\k. iilfl SU»Utev.375 - Cena 4.- lire rotf PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Poštnina plačana v gotovini Spertizione In abhon. postale TRST, četrtek, 22. avgusta 1946 Uredništvo In uprava, Piazza Goldoni št. 1 • L Tel. St. 93806 93807, 93808. Rokopisi ae ne vračajo Nočemo dati niti pedi naše zemlje, ki nam po pravici pripada; mi svojega ne damo, toda želimo mir, želimo najboljše odnose z vsemi dr- žavami. Maršal TITO ija, kipi, Avstrija o Italiji partija si želi miru, a ne more žrtvovati niti pedi svoje zemlje ■*, 21. __ Danes je spet za- Plenum konference. V njem otopili zastopniki na konfc-nazadnje povabljenih držav, ttreklt svojo besedo o mirov-, Pogodbah z Italijo ln drug'ml Na dopoldanski seji ata bv, nlbanskl ministrski pre ’ T4 Hod; femu ln mehiški delegat, 5 zastopniki Egipta, Kube k -j'-. V tajništvu konferen-(atniv^tem zbrali celo vrsto do-®, Predlogov k posameznim i Pogodbam. Gradivo bo |Jj -k '°‘eno posameznim odborom, ^ vieraj prekinili svoje delova- nje ln ga nameravajo jutri nada-1 Ijevati. Se zmeraj pa je tržaško vprašanje v osredju vsega dela in zanimanja. Konkretno je pri stvari to da je ožji odbor štirih velesil, ki je preučeval ureditev mednarodnega pristanišča v Trstu, zaključil svoje delo in izročil tajništvu konference svoje poročilo. Poročilo je eno, vendar se v njem podajajo trije načrti. Kakor pravi agencija »Reuter*, so se velesile izmed 31 členov načrta o ureditvi tržaškega pristanišča docela sporazumele glede 11 členov. Načrti o tržaškem pristanišča 10«* Jd* I iwa!lt>0ru J* W1° »Cenjeno, naj tržaško pristanišče javna ®Va* v okviru katere se ure-vprašanja, ki se nanašajo l ^ _ _a° jv ‘Henovati direktorja prista-10 tiM..Sporazwnno tržaški ljudski S® ikj* in upravnemu svetu, ki t,'e v njem zastopane na trža-’P' 11, «atutu zainteresirane drža- I r | francoskem predlogu naj enoval pristaniškega direkcij tržaški guverneT. Anin ameriško stališče »e fran-,u znatno približuje. tiče mednarodnega uprav-^eta, njegove sestave in nje-oblasti, bi moral imeti po AnSležev, Francozov ih A-P* ll«lr‘0v zgolj kontrolno, ne pa n"1 tj, ®aredbodajne oblasti. Kar se Dj,estave sveta, bi morale biti * Po sovjetskem predlogu za- v»f ZSSR, ZDA, Velika Brita- UK^go-^avija, Češkoslovaška, IfH Ja, Madžarska, Italija, Folj-nija, Romunija in Ukra-tti ^ svetu bi moral predsedo ^Pnik Tržaškega svobod-°zemlja. Po ameriškem in 0 predlogu bi morale biti nje. Trsta bi sploh ne smel upravljati zastopnik Varnostnega sveta ZN, ker bi se lahko oglasil proti njegovim ukrepom kakšen član sveta s svojim vetom, marveč bi bilo treba v ta namen ustanoviti nadzorstveni organ, ki bi bile v njem zastopane štiri velesile in druge bivše vojskujoče se države, kakor bi jih .pač izvolili na pariški konferenci. Enako bi morali tudi italijanske kolonije upravljati s pomočjo podobnega organa, ki bi bile v njem zastopane poleg drugih države, ki so prispevale k o-svoboditvi teh kolonij. Sestanek Byrnesa in Kardelja Snoči je dal ameriški zunanji minister Bymes pobudo, da bi se sestal s podpredsednikom jugoslovanske vlade in vodjo jugoslovanske delegacije Edvardom ' Kardeljem. Kakor poroča agencija »Reuter* sta na sestanku razpravljala o položaju v Trstu. Fašistični duh veie Iz italijanskih spomenic Italijanska delegacija je predložila tajništvu mirovne konference vgsto memorandumov. Njene pripombe, ki zadevajo uvod mirovne pogodbe so bile, kakor smo poročali včeraj, na seji političnc-terito-rialnega odbora za mirovno pogod- bo z Italijo soglasno zavrnjene. O ostalih spomenicah bodo še govorili v posameznih odborih, ko bodo ti razpravljali o poedinih vprašanjih v zvezi s to pogodbo. Kakor že iz načelnih pripomb o uvodu pogodbe izhaja tudi iz teh spomenic, da se je italijanska delegacija postavila na stališče zmagovalca, ki si lahko prisvaja pravioe na ozemlju, ki ni njegovo. Samo spričo take mentalitete si je mogoče razlagati, kako je mogla italijanska delegacija zahtevati poseben statut o zakonodajni, upravni in sodni avtonomiji Reke, ki naj bi ga sestavili zastopniki Jugoslavije, Reke in Italije pod vodstvom zastopnika štirih velesil ali Varnostnega sveta ZN in za katerega naj bi jamčili ZN. Podobno upravno avtonomijo je zahtevala za Zadar. Kar se tiče meje, je v dveh spomenicah predlagala, da bi se severno od Gorice prestavila na vzhod pa da bi jo prestavili tudi tik ob Gorici. Francoska črta naj bi sploh ne bila sprejemljiva, ker naj bi po italijanskih podatkih spričo nje pripadlo Italiji 10.000 Slovencev, Jugoslaviji pa skoraj 180 tisoč Italijanov in ker bi na tržaškem področju bilo poleg 266.000 Italijanov komaj 50.000 Slovanov. Ce naj bi se Trst že internacionaliziral, bi se moralo razširiti njegovo področje na Pulj, Brionske otoke in Lošinj. Italiji pa bi bilo treba prepustiti v izkoriščanje rudnike premoga in bavkslta v Istri. V Soški dolini naj bi pripadel Italiji njen zapadni del zaradi elektrarn v Doblarju in Plaveh ter zaradi železnice, ki naj bi se zgradila preko Predila, tako da bi vezala Trst z Avstrijo. Italijanska delegacija je predložila še vrsto drugih spomenic glede meja s Francijo, kolonij itd. V zvezi z Italijo je važno, da je avstrijski zunanji minister dr. Gruber, ki je včeraj prispel v Pariz izjavil, da Avstrija ne zahteva zase južne Tirolske, zato pa vztraja pri odpravi vseh ukrepov za raznarodovanje južnih Tirolcev, kakor jih 'je svoj čas izdala italijanska vlada. Prebivalstvu nemške narodnosti j« treba dati poroštva za njegov neoviran razvoj. Bolgarska spomenica 'Pan« Hrit 1 % 'Ki, ;an3ja' Fi ^ S*' dalija v njem ZSSR, ZDA, Ve-Francija, Jugosla-Ceškoslovaška, Mad-’ bi Tržaško svobod- I) (j, m|je. p0 francoskem predloga morale slednjim prldru-• ‘Pstopnika Poljske in Švice. 151 se ta ured*tev P° !l^ jern predlogu pogodbeno iz-Do e da bi so vnašala v mi-Po8odbo z Italijo, medtem ?^ali trije mnenja, da bi ..H|* I , v* JI 14 J«., Vi U. Kr & Jta mirovne pogodbe. *»lij 'h je tudi dr. Ev&tt iz Av-V^lil, da mora povedati v “Ai vprašanju še svoje mne- Medtem je tajništvo konference prejelo še celo vrsto drugih predlogov in spomenic. Tako so Ka-nadci predložili dodaten predlog o splošnih gospodarskih klavzulah, po katerih naj bi se zagotovila svobodna trgovina med Združenimi narodi in bivšimi premaganimi državami. Avstralci so predlagali posebna jamstva za zaščito človeških pravic in osnovnih svoboščin na czemljih, ki se priključijo drugim državam, ter posebno sodišče, ki bi reševalo* vse na tej osnovi nastale spore. Indija je predlagala osamosvojitev dosedanjih italijanskih kolonij. Bolgarija, je predložila tajništvu spomenico, v kateri ugotavlja, da je bila od 2. septembra 1944 dalje sovojskujoča se država. Odpor bolgarskega naroda je pripomogel, da ni bilo mogoče poslati iz Bolgarije nobenih oboroženih sil ne na vzhod ne proti Angliji ali Zedinje- nim državam. Znatno Je tudi oviral sodelovanje bolgarskih čet z nemškimi v borbi proti narodno osvobodilni vojski v Jugoslaviji. Od jeseni 1944 dalje pa so bolgarske čete uspešno sodelovale pri osvoboditvi balkanskih držav. Kar se tiče mej z Grčijo predlaga spomenica meje, kakor so bile določene z bukareško pogodbo iz leta 1913. Bolgarska spomenica vsebuje posebne pripombe glede reparacij in drugih gospodarskih določb mirovne pogodbe kakor tudi glede omejitev, ki jih pogodba določa za bolgarske oborožene sile. Grške zahteve po reparacijah v znesku 700 milijonov dolarjev so brez vsa ke osnove. češkoslovaška delegacija je predlagala, da bi se v mirovno pogodbo z Madžarsko vključila določba, ki jo pooblašča odseliti do 200 000 Madžarov iz češkoslovaške v Madžarsko v šestih mesecih po uveljavljenju pogodbe. eJd2ansko demokratično .v gibanje 3j),n* 21- - Guverner Azerbejd-^ je v nekem govoru ob janj v Teheranu med Azerbejdiana in Irana i- azerbejdžansko demo-**!