna prehrana, nered pri dejanju hrane, pretopli zrak v prostoru, kjer spi, preveč gorka posteljica in še to in ono, na kar človek le redko misli. Otrok mora veliko spati. Cim manjši je, tem več mora spati. Dojenček spi do 22 ur. Ko mu je leto dni, spi 20 ur, pri dveh letih po 16 ur. šestletni otrok spi tudi 12 ur, in, ko doraste, 9 ur. Seveda toliko časa pa prespi malokateri otrok. Vendar mora mati skrbeti, da gredo otroci do 10 let že ob osmih, večji šolarji pa ob devetih spat. Otroka je treba, preden gre spat, skopati, bodisi vsak dan ali pa ga, če je večji, vsaj celega umiti. Pred spanjem mora otrok imeti mir. Ne sme uganjati razposajenosti, ne sme se vznemirjati. Nikoli ne dajte otroka spat, ko ima poln želodec. Dajte mu ob pravem času jesti, da se prebavila izpraznijo. S tem se prepreči, pritisk črev in sečnega mehurja in otrok ima mirno noč. V nekaterih družinah se otroku dovoljuje, da čuje z odraslimi, kadar so na primer gostje v hiši. Otrokom to ugaja, zjutraj pa so nenaspani, ponoči spijo nemirno. Samo enkrat v letu je lahko Izjema, in sicer pri večjih otrokih. Na sveti ve- Osebe z rdečimi lasmi morajo marsikatero presli-šati. Po zaslugi nekega srednjeveškega praznoverja kj ga nova doba še do danes ni popolnoma premagala, jih smatrajo drugi ljudje pogostcma za za vrat -ne, hudobne in prepirljive. Malokdo pa pomoli na to, da mnogi rdečelasi ljudje zavoljo te svoje barve dobesedno trpijo, da se čutijo manj upoštevane, ka kor bi bilo potrebno, in da so morali že v svojih otroških letih slišati mnogo zlobnih opazk ;n dovti-pov na račun svojih las. Ni čudno, da postanejo potem občutljivi, da sc izogibajo drugih ljudi in kažejo šc druge takšne lastnosti. To bi morali ljudje razumeti in se po tem ravnati. Naziranje. da je z rdečimi lasmi nujno zvezana ta ali ona napaka v zna čaju. je namreč popolnoma zgrešeno in krivično1. Prof. dr Zdenko Stary iz Prage, ki je temu vprašanju posvetil obsežne raziskave, je dognal, dh je treba razlikovati troje beljakovinskih snovi v "laseh, k dajejo po svojem višjem ali n'žjem odstotku to ali ono barvo. Poleg svetle barvilne snovi, ki je, Stary 'menuie levkoktratin, in temne snovi z imenom me-lanokeratin, določa barvo las- tudi snov rodokeratin. ki je videti v čisti obliki rdečkasta. Različne mešanice teh barvil dajejo vse mogoče odtenke plavih in rjavih las. Popolnoma rdečim lasem nedostaja me-lanokeratina. na njegovem mestu je tem več rodo-keratina. a to ima spet za poslecfco, da se rdeči lasje ne samo no barvi, temveč tudi po svojih, fizikalnih in kemičn;h lastnostih razlikujejo od plavih. rjavih in črnih las. Zanimivo je, a pr:mer izredno malo pigmenta. z°to je niih polt naravnost preobčutljiva za sončne žarke Dalje kažejo PO ugotovitvah nekega drugega praškega profesorja moški z rdečkastonlavo bracfo neko posebno nagnjenje do vnetij v sklepih, neki dunajski raziskovalec pa je ugotovil, da je med rdečelasimi ženskami le malo kadilk, tako* da je iz tega izvajal nekr pre-občutliivost teh oseb do nikotina. Vidimo torej, da je v zvezi z redečelasoetjo cela vrsta nosebnih lastnosti ki morejo tu in tam sicer za malenkost vpVvati na duševnost rdečelasih oseb. nikoli ca ne v takšni