>> ®^anje dovolj močno, da A j,.6, vodstvo vseh naprednih C^il* Varl je na povratku iz % Razložil »tališče Azer-l-‘ Je: usvojitev zakono- ^bteva Azerbejdžan, *ija Parlamentarne volitve, ^fave, ]£t naj omogoči bolj Upr ^^eiešbo ljudstva v drža-Člani azerbejdianske rtij® 80 v listu »Tanbar* za-V ^ 0j“en razpis volitev, ker 1 - e *ri mesece časa za odo- mesece časa za odo-o petrolejskih kon- Nšovi). isti list predlaga ik^iti sltuPne fronte vseh ^ Df0t naPrednih strank za bor-eakciji na volitvah. na Kitajskem V' ^a s 4 ra(lij»ka-po8taja »po-° P°ročila o sporazum o i med kitajskl- l^ti str«8 ln Sovjetsko zvezo ■j t tla dnl ter mongolsko repu-L ,totirieI_Ug’i' 8tranl zlonajnerne 5*1 ■ uPorabIl v driavljan-*tUorni'• kot 2 milijona voja-^v'š(iniv, an.Ka- 40 Je več kot ^gkai^unlstl izjavljajo, da ^01*1 UtKimKtl e* /IrlaiiHan > Tk6 ' lo F ve ' V* Nv So °b°roJ.enlh sil. s P® * « t^‘r0Vna Pogajanja le Iti bon0V preklnjena, me* Ajd' Neki v ° d0 P°P°'neka nA Sk v Nn-i , otnuniatičnl poro-Je zanikal, da Proti a odredila mobl- > k režlmu Cangkajšcka. t« C*1' 20 e» 1 da' r A*rencIla blvi • da * bil v Kasslu J Podpoveljnik kon- a ^borišča v Buchon-a°h Hackmann. Ameriška in angleška nota o vprašanju Dardanel Washington, 21. — Namestnik ameriškega zunanjega ministra Acheson. je izročil sovjetskemu poslaništvu v Washingtonu noto, ki utemeljuje stališče Združenih držav o vprašanju Dardanel. Prepise note so poslali Veliki Britaniji, Franciji, Turčiji, Jugoslaviji, Grčiji in Rumuniji, ki so med podpisniki montreuške pogodbe iz leta 1936. Nota ugotavlja, da se stališči Združenih držav in Sovjetske zveze v glavnem, čeprav ne popolnoma, ujemata v sledečih predlogih sovjetske note: ožine morajo biti vedno odprte za prehod trgovskih ladij vseh držav in za prehod vojnih ladij črnomorskih držav, medtem ko je prehod vojnim ladjam nečrnomorskih držav dovoljen sa. mo v izrednih primerih. Mnenje ameriške vlade pa je, da morajo pri vprašanju ureditve ožin sodelovati poleg črnomorskih držav tudi druge države ln med njimi Združene države. Glede obrambe oiin menijo Združene države, da mora odgovornost za to nositi de vedno Turčija, ker bi v primeru ograža-nja moral posredovati Varnostni svet ZN. Nocoj Je tudi londonska vlada Anglo-egiptovska pogajanja London, 21. VZN. — Iz poročil, ki so prispela lz Kaira, sklepajo, da je nastal zastoj pri pogajanjih o anglo-egiptovski pogodbi. Po sestanku egiptovske delegacijo j« ministrski predsednik Sldky paša Izjavil, da jo delegacija soglasno sprejela odločitev, toda ni po dal nobenih podrobnosti. poslala noto sovjetski vladi, v kateri zavzema stališče glede Dardanel. Besedilo note ne bo še objavljeno, domnevajo pa, da je stališče Velike Britanije, da se mora vprašanje ožin rešiti sporazumno z vsemi zainteresiranimi državami. Nota vsebuje tudi predlog, naj' bi se ožine postavile pod nadzorstvo Varnostnega sveta Združenih narodov. Zahvala Kardelju in delegaciji JK za njuno delo v Parizu v obrambo Interesov tukajšnjega prebivalstva Izvršni odbor SIAU za Trst po obširnem razpravljanju političnega položaja Trsta posebno v zvezi z razgovori, ki sedaj potekajo v Parizu o primorskem vprašanju na splošno in še posebej tržaškega vprašanja, popolnoma odob rava resolucijo, ki Jo Je izglasoval izvršni odbor SIAU za Julijsko krajino glede razgovorov v Parizu. Zahvaljuje se delegaciji za Julijsko krajino za njeno uspešno delovanje s pojasnjevanjem tržaškega vprašanja svetovnim demokratičnim silam in za njen uspešen doprinos za mobilizacijo teh demokratičnih sil v korist rešitve, ki ustreza interesom in volji demokratičnih množic. Izreka priznanje za preudarno in odločno delo ministrov Molotova in Kardelja v obrambo interesov tukajšnjega prebivalstva. Opozarja številne delegacije na mirovni konferenci na nesmiselnost pogodbe, ki prisoja Italiji Tržič in Gorico. Tržič namreč tvori s Trstom nerazdeljivo gospodarsko enoto, Gorica pa kot kulturno in gospodarsko središče Slovencev iz Brd, Vipave in vseh severnih krajev, pripada naravno Jugoslaviji. Zah teva v nasprotju z zvijačnim predlogom italijanskega ministra De Ga-sperija po odložitvi tega vprašanja, da pride brez odlašanja do odločitve o usodi Trsta tako, kot si to želi antifašistično demokratično prebivalstvo, ki se je junaško borilo- ob strani zavezniških narodov za uničenje nacifašizma, že na sedanjem zasedanju mirovne konference. To neobhodno terja težko gospodarsko stanje mesta in napet politični položaj, ki ga povzroča bodisi predrznost reakcionarne In brezobzirne manjšine, bodisi večkrat dokazana in obsojena pristranost tukajšnje Zavezniške vojaške uprave Albanija ni kakor Avstrija Enver Hodža o šestletni borbi Albancev proti faSizmu V plenumu je danes dopoldne i več zato, da bi izkoriščali avstrijsko prvi govoril vodja albanske dele-' rudno bogastvo. Avstrija se Nemči- Palestinsko vprašanje London, 21. — Reuterjev dopisnik poroča, da je britanska vlada razposlala zastopnikom židovske agencije povabila za udeležbo na londonski konferenci o Palestini. Poročajo, da so povabila poslali tudi drugim židovskim zastopnikom, ki niso člani židovske agencije. Iz Jeruzalema poročajo, da so arabski politični jetniki v zaporu v Akre začeli z gladovno stavko, da bi dosegli osvoboditev. Gre predvsem za arabske upornike za časa arabskega upora pred vojno. Položaj v Indiji London, 21. — Predsednik indijske kongresne stranke Nehru je predložil podkralju nekatera imena za začasno vlado, njegov seznam pa ni še popoln. Vprašal je za mnenje tudi nekatere muslimane, ki niso člani muslimanske lige. Razgovori so Je v teku. Položaj v Kalkuti se izboljšuje. Danes se je zbrala okoli predsedniške palače v Kalkuti množica, ki so Jo pa hitro razgnali. V nekih mestnih predelih je prišlo do plenjenja in požigov. gacije Enver Hodža, ki je takoj od početka ugotovil, da je postala Albanija v Evropi prva žrtev italijanskega napada, ko se je leta 1939 pojavilo pred njeno obalo 176 sovražnih vojnih ladij in 600 letal. 3000 Albancev se je umaknilo takoj v gore in se pričelo brez usmiljenja boriti proti vpadniku. Gorela so albanska mesta in vasi. Na stotine ljudi so poklali. Deset tisoč Albancev so odgnali v pregnanstvo. Ko so hoteli Albaniji zapreti vrata mirovne konference, so se namerili potvoriti zgodovino. Albanija ni kakor. Avstrija, ki ni oddala niti enega strela proti Nemčiji, marveč ji je dobavljala človeški material. Albanija je strogo kaznovala svoje kvislinge, kar se ni zgodilo po vseh državah, in albanske čete, ki so jih prisilno mobilizirali v italijanskih formacijah, so se uprle. Albanija spoštuje grški narod in ga ne zamenjava z njegovo vlado, toda grške tolpe pod vodstvom generala Zervasa so skupno z Nemci napadale albansko osvobodilno vojsko, V Albaniji je v celoti 35.000 Grkov, ki so se borili skupno z Albanci za svobodo in uživajo v Albaniji sedaj vse pravice. Na razpolago jim je 79 ljudskih šol, gimnazija, grški dnevnik in zastopani so v albanski skupščini in v krajevnih upravah. V nobenem primeru Albanija ne more žrtvovati niti pedi svoje zemlje. Albanija si želi miru, ki se bo v njem lahko mirno razvijala. Zahteval je, kar se Italije tiče, nadaljnjo omejitev njenih oboroženih sil, ker bi v sedanjem obsegu še zmerom lahko ogrožale Balkan. Kot vojno odškodnino pa je zahteval od nje 3 in pol milijarde frankov. Kot drugi je govoril mehiški delegat De Rosenweiss Diaz, Kar se t‘če pogodbe z Italijo, je izrazil nekaj rezerv. Mehika je že davno pred vojno obsojala fašistične doktrine in opozarjala svet pred fašistično nevarnostjo. Kar se tiče teritorialnih sprememb, je Mehika mnenja, da bi ne smele pomeniti plačilo zmagovalcem, marveč bi morale odgovarjati legitimnim aspiracijam neposredno prizadetih narodov. Kolonialni sistem pa je treba odpraviti in kolonije poveriti v upravo posebni kolektivni fiduciarni komisiji. Zahteve Egipta Na popoldanski seji je prvi govoril egiptovski delegat, ki je v zvezi z Italijo razpravljal predvsem o vprašanju reparacij in kolonij. Italija je vdrla v Egipt, Bombardirala egiptska mesta in pristanišča, u-ničevala egiptsko premoženje. Zaradi tega zahteva Egipt zase vse italijansko premoženje, kar ga Je zbranega v Egiptu. V teritorialnem pogledu zahteva Egipt oazo Džarabub, ki ga je moral odstopiti Italiji pred 21 leti, ter iz strateških razlogov Solumsko puščavo. Glede Libije zahteva, da bi se osamosvojila in začasno poverila v upravo eni izmed člpnic arabske zveze, V nobenem primeru si ni mogoče predstavljati, da bi Italija pod zavezniško kontrolo upravljala svoje bivše kolonije. Kako bi moglo ljudstvo, ki se smatra za zmagovalca, izpolnjevati ukrepe prenaganca? Kako bi se moglo mimo obnašati nasproti vpadniku, ki ga je smatralo vse do danes za definitivno premaganega, pa bi se mu sedaj spet povrnil, da bi ga še nadalje tlačil? Kubanski delegat De Ayala je podal nekaj kratkih načelnih izjav. Kot poslednji se je oglasil k besedi avstrijski zunanji minister Gruber, ki je skušal oprati Avstrijo sodelovanja z Nemčijo In je naglašal da Nemci Avstrije niso zasedli zaradi nemške narodnosti Avstrijcev, mar- je ni mogla ubraniti. Govor'l je o odporu Avstrijcev, ki da se spričo posebnih političnih in tehničnih težav niso mogli spustiti v oborožen spopad z nacisti. Nato je govoril o južni Tirolski, ki je bila iztrgana Avstriji s senžermensko pogodbo. Južnotirolsko prebivalstvo se zaveda, da pripada Avstriji, in zato bi bilo treba najti tako rešitev njegovega vprašanja, ki bi se z njo Južni Tirolci sami zadovoljili. Kar se tiče Trsta je izjavil, da je važen za avstrijsko zunanjo trgovino. Avstriji bi bilo treba zagotoviti prosto pot do tržaške luke in posebne ugodnosti v njej. GOVOR MARŠALA TITA NA JESENICAH Hočemo pravičen mir dostojen onih, ki so v tej vojni največ žrtvovali Maršal Tito je v torek 20. avgusta prispel v spremstvu ministra zvezne vlade Rankoviča predsednika vlade LR Slovenije Mihe Marinka, ministra za industrijo Franca Leskovška, ministra za notranje zadeve Borisa Kraigherja in drugih osebnosti na Jesenice. Po o-gledu tovarne je maršal Tito spregovoril zbrani množici. Uvodoma se je zahvalil delavcem za njihovo požrtvovalno delo ter jih pozval naj še vnaprej delajo z i-stim poletom, da bi prebredli vse težave, ki jih je povzročila vojna ter da z dvigom produkcije ustvarijo vsem državljanom mnogo boljše življenje, kakor pa ga je nudila bivša Jugoslavija, Nato je prešel na mirovno pogodbo. Dejal je: Danes je Se ena borba: borba xa mir. Tu ne moremo sami mi mnogo opraviti. V tej dobi, ko bi morali ustvariti mir, ko sedijo za zeleno mizo in razpravljajo o miru, smo prilil do prepričanja, ki nas je globoko pretreslo. Spoznali smo, da nekatere države, ki so šle v osvobodilni vojni pkupno z nami, nočejo osvobodilnega miru, marveč imperialistični mir (klici: dol z reakcijo!) S tem se ne moremo sprijazniti. Vodili smo osvobodilno vojno ter smo si želeli osvobodilnega miru. To pa pomeni, da bodo našt bratje, ki trpe pod tujcem, združeni s nami v domovini (klicanje: «Hvela Julijska krajina! Vse damo — Trsta ne damo! Tito, Primorska te kliče!*). Tovariši, tovarišice, o-svobodilma vojna je bila težka. Terjala je milijonske žrtve. Med državami, ki so dale največ žrtev, so bile Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska in druge. In tem državam se danes ne priznavajo nobene žrtve ne njihove ogromne žrtve in ne njihove ogromne zasluge, ko so nosile glavno breme v tej vojni. Težko bo doseči pravičen mir, toda m\ se bomo Se naprej borili, da ga bomo dosegli. NaSe ljudstvo je svobodoljubno in miroljubno. Nihče naj nam ne reče, da želimo nox>o vojno, nove provokacije. Majhna država, kot je bila Jugoslavija s 16 milijoni prebivalcev, je žrtvovala v tej vojni 1.700.000 svojih sinov in hčera. Kaj to pomeni? To pomeni: več kot vsakega desetega državljana. Danes tej majhni Jugoslaviji nihče ne more reci, da želi vojno po tako strašnih izkušnjah, po onih ogromnih krvavih žrtvah in požarih, po brezmejnih izgubah in trpljenju. NaSe ljudstvo noče ničesar drugega kot mir, da bi se v miru moglo mirno razvijati. Medtem pa nas hočejo nekatere imperialistične velike sile obtožiti, da nočemo miru, prav tako kot hočejo obdolžiti Sovjetsko zvezo, da noče miru, tisto Sovjetsko zvezo, ki je dala milijone in milijone svojih najboljših smov in brezmejne materialme žrtve. Kaj to pomeni? To pomeni, da hočejo oni krivdo za neuspeh zvreči na nas, na tiste, ki najbolj težijo za mirom. Da, mi hočemo mir, toda pravičen mir, ne pa mir za vsako ceno, kakor to željo oni, ki bi hoteli doseči svoje imperialistične cilje na račtm narodov, ki so žrtvovali za občo stvar vse, kar so mogli. Nekateri krogi v zavezniških državah so polni pripovedk o skrbi za neodvisnost malih narodov, za nekakšne suverenosti. Toda kaj oni v resnici delajo? Ne speštujeje teh načel, — ni« tedaj, ko gre za zavezniško državo, kakor je to na primer Jugoslavija. Kršenje jugoslovanske suverenosti Varnostni svet preučuje predloge za sprejem novih članov New York, 21. VZN. — Varnostni svet Združenih narodov je danes preučeval predlogo pristojnega odbora za sprejem Švedske, Islan-da in Afganistana med Združene narode. Sovjetski zastopnik Je na sinočnjem zasedanju izjavil, da z veseljem podpira prošnjo Švedske in Islanda. Glede šestih drugih prošenj za sprejem niso dosegli soglasnosti v odboru. Sovjetska zveza je nasprotovala sprejemu Siama, Iraka, Portugalske in Transjordanije, medtem ko sta bili Velika Britanija in