meri in s takšnimi posledicami za značaj, kakor si neuki ljudje prestavljajo na podlagi že davno zavrnjene babjevere. * Drobni nasveti Okna se lepo umi je jo z vodo, hitreje pa s špiritom ali sidolom. Ko so že suha, jih obrišemo še s časopisnim papirjem, da se lepo svetijo. Slab duh sploh preženemo iz sobe, ako postavamo vanjo posodo z ostrim, vrelim kisom. Mravlje preženemo, če potresemo na njih zbirališče kašo iz dveh delov stolčenega sladkorja ln enega dela boraksa. Ce je v pohištvu črv, je treba žuželke, ki so v luknjicah, uničiti. Najbolj zaneslivo sredstvo je sublimat., razredčen v špiritu, katerega nanesemo s kurjim peresom ali tenkim čopičem v luknjice. Predmete lz medenine lepo očistiš z vinskim kisom, katerega nekoliko z vodo razredčiš in po očiščenju splakneš v zelo vroči vodi. Skrbno jih obriši s krpo ali mehkim usnjem. Resnica o rdečih laseh Preizkušnja denarnice Poročena sta bila osem dni. Torej še ledina, desno in levo sama ledina. Zenltovanjskemu potovanju sta se bila Feliks in Olga zaenkrat odpovedala, češ, da bi bilo škoda udobnega novega doma in sladkih, nemotenih uric med štirimi očmi. — Dušica, — je govoril Feliks, ko je prihajal v medenih tednih z dela domov. — Dušica, kaj bova pa dre vi počela? Ali bi šla na lzprehod? — Kakor hočeš, srček, samo če morem biti s teboj. — Samo, da morem biti s teboj. Morda bi pa ostala kar doma. Mislil sem samo, da hočeš ti ... — Jaz sem pa mislila, da hočeš ti. Jaz ostanem zelo rada doma, srček. — Dom si urediva takoj na moč udobno, dušica, — je dejal Feliks, ko se je zopet nekega dne vrnil z dela. Denarnico, listnico in uro je položil na pisalno mizo, dišečo še nekoliko po polituri. Potem je pa odšel v kopalnico, da bi oblekel pižamo. Olga je ta čas pogrinjala mizo In opravljala razne gospodinjske posle. Ko je Feliks zopet vstopil, je odšla v kuhinjo. Mož je ostal v sobi. Ozrl se je okrog in si pomel roke. Potem je pa stopil k pisalni mizi. Pogled se mu je ustavil na denarnici in nenadoma mu je šinila v glavo čudna misel. Ali bi Olga odprla njegovo denarnico? Olga je bila v tem pogledu gotovo Izjema. Ona je bila v vsakem pogledu vzvišena nad vsemi. Med njima nI bilo nobene skrivnosti in zato tudi nobenega nezaupanja ne. Ali pa? Izkušnjavec je nenadoma stopil za Feliksov hrbet in mu prišepnil z vročo sapo: »Preizkusi jo, Feliks!« In ker je znano, da je na svetu le malo mož, ki bi mogli kljubovati satanovemu šepetu, je vzel Feliks škarje in lepilni papir ter odrezal za las tenak trakec. Z obema koncema je zalepil denarnico. Ko je bi nastavil to sramotno past, je sedel za mizo. Na to se je spomnil šele, ko je hotel drugo jutro pred odhodom v službo spraviti denarnico v žep. Papirnati trakec je bil še prilepljen na obeh koncih in Feliks ga je pretrgal, ko je denarnico odprl. Feliks se je sramoval sumničenja, tako da je delal zdaj pokoro in je kupil na po-vratku ženi slaščic. Ker pa ni Imel dovolj drobiža, je potegnil iz žepa denarnico, da bi vzel iz nje stolirski bankovec, ki ga je imel v nji poleg pet-stolirskega. Hotel ga je menjati. Feliks je iskal ln iskal, toda stolirskega bankovca n! bilo. Zmaja je z glavo in menjal petstolirski bankovec. Domov gredoč je zaman razmišljal o tem, kam naj bi bil izginil stolirski bankovec. V denarnici je bil in menjal ga tudi ni bil. Morda ga je izgubil? Toda iz zaprte denarnice se vendar ne more izgubiti. Ce bi ne bila zalepljena. — O, fej, — je pomislil Feliks, — kako neblagoroden in nezaupljiv človek sem! Zamišljen je prišel domov, že na pragu se mu je vrgla žena okrog vratu, potem pa še enkrat, ko ji je dal slaščice. — Hvala ti, srček, — je vzkliknila in ga potegnila v sobo. — Tudi jaz sem ti pripravila presenečenje. Saj je tudi tvoje, kar je moje, kaj ne, dušica? — Gotovo. — Hotela sem ti pripraviti malo veselja, pa sem si kupila par najfinejših nogavic, takih, ki Smolec ima smolo Andrej Smolec Je še enkrat pogledal naslov na ovitku, našobil je ustnice in jih obliznil, potem pa je zacmokal: »Ce ga bom zdajle zagnal v nabiralnik, ga bo zvečer že imela, ali pa vsaj jutri zjutraj .,. Zlomka, če bi moja stara vedela!...« se je hudobno zasmejal in šel s skoraj mladostnimi koraki z doma. Pismo je bilo namenjeno, visokorodni gospodični Liziki Popkovi in v njem je bila goreča ljubezenska prisega, vse polno lepih besed, ki so bile tako sladke, kakor bi bile z medom pomazane, nevarnih groženj, da si vzame življenje, če ga ne usliši, milih prošenj, obljub, predlogov za sestanek, hudih besed o ženi Filomeni — in naposled so bile spodaj še napisane lepe besede: »Pri tvojih nogah ležeči iskreno te ljubeči Andrejček.« Smolec je krenil proti nabiralniku in pri tem je moral neprestano misliti, kaj bi rekla njegova krepostna in zvesta Filomena, če bi izvedela, da živi na svetu neka Lizika, ki sme reči njenemu možu »Andrejček«. Začutil je neprijetno lzprele-tavanje po hrbtu, kar v dve gubi je zlezel, prišel do rdečega nabiralnika, potegnil pismo iz žepa in še poslednjič prebral naslov, potem pa je segel z roko v odprtino za spuščanje pisem in že je slišal, kako je pismo padlo na dno. Nato je hotel potegniti roko nazaj In ... Prestrašil se je. Ni šlo. Roka je trdno tičala v nabiralniku. Kar je mogel, je potegnil, toda daje kakor do členkov je nI moge spraviti iz kovinske pasti. »Hudirja!« je presenečeno zagodel, i ta je pa lepa! Saj to ni mogoče!« ti tako zelo ugajajo, ker so kolena v njih elegantna. Kaj niso krasne? Olga je privzdignila krilo, da je lahko videl nogavice v vsej njihovi dolžini. — Krasne so, — je pritrdil Feliks ln nozdrvl so se mu napele, — Vidiš, tvoja sem skupaj z nogavicami, — je nadaljevala Olga. — TI si pa tudi moj z vsem, srček. — Seveda, duftica. — Potem takem Je pa vse dobro, — je gosto- Otok, ki ne Lani nekoč je japonski poročevalski urad objavil, da je predsednik vlade general Tojo odletel z letalom na sveti otok Mijadžamo molit v znane budi-stovske templje za zmago japonskega orožja. Sveti otok Mijadžama, ki leži v japonskem notranjem morju, spada med najsvetejše japonske kraje. Vsak Japonec ga izgovarja z globokim spoštovanjem in za vsakega pomeni nekaj svetega. Otok z bujnim rastlinstvom je ves posejan s templji. Grobno in sveto tišino moti samo nekaj hotelov, ki so jih morali postaviti zaradi številnih gostov. Razen hotelov so v istoimenski vasi tudi številne prockjalnice raznih spominkov. Z otoka je prelep pogled na