Združene države nasprotni sprejemu Albanije. Kitajska je nasprotovala sprejemu ljudske republike Mongolije. Navedel vam bom samo najznačilnejše primere. Gotovo se spominjate, da sem v skupščini iznesel značilne primere kršenja naše suverenosti, naše državne neodvisnosti. Spominjam vas tega, ker hočem dokazati, kdo želi mir, in komu vi do miru, ker hočem dokazati, kdo prgvocira in kdo nam želi odreči tiaše pravice. Ob tej priliki sem o-pozoril na vsakodnevna sisiematlč-na kršenja naših meja tn našega o-zemlja, preko katerega ne preletu-jejo posamezna letala, marveč desetine letal. Kršitve naših meja in našega ozemlja pa tudi po tem niso prenehale. Vi veste, da je tudi po tem skoraj vsak dan, pa naj je bilo lepo ali oblačno, a oblakov, kot veste, je v letošnjem letu bilo nad Jugoslavijo na žalost zelo malo, prišlo do nadaljnjih kršitev naših meja in našega ozemlja. Vi veste, da so skoraj vsak dan naše ozemlje pre-letala ne samo civilna, marveč tudi vojaška letala, ne samo posamezno, marveč cele eskadrlle. (Tako je, tako je!) Spominjate se in veste, da sem kot namestnik ministra za zuna ■ nje zadeve v zadnjih dneh voslal noto, v kateri so poudaneni po-ncinti primeri kršitve naših meja. Ali mislite, da so po vsem tem storili kaj, da se to prepreči? Ne. biti budni tudi narodi vseh drugih drlav, ki mislijo Človečansko, ki mislijo demokratično in ki se iele izogniti novim vojnim avanturam raznih reakcionarnih imperialističnih klik. Danes sta ti dve Jronti: fronta demokracije in miru in fronta reakcije ter vojnih provokatorjev, nikakor pa ne dve fronti — zapad in vzhod! (Vzklikanje proti reakciji in vojnim hujskačem). Današnje dobe, ko se Se vprašujemo, kdaj bomo ustvarili mir in kdaj se bomo mogli končno popolnoma oddahniti in se z vsemi silami posvetiti svojemu notranjemu izgrajevanju in ustvarjanju boljie bodočnosti, vendar ne smemo gledati kot neke črne perspektive pred nami. Od nas zavisi enotnost naših narodov, ki predstavlja zalogo naSe mod in jamstva, da nobena zunanja nemirnost ne more škoditi. Enotnost naših narodov, enotnost in sloga, enotnost delavskega razreda in kmetov, delovni polet, ustvarjalni polet, vse to je v današnji dobi potrebno, ne da bi gledali, kaj se dogaja v farizu ali drugod. Storili bomo vse, kar moremo, da bomo lahko Ctmprej izgradili našo driavo. Na koncu je pozval delavce, naj tekmujejo v delu za skupnost, za boljšo bodočnost naših prihodnjih pokolenj. Nato je maršal Tito sprejel zastopnike delavcev, zastopnike OF in zastopstvo kmetov jeseniškega okraja ter se z njimi zadržal dalj časa v razgovoru. Zatem si je ogledal tudi tovarno na Javorniku, nato pa se je odpeljal na Bled. La Guardia o beguncih London, 21. — (VZN). — V Ber-1 gelica to je očeta Zucca in očeta linu je govoril La Guardia časnika-' Parinlja je ugotovljeno, da je Mus- rjem o svojih načrtih za znižanje števila beguncev, ki jih podpirajo v taboriščih ustanove UNRRA v Nemčiji. Zatrdil je, da bi se moglo vrniti v svoje države več kot polovica od 830 tisoč ljudi, ki so v taboriščih, če bi jim države, v kateie spadajo, obljubile dober sprejem. Z maršalom Titom se je dogovoril, da bodo poslali v Nemčijo Jugoslovanske zastopnike z namenom, da bi prepričali sodržavljane, naj se vrnejo v domovino. La Guardia bo odpotoval danes z letalom v Varšavo, kjer bo skušal doseči enak sporazum s poljsko vlado. Državni minister Noel Baker, ki se je vrnil s konference sveta ustanove Unrre v Ženevi, je danes izjavil Reuterjevemu dopisniku, da pošiljke za Daljni vzhod ne bodo prenehale pred septembrom prihodnjega leta, medtem ko bodo prenehali s pošiljanjem dobav Evrop’ prihodnji marec ali april. Preiskava proti ugrabiteljem Mussolinijevega trupa Milan, 20. VZN. — Začela se je sodna preiskava proti ugrabllcem Mussolinijevega trupla ter dvema bratoma samostana SanfAngelo, ki sta zapletena v zadevo. Doslej so aretirali 10 oseb: štiri glavne avtorje te afere, omenjena dva fratra in štiri druge, ki so v zvezi s tako zvanim voditeljem neofašističnega gibanja Domenlcom Leccl-sijem. Poznajo že ime petega ugrabitelja, ki je Franco De Matteis. Od zasliševaleev aretirancev »mo Izvedeli podrobnosti o tajnem* življenju tako zvane demokratična fašistične stranke. Glede odgovornosti bratov An- solin'Jevo truplo ostalo v Angeli-cumu od 7, do 15. maja, nato pa n; bilo takoj preneseno v kartuzijanski samostan v Paviji, temveč so ga shranili na nekem drugem kraju, doslej neznanem, kar pa skušajo izvedeti od aretirancev. Stavka pristaniških delavcev v New-Yorku New York, 21. — 2500 pristaniških delavcev v New Yorku in Jer-sey Cityju J« proglasilo stavko ter prenehalo z nakladanjem 26 prevoznih ladij. Vzrok stavke je zahteva po plačanem dopustu. Razprava o novi francoski ustavi London, 21. - VZN — Francoska narodna zbornica je včeraj začela z razpravo o novi ustavi. Pariški dopisnik BBC poroča, da je bilo predloženih že 140 spreminjevalnih predlogov, in da bo razpravljanje zaradi tega verjetno trajalo precej časa. Ničesar niso storili. Rekli so nam, da jim moramo dati številko letala. Ali lahko vidite v višini dveh ali trilisoč metrov številko letala? Ne, uidite, to je razumljivo Toda Ce se primeri kaj takega, kot se je bilo dogodilo z onim letalom, ki je bilo prisiljeno pristati, potem se najde na stotine izgovorov in se trdi, da je moino, da se ie izgubilo v oblakih, čeprav je bilo nebo popolnoma jasno. Potem gredo še dalje, pa sramotijo in klevetajo našo vojsko. Izmišljajo si, da letalu ni bil dan znak za pristanek, da so na letalo streljali, ko je pristalo itd. Vse to ni res, ker sem bil sam priča, kako se je to dogodilo. Mi hočemo novi mir. Ari hočemo mir, dostojen onih, ki so največ žrtvovali v tej vojni (dolgotrajno odobravanje). Mi nočemo miru za vsako ceno, ker smo ga preveč drago plačali. Mi ne plačamo več niti pare za ta mir, mi nočemo dati niti pedi naše zemlje, ki nam po pratvci pripada, mi svojega ne damo, toda telimo mir, telimo najboljše odnose z vsemi državami. Fronta demokracije in miru ter fronta reakcije Tovariši »n tovarišice, ko danes govorim o drtavah, ki so bile z nami povezane v tej vojni, danes pa zavzemajo proti nam nekako čudno stališče, ne mislim na te dr-tava v celoti.' Mislim samo na neko skupino ljudi, ki vsiljujejo svojo voljo narodom teh drlav, o katerih nihče ne more reči, da niso demokratično nastrojene. Narodi teh delel so demokratično nastrojeni in telijo mir prav tako kakor tudi mi, toda reakcija teh drlav hoče napačno prikazati dejansko stanje v svetu, hoče jih nastrojiti proti narodom, ki težijo za pravico in mirom. Danes ni več dveh front, zapadne in vzhodne, vzhodnih in zapadnih drlav. Ne. Danes se postavlja vprašanje demokracije, vprašanje resnične demokracije ah pa reakcije. Reakcija je v vseh zapadnih državah prav tako kot je tudi pri nas. Demokratični elementi so i v Ameriki i v Angliji i vsaki drugi državi. Zato mi moramo bfti danes budni, kot morajo Gottwaldov govor o notranji politiki ČSR Praga, 21. (VZN). — Češkoslovaški ministrski predsednik Gott-wald je na nekem množičnem zborovanju v Pragi imel govor in med