luko, v kateri je vedno polno ljudi. Mlade Japonke stopajo ob obali in v svojih pisanih oblačilih prepevajo prastaro pesem šinta, nato se sklanjajo nad morsko gladino in božajo S svojimi majhnimi rumenimi ročicami mlačno morsko vodo, o kateri trdč Japonci, da zdravi vsako telesno bolezen in lajša tudi vse dušne boli. Naše zdravje Trebušne bolezni, ki Ne nameravamo govoriti o dolgotrajnih, kroničnih boleznih trebušne votline, ampak o boleznih, ki se nenadoma in brez poprejšnjih znakov pojavijo, pa so lahko smrtnonevarne, če zdravnik o pravem času ne pomaga. Vse te bolezni se začenjajo z nenadno bolečino v trebuhu, in ta bolečina je prvi znak, da je človek bolan. Te trebušne .bolečine so različne, ali so omejene samo na eno mesto ali pa boli ves trebuh, večkrat prehajajo z enega na drugo ali pa se vlečejo, kakor pravimo, to je, človek čuti in lahko pokaže smer bolečine. Bolečine so lahko tčpe, zbadajoče, žgoče ali pa -stiskajoče, kar je odvisno od subjektivnega občutka obolelega. Bolečine se pa ne pojavljajo vselej zaradi bolezni tega ali onega trebušnega organa, ampak izvirajo dostikrat od obolelih organov, ki niso v trebušni votlini. Ce torej začne človeka nenadoma trebuh boleti, ni to še znamenje, da Je bolan na kakšnem trebušnem organu. Nevarne bolezni, ki se javljajo z bolečinami v trebuhu, se pa spoznajo tudi še po drugih, znakih. Skoraj pri vseh teh boleznih je trebuh napet, trd in na pritisk občutljiv. Ce se dotaknemo trebuha, čutimo, kako so trebušne stene napete in trde, če pa pritisnemo s prsti nanje, občutimo hudo bolečino, ki se dostikrat še poveča, kadar pritisk Pa je bilo mogoče. Vlekel je, kar je mogel, nabiralnik je zvenel po kovini — toda svojega plena nI izpustil. »No, gospod sosed,« se je oglasil nekdo za njim, »kaj pa se je zgodilo? Ali omarico ščege-tate, ali kaj?« Andrej je zagodel in besno sukal ujeto roko. Možak za njim se je smejal in neka stara babnlca z naočniki mu je pomagala. V roki je Imela mašne bukvice in robec, pa se je hehetala in obračala jezik: »Jej, pošast goreča, tale se je pa v past ujel! Ko sem bila še mlada, se mi je prav taka reč primerila, še zdaj se spominjam, kako dolgo so me reševali.« »Bolj narahlo morate!« je dejal zavaljeni dedec z debelo smotko v ustih. »Lepo narahlo, pa jo boste počasi izvlekli, ali ne?« Andrej je začel obračati roko narahlo, vso kožo si je že na členku posnel, potem je začel kleti — pa ni šlo. »O, ti hudir smrdljivi, ne gre ...« Zavaljeni gospod s smotko je nekaj govoričil: »... Namazati je treba roko z vazelinom ... ali pa vsaj pljuniti nanjo ... in ...« Potem je slišal Andrej Iz množice gledalcev, ki je postajala čedalje večja, nov nasvet: »Kaj vazelin! Kaj pljuvanje! Kaj rahlo obračanje! Nič! Gospod more prste trdo držati in drugi bodo potegnili...« Smolec je zravnal prste in kar štirje gledalci so ga začeli vleči za nesrečno roko. Pokalo je, prasketalo in Andrej je tulil: »Ojej, nehajte! Saj ml boste vse členke lzpahnili!