drugim pojasnjeval obnovitveni načrt. Omenil je nato gospodarski položaj države in Izjavil, da je letošnji pridelek mnogo obilnejši od lanskega. Produkcija premoga je precej visoka, produkcija železa in jekla pa stalno narašča. Gottvvald je poudaril, da v industriji in poljedelstvu primanjkuje delovnih sil ln da je bila vlada zaradi tega prisiljena izdati odlok o mobilizaciji mladeničev za poljedelska dela. Govoril je nato o moskovskih pogajanjih, ki so se »rečno zaključila. Glede epuracije in kaznovanja vojnih zločincev je Gottwald poudaril, da vladni program predvideva stroge kazni za vse izdajalce. Ta program, je dejal Gottwald, so odobrile vse stranke ljudske fronte. Priznati pa moramo, da obsodbe, izrečene nad poglavarji tako imenovane vlade protektorata, niti zdaleč niso zadovoljile ne ljudstva, ne vlade. Najbolj važno je, je zaključil Gottvvard, da se vlada ljudske fronte drži svojega programa, ln da sodišča sodijo v »mislu zakona, tako da se epuraeija izvaja točno. Odpoklic jugoslovanskega poslanika iz Aten Atene, 21. - VZN — Jugoslovanska vlada je odpoklicala svojega veleposlanika y Atenah Izidorja Cankarja. Pred plebiscitom v Grčiji Atene, 21. — Po poročilu agencije AFP se britanski parlamentarci sedaj mudijo v Peleponezu in se bodo baje vrnili v nedeljo v Atene. Odpotovali bodo nato v London, izvzeiribi dva ali več članov, ki bodo ostali v Grčiji in nadzorovali plebiscit. Zahariades predvideva, da se bodo komunisti nemara vzdržali plebiscita zaradi terorja, ki ga izvaja reakcija. KRATKE VESTI Zakaj niso doslej vrnili 17 0 jugoslovanski h rečni h ladij MONTREAL. — Tvornice jeklarske družbe v Montrealu niso včeraj obratovale, ker »o delavci prekinili delo in odklonili delati z jeklom, ki so ga pretekli teden pripeljali s tovorno ladjo iz tovarne v Hamiltonu, kjer so delavci stavkali, LA SPEZIA. — Odposlanstvo sovjetskih tehnikov pod vodstvom voditelja’ sovjetsko gospodarske komisije v Italiji Fedora Kave nov a je obiskala ladjedelnico v Muggianu, da se pogaja za nakup nekaterih vlačilcev, ki so jih tam zgradili. New York, 21. Tanjug. — Jugoslovanski delegat in podpredsednik gospodarskega in socialnega sveta pri ZN dr. Štampar je poslal generalnemu tajništvu Združenih narodov pismo, s katerim zahteva, naj se vprašanje 170 jugoslovanskih ladij, ki so blokirane na gornjem toku Donave v ameriški coni v Avstriji in Nemčiji, vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta, ki bo 31. avgusta. Dr. Štampar omenja v svojem pismu, da ameriške okupacijske oblasti v Avstriji in Nemčiji kljub ponovnim zahtevam jugoslovanske vlade zadržujejo brez upravičenih razlogov te jugoslovanske edlnico in povzročajo s tem Jugoslaviji ogromno materialno škodo, ki gre v več sto milijonov dinarjev, in ovirajo obnovo države, ki j« porušena zaradi vojne. Dklnieni poleti ameriških letal London, 21 - VZN — Poveljnik ameriških sil v Nemčiji, general Mc Narney je danes sporočil, da so ukinjeni poleti ameriških vojaških letal iz južne Nemčije in Avstrije v Italijo. Dodal je, da bodo polete obnovili, kakor hitro bodo dosegli sporazum s poveljnikom na Sredozemlju, generalom Morganom glede varnosti poletov. Ameriška oblastva na Dunaju bo danes uradno potrdila, da so bili ukinjeni vsi poleti ameriških letal na progi Dunaj-Videm in da bodo zračne proge v Italijo tekle bolj zapadno nad brenerskim prelazom. PRIMORSKI DNEVNIK 22. avgusta 1 Liudsivo zahteva premic nedemokratičnega odloka, ki postavlja stavkovni odbor pred sodioče, civilna policija pa p n e t e p a Okrog šestih zvečer se je pred sedežem Zavezniške vojaške uprave na trgu Malta zbrala množica tržaških žena, ki so prinesle polkovniku Bowmanu protestna pisma zaradi odredbe o pozivu članov stavkovnega odbora pred sodišče. Kmalu po šestih je bila sprejeta od zavezniških oblasti delegacija žena, ki je izročila protestna pisma in v imenu vseh tržaških antifašistk zahtevala preklic omenjenega odloka. V protesnih pismih so še posebno podčrtale to, da se med člani stavkovnega odbora nahaja tudi tov. Loretta Burlini. sekretarka mestnega odbora Antifašistične slovan-sko-italijanske ženske zveze, ki je bila vsled zgoraj omenjenega odloka prisiljena zapustiti svoje mesto. Delegaciji je bilo sporočeno, da bo odgovor na protestna pisma objavljen v dnevnem časopisju. Ko je delegacija to sporočila ženam, katere so stale pred poslopjem, so se te razburile, ker jih vedno odpravljajo s samimi obljubami in so o-dločno zahtevale, da jim na proteste takoj odgovorijo. Dolgo so žene protestirale pred Zavezniško vojaško upravo, ko se je malo pred šesto uro pripeljal kamion civilnih policistov in poseben policijski avto z radijskimi napravami. Policisti so pričeli izzivati demonstrantke, češ da naj počakajo, da bodo oni izstopili iz kamionov ter v trenutku pometli trg. Kmalu po izrečeni grožnji, so policisti res ižsto-pili ter se zagnali med žene in jih neusmiljeno pretepali z lesenimi kiji. Ukaz za pretepanje je dal policist št. 1060, ki je tudi najbolj surovo pretepal žene, Nič manj ni bil surov policist z očali, ki pa si je iz previdnosti prej snel številko, da hi ga ne mogli prepoznati. Šestdesetletno ženico so policisti neusmiljeno pretepali z lesenimi kiji, jo brcali, podrli na tla in jo še na tleh tolkli s kiji. Meščani, ki so slučajno prišli mimo, so se zgražali nad takim početjem policije. Pri pretepanju je bil navzoč tudi dopisnik «Giornale Alleato*, ki ga je dopisnik «11 Lavoratore* vprašal: «No, kaj pravite na to, če si pobliže ogledate v zvezi z izjavami g. polkovnika Boivmana na tiskovni konferenci, da civilna policija postopa korektno?» Izgledalo je da mu to vprašanje ni bilo prijetno. Ko žene kljub surovemu pretepanju niso hotele oditi, so policisti s kamionom vozili po pločnikih, da bi jih razgnali. Končno jim je prišiti na pomoč še ameriška in angleška vojaška policija, ki pa ni stopila v akcijo, (G. Harrari je medtem stal na nasprotnem pločniku — tudi on je lahko precej videl). Okrog sedmih so žene zapustile trg Malta in ogorčene nad nastopom civilne policije odšle na svoje domove. Pogreb žrtev eksplozije v Pulju Velika parada 88 divizije na goriškem letališču Desettisoč ameriških vojakov se je predvčerajšnjem na gorič.eem letališču udeležilo največjega mimohoda, ki ga je kdaj imela 88 divizija v Evropi, «Modri vragi» so se zbrali, da počastijo 2 bataljon 351. pehotnega polka, ene izmed edinic, ki so jo odlikovali v «Presi-dential Unit Citation*. Podpolkovnika Townsend-a so odlikovali z «D!stinguished Service Cross*. Po poročilu VZN se je na letaličču zbralo 3.000 civilistov, ki so prisostvovali mimohodu. Na častni tribuni so bile osebnosti ameriške in britanske mornarice, vojske in letalstva. Navzoč je bil tudi generalni poročnik John C. H. Lee, ki je podelil odlikovanja. Parada dela v Ajdovščini 24. in 25. t. m. bodo v Ajdovščini na »Paradi dela* velike množične manifestacije, katerih se bodo udeležile delegacije in zastopstva vseh ljudskih organizacij pokrajine. Manifestacija bo pokazala, kako velik napredek je ljudstvo doseglo pri delu, v fizkulturl, v kulturi in