« Nehali so, potem pa je prišel mimo ključavničarski pomočnik ln resno rekel: lela Olga. — Da bi te mogla presenetiti, sem ti morala vzeti včeraj iz denarnice sto lir. — Kaj? — je vzkliknil Feliks In se zdrznil. — Kdaj si ml jih pa vzela? — Včeraj, takoj ko si položil denarnico na pisalno mizo in odšel v kopalnico. Sodeč po tvojem obrazu se ml je presenečenje posrečilo. — Seveda in sicer Imenitno— je pritrdil Feliks ln zadržal v sebi prvi zakonski vzdih. Denarnice pa ni nikoli več zalepil. Joe pozna smrti Otok je prepoln najrazličnejših dragocenosti. Številne pa gode in hrami, k} so postavljeni na raznh svetih mestih, so prastare stavbe. Obdaja jih tiha narava. V parkih O-Moto-Koena se pasejo svete sme boga sonca. Otok je Japoncem tako svet, da na njem ne sme umreti nobeno živo bitje. Žena, ki je no6eča, mora oditi na Hondo, kamor prepeljejo tudi vse starejše in bolehnejše ljudi. Japonci pravijo, da jim bog sonca odvzema z domovinsko močjo tudi vse meči za življenje. V tem naziranju je skrita tako močna sugestija, da resnično večina ljudi, ki jih s svetega otoka- Mijadžama prepeljejo na Hondo, tam tudi kmalu umre. Sveti otok Mijadžama sipoda tudi med tiste japonske kraje, ki so jih proglasili za vojaško zaščiteno področje ter so kljub svetosti kraja tudi ta otok močno utrdili. Navaden človek tega niti ne opazi. In tudi ne ve za številne daljnostrelne topove, ki »o razpostavljeni na otoku. se nenadno pojavijo popusti. Tema dvema znakoma se pri nenadnih trebušnih boleznih pridruži še zvišana temperatura in hiter srčni utrip, bel jezik, trpeč izraz obraza, zaprtje ali pa preliv. Temperatura zdravega človeka se giblje med 36 in 38 stopinami Celzija, srce pa mu udari po 70 do 80 krat na minuto. Ce se pri obolelem temperatura zviša sili pa če mu jame srce hitreje utripati, je to znamenje, da je bolezen nevarna. Iz zaprtja ali preliva pri nekaterih trebušnih boleznih še ne moremo za trdno sklepati na naravo bolezni. Zelo važen znak pa je bljuvanje. Nenadne hude trebušne bolečine, napet ln trd trebuh, zvišana temperatura, pospešen srčni utrip, trpeč Izraz obraza, zaprtje ali pa preliv, zaprti vetrovi, bel ln suh Jezik in bljuvanje so torej znaki nevarnega trebušnega obolenja. Ce se tudi pri vsaki teh bolezni vsi ti znaki ne pokažejo, je vendar obolenje lahko smrtnonevarno. O tem pa lahko sodi le zdravnik. Zato ga je treba vselej takoj pcklicati, zakaj dostikrat odloča 2e samo en dan o življenje ln smrti obolelega. Kaj pa je vzrok tem nenadnim bolečinam v trebuhu? Največkrat Je vzrok vnetje trebušne mrene, bodisi na posameznih trebušnih mestih in organih, bodisi splošno vnetje, razširjeno po celi trebušni mreni. Trebušna mrena je mrena, ki »Kaj, tako se mislite rešiti? Kako pa! Špranjo je treba razširiti... z železom ali pa a čim podobnim ...« »Jaz naj pa nabiralnik plačam!« je zakričal ogorčeno Andrej in od jeze mu je šlo na jok. »Jaz naj plačam...« Ježeš, moja stara!« je potem preplašeno šepnil. »Prosim vas, napravite zid okoli mene, da me ne bo opazila, kajti pismo...« Z bliskovo naglico je nastal okoli njega res pravi zid. Gospa Filomena, ki je bila že po naravi precej radovedna, Je prijadrala mimo. Ostrmela Je, obstala in se radovedno pridružila ljudem. »Nekdo visi pri nabiralniku!« so jo ljudje prijazno poučili. Smolec v sredi med njimi pa je lezel v dve gubi in gledal v tla. In čedalje obupne je je moledoval: »Za božjo voljo, skrijte me. Moje stare ne poznate!« In zlobna usoda je tisti trenutek prinesla še stražnika. Množica se je razdelila, stražnik pa je začel izpraševati: »Torej visite? Kako se Imenujete? Rojen? Samec? Oče? Pristojen? Poklic?« Gospa Filomena je kriknila: »Andrej!« Kakor bi ga bila kača pičila, se je Andrej stresel. Tako stresel, da, se je roka iztrgala Iz nabiralnika. Zabolelo ga je po vseh členkih, še bolj pa pri srcu. Toda bilo je že prepozno, »Nabiralnik bo treba uradno odpreti ln ugotoviti, ali je v njem vse v redu,« je dejal stražnik in Filomena je rekla: »Takrat bom videla, kaj Je ta spak vrgel vanj!« Andrej pa si je mislil: »Adijo, Lizika!« »kriva trebušne organe in je zrasla z njimi. ; vnetju te mrene naj omenimo samo toliko, da /■Idejo vzročnlkl vnetja ali po krvi — potem se vselijo na kakem manj odpornem mestu trebušne mrene — ali pa iz obolelih trebušnih organov. Vsaka trebušna bolezen, ki Ima za posledico vnetje trebušne mrene, ima svojega vzročnika ali se pa vname na poseben način, ki je značilen samo za tisto bolezen. Na katere bolezni mora torej misliti zdravnik pri bolniku, ki je začutil nenadno hudo bolečino v trebuhu na desni strani, kjer leži slepič? Našteli bo:.io samo nekatrre: vnetje slepiča, čir na želodcu, ki se je nenadno predrl (človek ima namreč večkrat čir na želodcu, za katerega sploh ni vedel, ker je brez bolečin, ampak vč šele potem, ko se je ta predrl), vnetje žolčnega mehurja, napad zaradi kamnov v želodčnem mehurju, kamni v ledvicah,' vnetje žleze trebušne slinavke, gnojni tvor pod desnim rebrnim lokom, zavozlana čreva, used ledvice, gliste, sifilis, tuberkuloza črevesja, malarija, pljučnica ln vnetje rebrne mrene (pri teh dveh boleznih se pojavijo bolečine večkrat samo na tem mestu), pri žen- skah vnetje jajčnika, bule na maternici in jajčniku (če se nepravilno premaknejo in zavrtijo), paratifus (zastrupi jen je s pokvarjenim mesom) in druga zastrupljenja. Pri vsaki nenadni trebušni bolečini je treba misliti na toliko različnih bolezni, da laik hudo greši, če se loti sam zdravljenja. Kar je celo za zdravnika težko, ne more biti za laika lahko. Ce torej kdo iz tvoje okolice oboli na bolezni, ki se je pričela z nenadnimi bolečinami v trebuhu, ne misli in ne modruj, da si je pokvaril želodec, ker je včeraj kaj slabega pojedel, ampak pojdi nemudoma po zdravnika, da boš imel kasneje mirno vest, zakaj dostikrat je že od enega samega dne vse odvisno. Pa ša nekaj! Ne dajaj takemu bolniku, če je zaprt, nikdar odvajalnih sredstev, pa tudi ne sredstev, ki zapirajo, če ga žene. Tudi mu ne dajaj nič jesti ln piti (razen po žlicah mrzlega ali toplega mleka, vendar je bolje nič), da ne bo bljuval, pač pa mu grej trebuh, da mu olajšaš bolečine, dokler ne pride zdravnik. (Po knjigi dr. Karla Petriča: »Bolezni, kako jih spoznamo«.) Začetek in razvoj gospodinjstva Najstarejši ženski poklic je nedvomno gospodinjstvo. Ce se zamislimo v dobo, ko je pračlo-vek še prebival v votlinah hribov in gora, se hranil s presno rastlinsko hrano in se oblačil v rastlinje, pač še m bilo gospodinjskega dela ne gospodinjstva. Z razumom obdarjeni človek je s svojo delovno voljo Iskal razmaha. Začel si je postavljati kolibe na prostem