u-metnostl. Spored je naslednji: 24. avgusta: od 7. do 11. ure o-krožne flzkulture tekme na športnem igrišču v Ajdovščini. Ob 14. uri kolesarska dirka Ajdovžčina-Postoj-na in nazaj. Ob 15. uri partizanski iharš Ajdovščina Lokavec Dobravlje Lokavec-Ajdovščina, kt ga bodo dvakrat ponovili (skupno 31 km). Ob 16. uri tekme v košarki z udeležbo zastopstev iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Trsta, Reke in Postojne. Tekme se bodo vršile na igrišču v Ajdovščini. Ob 17. uri bo v gledališču na prostem nastopil pevski zbor «Srečko Kosovel*. Ob 20. uri koncert in baleti Ljubljanske opere na Titovem trgu. Na vipavskem gradu bo ob isti uri šahovski turnir. Ob 20.30 štafeta 15X 400 na progi Ajdovščina-Lokavec-Ajdovščina, z baklami. V nedeljo 25. avgusta bodo glavne masovne manifestacije, za katere je določen naslednji spored: Ob 5. uri budnica. Ob 6. uri zbor telovadcev, delovnih brigad in sin. dikalnih organizacij ob cesti Aj-dovščina-Vipava. Ob 8. uri »Parada dela», velika povorka in masovni prvak; nastop na ajdovskem letališču. Ob 13 url motociklistične dirke, ob 15. uri bo na športnem igrišču velik flzkulturni in kultura' nastop, ki vsebuje folkloristične plese, zborno petje, proste vaje in vaje na orodju. Zvečer bodo ljudske veselice na športnem igrišču, na Titovem trgu in v prostorih avtomobilskega podjetja. Medtem se pridno vrše priprave za čimboljšo organizacijo manifestacij. Preskrbljeno-bo za prevoz in okrepčilo. Onim, ki se bodo ustavili v Ajdovščini oba dni, bo preskrbljeno prenočišče. Pričakujejo izreden dotok ljudstva na to veliko manifestacijo Slovenskega Primorja, katere se bodo udeležila tudi inozemska zastopstva. »Parada de-'a* bo pokazala česa vsega je zmožno svobodno ljudstvo. Predvčerajšnjem zjutraj je bil v Pulju pogreb žrtev eksplozije v Vergarolli. Prisostvoval; so zaslcp-niki oblasti, sorodnik: umrlih in velika množica prebivalstva. Pogreb se je pričel z žalno mačj, nakar je škof imel žalni govor. Sprevod, na čelu katerega so nosili vence, se je pomikal med špalirjem ljudstva, ki je tako izrazilo svoje sočustvovanje. Ta dan so počivali vsi obrati, ukinjene so bile vse prireditve, na vojač.cih poslopjih so izobesili zastave na pol droga. Vojaški poveljnik je imenoval v zvezi z eksplozijo v Vergarolli preiskovalno komisijo. Število mrtvih st je predvčerajšnjsm zvečer dvignilo na 63. Težko ranjenih je 19 oseb Kako toreJt Kradejo ali ne? Iz vagonov, natovorjenih z Unrt-nim blagom in namenjenih na Ce-■č.toslovasko in v Avstrijo, je bilo na tržaški glavni postaji ukradeno naslednje blago: voz št 154842, manjka 5 zabojev (150 kg) raznega blaga; voz št 19806, manjka 1 zaboj (30 kg) raznega blaga; voz št. 6160, manjka 74 zabojev (1480 kg) čokolade: voz št. 116862, manjkajo 3 zaboji (51 kg) konzerviranega mesa; voz št. 31490, manjka 27 vreč 11215 kg) sladkorja, 3 vreče načete; voz št. 190004, manjka 1 zaboj (31 kg) raznega blaga, 10 zabojev načetih; voz št 177824, manjkata dva zaboja (66 kg) konzerviranega mesa; voz št. 2.405.049, manjka 9 zabojev (207 kg) koszervirane-ga mesa; voz št. 28240, manjka 43 zabojev (860 kg) zgoščenega mleka; voz št 53811, manjka 51 vreč sladkorja, nekaj vreč načetih; skupno manjka 250 kg sladkorja; voz št 185394, manjka 20 zabojev (400 kg) slanine; voz št. 144263, manjka 1 zaboj (28 kg) slanine; voz št. 19914, manjkata dva zaboja 56 kg slanine; voz št 26640 manjka 380 vreč (17404 kg) sladkorja. Delavci se ne puste zapostavljati Na trgu Foraggi kopljejo predor Delo je prevzelo podjetje Frasura in zaposlilo večje število brezposelnih tržaških delavcev. Med temi delavci je mnogo strokovnjakov, ki so se morali zaradi bede prilagoditi težaškim delom. Ti delavci se dobro zavedajo, da njihova storilnost ni enaka onim iz Benečije, ki so že od svojih mladih let zaposleni pri minerskih in zidarskih delih. To njihovo neizvežbanost bi morali vsekakor upoštevati. Toda dogaja se drugače. Delavci se ostro pritožujejo, da jih trije preddelavci podjetja: Dal Pont, Bertot in Calvj na vse načine zapostavljajo, jih zmerjajo in preganjajo. Zato prihaja pri delu Vsak dan do incidentov. Ko se delavci pritožujejo zaradi trajnih žalitev in poniževanja, jim ti preddelavci groze z odpustom z dela in premestitvijo. Ti gospodje naj se zavedajo, da tržač.ci delavci r.iso ne stroji ne sužnji ter da je treba z njimi ravnati dostojno. Ce todo t; preddelavci nadaljevali s takim surovim ravnanjem — pravijo delavci — naj sami sebi pripašejo vse morebitne neugodne posledice. Čežarji POZDRAVNO BRZOJAVKO KARDELJU Antifašistične žene iz vasi Cezarji v koprskem okraju so tov. Kardelju v Pariz poslale pozdravno brzojavko, v kateri se mu obenem zahvaljujejo za vsa, kar je storil za prebivalstvo Julijske krajine, ki hoče k Jugoslaviji. Nadalje mu zatrjujejo, da ne bodo odstopile od svojih zahtev. štvu. Tako so se minulo nedeljo zbrali člani prosvetnega društva na zbornem mestu in odšli na košnjo. Sodelovale so tudi tovarišice. V 90. urah so pokosili 2.600 kv. metrov in pripravili 40 q sena. S tem prostovoljnim delom bo prosvetno društvo dobilo možnost, da izpolni svojo dolžnost do prebivalstva. K. I. Opatjeselo PODARITEV DVEH ZASTAV ODREDU JA Ni minulo še dolgo, odkar so borci in oficirji odreda JA zapustili Pl Ink o Mico, toda njeni prebivalci so poslali 18. t. m. svojo mladino k borcem in jim podarili dve krasni zastavi. Zastavi sta dobila III. in IV. bataljon. To je veliko priznanje za cel odred. Ob predaji zastav je »pregovorila mladina Pliskovice, ki je pokazala, kako ljuti jugoslovansko armado-osvoboditeljico. K. S. Labor POŽRTVOVALNOST PREBIVALSTVA Ta vasica, v kateri so že 1943 in 1944 leta bivali partizani, je veliko pretrpela med vojno. Deloma je bila požgana, deloma pa izčrpana. Kljub temu so vaščani vedno skrbeli za partizane in tako tudi danes skrbijo za vojne ranjence. Pred kratkim so žene ob'skale ranjence v Valdoltri in jim podarile 44 kg kruha, 2 litra Zganja, večje število jajc ter sadja. LogarSce UDARNIŠKA NEDELJA Prosvetno društvo te vasice je pred kratkim sklenilo, da si bo postavilo društveni oder. Sporazumelo se je z raznimi lastniki travnikov, da jim bo s prostovoljnim delom pokosilo, zaslužek pa dalo v fond za postavitev cdra. Lastn:ki so na to pristali in obdržali polovico zase, polovico j>a darovali dru- Nogometni turnir za pokal •Delavske enotnosti® Prihodnjo soboto in nedeljo se bodo vršile nogometne tekme veljavne za peti dan turnirja za pokal »Delavske enotnosti*. Igrale bodo sledeče enajstorlce: v soboto 24. t. im.: Ponzianina-Gaslini ob 17. uri, Kraljič-Raffineria ob 18.15 na igrišču Ponziana; Pisoni-Costalun-ga ob 16.30, Redivo-Sv.Marko ob 17.45 na igrišču CRDA; v nedeljo 25. t. m.: Zadruge-Rocol ob 7.30, Dugulln-Roianese ob 8.45 na igrišču Ponziana; Dreher-Kavčlč ob 8, Frausln-Rlnaldi ob 9.15 na igrišču CRDA. Danes četrtek 22. t. m. ob 19. uri bo na igrišču Ponziana nadomestna tekma Frausin-Dreher za pokal »Delavske enotnosti*. FIZKULTURA TEKME V CONI B F.D. Postojna - F®. Ajdovščina 2-2 Okrajni nogometni turnir pri Sv. Ivanu Rezultati tretjega dneva tekem, okrajnega