in izdelovati glinasto posodo. V borbi za življenje je iznašel pračo za lov na ptice in lok, s katerim je ubijal divjad. In izumil je ogenj! Kresilni kamen je imel skozi tisočletja do najnovejše dobe nadvse važno vlogo. Vžigalice sedanje vrste ali žvo|>lenke, ki so bile pred sedanjimi v rabi, slave šele prvo stoletnico obstoja. Spominjam se še, kako sem kot dekletce z zanimanjem opazovala očance, ki so s pomočjo kresilnega kamna ukresali iskro, ki se je prijela kresilne gobe. s katero so zanetili tobak. S pridobitvijo ognja je začel človek v sivi davnini pripravljati pečene in kuhane jedi. Ko je množeče se človeštvo Izšlo iz podzemeljskih rovov in se vselilo v ilovnate kolibe, je žena dobila svoj delokrog gospodinje, medtem ko je mož hodil za zunanjimi deli. Z obdelovanjem polja je delo vedno bolj naraščalo. Med tem pa so naraščale tudi razlike med bolj ali manj pridnimi, med bolj ali manj razumnimi in podjetnimi. Nastal je dvojni razred: imoviti in revni. Imoviti so rab'li delavcev, revnejši so jim postali hlapci in dekle. Dekle kot pomoč v gospodinjstvu je torej več tisočletij star ženski poklic, ki se nadaljuje še danes. Vsako tisočletje, da, vsako stoletje je prinašalo novega razvoja. Zamislimo se za nekaj desetletij V preteklost, v tiste »zlate« in toliko hvaljene čase, ko so dekleta ostajala po več desetletij v eni družini, ko je dekla pestovala hčerko gospodinje ln jo pomagala vzgajati. Ko je hčerka dorasla ln se poročila, je šla varuhinja lz njenih otroških let za njo. da jo uvede v novo gospodinjstvo m družinsko življenje. Takratne mladenke s podeželja so prihajale v mesto večinoma kot pestunje. Bile so skromne, vdane, potrpežljive. Gospodinje same so veliko pomagale pri gospodinjskih delih. Z dekletom sta skupaj delali. Dekle ee je od gospodinje priučilo vseh gibov in prijemov. Gospodinja je dekletu zaupala, njeno delo upoštevala, dekle pa je gospodinjo spoštovalo, bila nanjo navezana kakor na svojo dobro svetovalko ali celo kot na svojo drugo mater. Toda tudi takrat ni bilo brez težav ln ne vse tako lepo. Otroci so bili pestovani, saj še ni bilo otroških vozičkov. Nl bilo vodovoda, ne elektrike, ne plina. S škafi so hodile dekle po vodo na trge, k javnim vodnjakom. Danes v kuhinji ali veži pipo odprš in vode je dovolj. Ker v večini hiš še ni bilo pralnic ne kopalnic, so hodile prat na tekočo vodo, k Ljubljanici ali Gradaščici. Morda je bilo to dekletom v razvedrilo, da so malo pokramljale med seboj, dočim se danes ves dan sučejo med štirimi stenami kakor ptiček v ptičnfci, kar je mnogokrat vzrok slabega razpoloženja. Snažiti je bilo treba smrdljive petrolejke, danes pa samo za-suče pri stikalu in luč zagori. V palačah z več nadstropji je dvigalo, s katerim se odvažajo odpadki in dovaža kurivo. Težkih preprog ni treba več nositi na dvorišče za stepanje prahu, to opravi danes aparat »Lux«, sesalec prahu, temeljito in brez večjega truda. V mnogih hišah je na razpolago elekirični likalnik in kuhalnik, ali plinski kuhalnik. Vse to so ugodnosti moderne tehnike, ki so upoštevanja vredne. Olajšujejo gospodinjsko delo, štedijo delovno moč in znatno krajšajo delovni čas. so dečki mnoga bolj občutliivi kakor deklice, ter jih zato v najnežnejši starostni dobi umrje več kakor deklic. Izselitev moških v druge države kakor tudi težke vojne razmere močno nižajo število možkih. Vsako ljudsko štetje dokazuje skoraj povsod — razen v Ameriki, v katero se vselju-jejo možkl iz vseh delov sveta — da je število žensk višje nego število moških. Zato je izključeno, da bi vsako dekle moglo dobiti moža. Toda to ni nobena nesreča, saj tudi v zakonu rožice ne cveto. Tudi starejša samska ženska si brez tuje pomoči laže pomaga kakor starejši samski moški. Vso prejšnjo dobo je čas zahteval, da se Je večina hčera v mestu in na deželi bavila z gospodinjskimi deli. Tako so se usposobile za možitev, za vodstvo lastnega gospodinjstva v družinskem življenju. Iz navedenga vzroka pa je nastala nujna potreba, da so starši preokrenili svojo staro miselnost m so preskrbeli, da so hčere Izberejo svoj pridobitni poklic, ki jim bo vedno prav prišel, naj se poroče ali same ostanejo. Imamo nebroj izučenih obrtnih in trgovskih pomočnic, uradnic, učiteljic in tudi akademsko izobraženih doktoric, profesoric in odvetnic. S tem da so šla dekleta za novimi poklici, so se več ali manj odtujila gospodinjskemu delu. Tudi če se poroče, ostanajo večinoma zveste svojemu poklicu, kar je njih sreča, ker niso vezane samo na možev zaslužek S takim študijskim pokretom pa je nastala velika vrzel v gospodinjstvu. Namreč, gospodinje vaditeljice nl, ki bi, četudi le v svojo korist, uvajala mlado dekle v varčno in dobro gospodinjstvo. Gospodinjsko delo zahteva celega človeka, z razumom, srčno omiko, energijo, zdravo miselnostjo ln telesno usposobljenostjo, ne pa robota, ki bi ga poljubno navil le za gotove gibe. Današnja gospodinja, ki hodi sama za poklicnim delom, nujno potrebuje izvežbano, res usposobljeno pomočnico. Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, kako velik preokret se je izvršil v zadnjih desetletjih v zahtevah gospodinjstva. Pri služkinjah pa je razvoj zaostal. Nismo hoteli s časom naprej. Nismo hoteli! Pobude je bilo dovolj. Dr. J. E. Krek je že pred 35 leti na to potrebo opozarjal in marsikaj svetoval, pa ni bilo nikogar, ki bi za to delo prijel, in če je bil, je bil z žalitvijo postavljen v ozadje. Služkinje same pa zaradi vedne službene zaposlenosti ne utegnejo slediti zahtevam časa. Zal, da je novejši čas mnoge od njih zavodil na napačna pota. Ker je probuda naših gospodinjskih pomočnic res nujno potrebna, smo o njihovih zadevah že večkrat razpravljali, bomo pa o njih še ponovno lzpregovorili. Salezija. ®il stoletja Kaj je človek, ki nima kraja kamor bi položil svojo tnidno glavo? Nekdo je dejal, da bi mera! svet tstemu ki je izumil posteljo, pcatavifi spomenik. Seveda pa bi zaman iskali tega dobrotnika človeštva kajti n hče ne ve, kdo je bil prvi, ki si je izmislil n mesto ležanja na kožah ali listju na trdih tleh ležšče na vzvišenem ogrodju. Temeljne oblike positelie so bile podobne, pa naj je sle za egiptske. asirske ali grške postelje. Samo različni življenjski pogoji in običaji razn h ljuds+ev so "povzročali spremembe. Stari Grki so si zmislil; nekakšno srednjo reč med posteljo in zofo. ko so sprejeli orientalsko navado, da so obedovali na po