turnirja pri Sv. Ivanu »o sledeči: fikoljet-San Giusto 6-1, Junlor-Sv. Ivan 3-2 (22). Zadnja tekma je bila 20 minut pred koncem prekinjena zaradi teme. Na podlagi sodniškega poročila so določili, da bodo ponovno odigrali sa mo dragi polčas tekme, ki bo v soboto 24. t. m. ob 19. url. Upoštevali bodo rezultat prvega polčasa 2-2. Enajstorici bosta morali nastopiti v prejšnji postavi. Aurora ni igrala. Rezultati četrtega dne tekem, ki so Jih odigrali v soboto 17. t. m., so skedeči: Sv. Ivan-Aurora 4-1, Sko-ljet-Junlor 5-2. Moštvo San Giusto ni Igralo. Primorski gradilci letalskih modelov v Zagrebu Pretekli ponedeljek je odpotovala v Zagreb reprezentanca gradilcev letalskih modelov naše cone, da se udeleži državnih tekem letalskih modelov, ki jih je razpisal centralni odbor FISAJ-a. Tekem, ki se bodo vršile dne 23., 24. in 25. t. m„ »e bodo udeležila zastopstva vseh federalnih enot republike Jugoslavije. Zastopstvo cone A Julijske kraline, ki ga sestavljajo tovariši iz Gorice, Tržiča in Trs‘a, upa, da bo vsled dolgoletne prakse v izdelovanju letalskih modelov doseglo lepe in zadovoljive uspehe. Solidarnost flzkulturnikov Vodje nogometnega moštva Pon-zkanine se zahvaljujejo flzkulturni-kom Sv. Jakoba in njihovemu predsedniku Crassu, ki so dokazali svoje tovarištvo in solidarnost s tem, da so Ponzlantni posodili opremo »a udeležbo na nogometnem turnirju za pokal »Delavske enotnosti*. V nedeljo dne 18. t. m. se je vršil na postojnskem stadionu primorski «derby» v navzočnosti kakih 2000 gledalcev. Navijači z obeh strani »o bili zelo borbeno razpoloženi in so ves potek spremljali z več kot živahnim »drukanjem*. Vmes je bilo slišati odn. opaziti več izjav in vzklikov, ki niso v čast fizkulturl današnjega časa, fiz-kulturi, ki je in mora biti do skrajnosti borbena, vendar viteška in tovariška. Na papirju je Imela več izgledov na zmago Postojna, ki Je v zadnjem času iz tedna v teden Igrala lepše. Njena prednost je bila tud: domače igrišče, Toda — Ajdovci so stvar vzeli resno, čeprav jim je b-lo že vnaprej odločeno tretje mesto v tabeli. Slo jim Je za moralno zmago, ki so jo tudi dosegli. Zaigrali so z velikim elanom in solidno tehniko ter sistemom in prevladovali na polju nad polovico tekme. Pokazali pa so se slabe realizatorje, saj so sfmo v p -vem [ polčasu zapravili 4 zrele prilike, seveda pa temu lahko rečemo tudi smola. O Postojncih lahko trdimo, da so razočarali. Kdor j* gledal zadnjo tekmo z Reko in zlasti drugi polčas te tekme, je moral priznati, da ima nadpovprečne kvartete. Vendar je prav ta tekma imela slabe posledice, saj »e Igralci od četrtka do nedelje niso zadostno spočili, vmes pa so trenirali še lahko atletiko. Tako je zlasti krilska vrsta odpovedala lzvzrmši desnega krilca. Igra se je razvijala od začetka v znamenju močnih . napadov Ajdovščine, ki pa so ostali vsi neizkoriščeni. Nato prevzame iniciativo Postojna, ki doseže edini gol prvega polčasa. V drugem polčasu Ajdovščina izenači, takoj nato pa Postojna ponovno preide v napad In zopet prevzrme vodstvo. Tik pred koncem, ko so nekateri že odhaiali proti izhodu, so Ajdovci izvedli bliskovit »juriš*, s katerim so dosegli izenačenje 2:2 in tako tudi moralno zmago tega primor skega «derbyja». Liki sovjetskih Športnikov Sovjetska zveza je v plavanju gotovo med vodilnimi državami na svetu. Njeni najvidnejši predstavniki so: Loenik Meškov. Vitall Uša-kov in Semjon Bojčenko. Zanimiv je njegov življenjepis ki se povsem razločuje od življenjepisov dragih svetovnih rekorderjev. Rodil se Je leta 1912 kot sin siromašnega kmeta Bojčenka. Ze v rani mladosti Je moral opravljati težka poljska dela. Kratek čas oddiha je izkoristil za kopanje. Ko mu je utonil oče, je s šestnajstimi leti zapustil svojo rodno vas in odšel v Azijo S trebuhom za kruhom. Kmalu nato se Je preselil v mesto Aktjubinsk, kjer jč bil »prejet v tovarniško šolo. Leta 1932 je končal študije in odšel služit vojsko k črnomorski mornarici. Za lepo razvitega (visok 1.85 m težak 83 kg) mladeniča se je začel zanimati poveljnik Gostov — odličen plavalec. Od takrat naprej se je pričela kariera mladega Bojčenka. Leta 1934 Je na tekmah med najboljšimi plavalci vojske prekosil vse tekmece te se po nasvetu strokovnjakov posvetil prsnemu slogu. Na delavski ollmplad! v Antwer-penu je z novim metuljčkovim stilom dosegel fantastičen rezultat na sto metrov prsno s časom 1.07.9, doma pa celo 1.06.2. Seveda večina sveta v te rekorde ni verjela ter so krožile govorice da njegov metuljčkov stil ni v skladu s pravili. Ko pa je Bojčenko 1937 leta ob priliki svetovne razstave gostoval v Parizu, se je izkazalo, da ima njegov slog sicer nekaj posebnosti, ki pa niso v nasprotju a pravili FINE (mednarodna športna zveza). Pred očmi komisije je Bojčenko odplaval sto metrov v času 1.08.8. Dasl za plavalca že precej v letih, je svoje u-spehe šs vedno boljšal. Leta 1939 je s časom 2.36.2 tudi na 200 metrov Izboljšal svetovni rekord. Višek pa Je dosegel leta 1941, ko je s časom 1.05.4' na 100 metrov in 2.29.8 na 200 m postavil nova svetovna rekorda in zadivll ves svet. Vendar pa Semjon ni samo plavalec rekorder, temveč je v svojem življenju rešil smrti v valovih že nad 30 ljudi. Redko dobimo na listi svetovnih rekorderjev kmeta ali delavca. V Bojčenku je združeno oboje, kmet in delavec. Obenem je dokazal, da morajo biti vrata na tekališča, jfla-vallšča in ostale športne prostore odprta vsemu ljudstvu. Repentabor OBNOVITEV TRADICIONALNEGA SLAVJA Letos si je prosvetno društvo »Novi dom* nadelo nalogo, da zopet obnovi stari vaški običaj na praznik Velikega Šmarna. To mu je tudi uspelo. Pn »Stefanu*, kjer je bila zbrana velika množica ljudstva, so mladinci in mladinke izpred sodiiča Proces poklicnega zioCinca Zarli-ja odložen Pri včerajč.iji jutranji razpravi proti Zarli-ju je manjkala priča »marešalo* Grazioli. Razpravo so zato odložili na 30. t. m. ob 9. uri. Ukradli so... Čevljarju Giordano Verando, Ulica Mazzini 46, usnje in čevlje iz delavnice v vrednosti 7000 lir. Ivanu Steinerju iz Merana de narnico z 2500 lirami. Karlu Can-diniju kolo v vrednosti 13.000 lir. Izginili so... ' 22 letni mizar Bruno Lol iz ulice Guardiella Scoglietto 248, srednje velik, kostanjevih las in sinjih oči Gina Contento, žena Dapretta Pa se je vrnla in izjavila, da ne želi več živeti s svojim možem. Izcred goričkega »odižča Južnoitalijanski reakcionar, ki je napadel angleškega častnika... Na 4 mesece zapera in to 3 mesece in 2 tedna pogojno je zavez-n'ško vojaško sodišče včeraj zjutraj obsodilo Ferruocia Fantin, stanujočega v ul. Garzaroli 6, ki je 9 avgusta kot udeleženec CLN-ov-ske manifestacije kalil javni red, oviral nekega zavezniškega častnika pri izvrševanju službene dolžnosti ter mu grozil. Prva pr'ča, jam zavezniški častnik, je izjavil, da mu je Fantin preprečeval aretacijo neke osebe. Druga priča je izjavila, da je obtoženec nameraval napasti zavezniškega častnika in držal v ta namen že dv gnjeno roko. OdvetJik dr. Blessl navaja v obtoženčevo obrambo, da je ta zelo razburljive narave, ker je sin južnjaški h starSev, in da ima tudi navado kriliti z rokami, zlasti ko govori razdraženo. Temu naj bi se pripisalo niepovo vedeti je na manifestaciji 9. avgusta, ko je bil poleg vsega še ranjen od bombe pr! parku Rimembranza, ne pa kakemu namenu, da napade ali grozi zav. častniku, kot mu očita obtožnica. Odvetnik celo trdi, da je bil obtoženec voljan podpirati civilno policijo v njenih nanorih, kot Je pač to dolžnost «poštenih meščanov*. — Sodišče je v glavnem spoznalo Fanfnija za nekrivega, stal bo še tri dni v zaporu poleg 12 dni. ki jih je-že odsedel; kar manjka za dopolnitev 4 mesecev so mu sod'11 pogojno. ...in delavec, ki se je branil pred reakcionarji — obsojena na isto kazen! Sodišče je nadalje oprostilo po prestanih 12 dneh zapora Marco-sig Durante-ja iz Ločrika, ki ga je zavezniška policija aretirala 9. avgusta, ko se Je branil pred sovražno množico, ki mu je grozila in ga pb nedolžnem dolžila, da ima pr! sebi bombe, kar seveda ni bilo res. 23 letni mladenič, po poklicu mizar, je bil v pči šovinističnim manlfestantom, ker je b'l oblečen preprosto kot delavec. Policija, na-mo-to da ga zaščiti, ga 1e sprav'la med zapahe do včeraj, da je izgubil poleg svobede tudi dosti delovnih dni. Samo legitimaciji naj si preskrbita Na vrsto sta p-išla Mooellin VI-r.lc-o In Uglian Giuseppe, ki ju je oba policija zasačila brez dokumentov, prvega, ko je prekoračil zapadr.o donarkacljsko črto Julijske krajine, drugega nekega dne r.b štirih zjutraj, ko je mirno spal na klopi ljudskega vrta. Na scdn'kovo vprašanje, kje imata dokumente, sta odgovorila, da sta jih izgubila. Mocellin se je nadeli' lzgovarjdl. da je prišel v Julijsko krajino Iz Turina iskat dela, Uglian pa da je v zgodnji jutranji uri na klopi ljudskega vrta lovil «svežl zrak*. Sodišče je oba oprosflo z opominem, da si morata takoj preskrbeti osebne Izkaznice. prodajali značke v razne namene. Na verandi je igrala gedba iz Bar-kovelj. Nekoliko pred č.:sto uro je lokalna godba opozorila na začelek predstave v Dolini. Domačin; sc improvizirali gledaličča, kjer so nastopili z veseloigro «Glavni dobitek*. Nastopil j» lonjerski pevski zbor, nato domačinka, ki je deklamirala «Primorski». Izvedba je vsestransko uspela. Režiral je domačin, pa tudi scenerija je delo domačih rok. Rgpentaborska igralska dričiina in vsi 03tali, ki so sodelovali na tem mitingu, so občinstvo presenetili. 6000 delavcev zborovalo v tržiških ladjedelnicah Predvčerajšnem se je 6000 delavcev udeležilo zborovanja Enotnih sindikatov v Tržiču. Tov. Butignon je govoril o dolgotrajnih m brezuspešnih pogajanjih glede akordnega dela. Živo je ožigosal zadržanje delodajalcev, ki nočejo sprejeti zadnjega kompromisnega predloga ES, ki bi lahko rešil spor med delavci in delodajalci. Tov. Butignon je nadalje govori! o draginjski dokladi, o delitvi 4eIovn-h oblek in raznih drugih vprašanjih. Za njim je spregovoril tov. Černigoj, predsednik Mestnega odbora ES. Tov. Černigoj je pravkar prišel iz zapora in se je zahvalil delovnim množicam za njihovo solidarnost z njim in njegovimi tovariši za časa njihovega priprtja. Nato je poudaril resne gmotne razmere delavstva, ki se mora še vedno boriti za svoje osnovne pravice, in dejal, da njihovo stanje postaja nevzdržno. Pp končanih govorih so delavci izglasovali resolucijo g. polkovniku Bowmanu, v kateri zahtevajo, da ZVU prekliče krivični zaporni nalog proti njihovim sindikalnim vo-d'teljem in voditeljem antifašističnih organizacij (ali bi to pripisali nekateri tudi agentom od zunaj?). To mogočno zborovanje je ponovno pokazalo, da je delavstvo kljub vsem oviram vedno bolj enotno in strnjeno. Število članov Enotnih sindikatov je stalno v porastu in zadnje dni se je vanje vpisalo 150 novih članov, ki so izstopili iz delavske zbornice. Julijski smd.kati prznavajo da j h jemlje... Vedno bolj se množe znaki, ki kažejo, da Julijski sindikati zgub-lajo svoje položaje. O tem smo že večkrat poročali, danes pa prinašamo kratek izvleček iz pisma, ki ga je poslal Izvršni odbor Delavske zbornice raznim podrejenim odborom. V tem pismu vodstvo samo ugotavlja, da moč Julijskih sindikatov stalno peša, da sp opaža v teh sindikatih vedno večja mlahavost ;n brezbrižnost. Zato vodstvo zahteva, naj se razn; zaupniki in odbori zavedajo svojih dolžnosti in temeljiteje lotijo dela, drugače da bo organizacija propadla. Nato navaja pismo razne praktične nasvete glede organizacije in izboljšanja dela v odborih in se nadaljuje: «Vemo, da je naše delo zaslužilo več ali manj upravičene kritike in ne moremo skriti, da so naše sedanje pomanjkljivosti ;n sedanje stanje sad nezrelosti*... Končno prav; pismo, da je treba okrepiti in zamenjati kader in storiti vse, da Julijski sindikati ne izgube svojih položajev. Vse to kaže, da Julijski sindikati zgubljajo še tisto malo vpliva, ki so ga imel; doslej na delavstvo Nobena mera ne bo zaustavila njihovega propadanja, ker delavcem se odpirajo oči in ugotavljajo, da so Julijski sindikati le krinka, katere se poslužujejo delodajalci, da bi jih razdojili in slabili. Povišanje cen poliedslskli proizvodom za proizvajal« Z ukazom ZVU, ki je stopil J * ljavo 13. t. m. so povišali csD katerim poljedelskim Proi2V°!* u . j- ai^cr: “ za proizvajalce in sicer. 2.250,- stet, rž lir 2.250,-■ #*>£ oluščen ječmen lin 2’ oluščen ječmen Ur 2.755,— s o. • grade za pravočasno ^ delkov ljudskim žitnicam bedo de če: 1) lir 600,— Za stot » Jugoslovanske oblasti izpustile civilnega policista Pred dnevi se je vrnil iz cone B Karel Cattai, ki so ga aretirali in zaprli v coni B. Policijski nadzornik je izpraševal Cattaija po njegovi vrnitvi in nato izjavil, da je opisal Cattai, da so z njim v zaporu ravnali normalno, razen prve noči, ko je bil zvezan in moral ležati na hrbtu. Policist Cattai najbrž še ni aretiral mnogo antifašistov v Trstu — sicer bi imel gotovo tudi de):-tvo, da se mu ni zgo-d lo nič hujšega, kot da so ga zvezali, za izredno dobro in ne samo za normalno... I Prireditve, predavanja in sestanki PROSV. DRUŠTVO «CEBULEC» V TRSTU priredi v petek 23. t. m. zabavo za mlade in stare. Igra godba iz Kolonkovca. Vabljeni vsi. Pričetek ob 20.30. Spohodia. o&pim PEVSKO IN GLASBENO DRUŠTVO V GORICI poziva vse člane, da se prav gotovo udeleže sestanka, kj bo v četrlek 22. t. m. ob 21. uri točno v društvenih prostorih na Korzu, glede skupnega nastopa na prireditvah v Ajdovščini. Ob tej prilik; se bo določil dan društvenega izleta. Priporočamo točnost! Izleti PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi vse svoje člane, naj v nedeljo 25. avgus.a pridejo v Ajdov-’.!.no v planinski opremi, kjer se udeležijo »Parade dela*. Odhcd ob 5.30 zjutraj s kamionom. Vožnja stane 150 lir. Predbeležbe v papirnici Stoka do vštetega petka, kjer se dobe tud; vse podrobne informacije. Šolstvo OTVORITEV SOLSKIH ZABAVIŠČ V GORICI. V četrtek 22. avgusta t. 1. ob 03mih in pol zjutraj bodo odprli -Liska zabavišča, ki j.h je organiziralo mestno županstvo z odobrenjem Zavezniške vojaške uprave. V ta zabav.Sča todo zahajali -Darji, stari od 6 do 14 let, vse delovne dni in se bodo tam mudili od osmih in pol zjutraj do petih popoldne. Pod vodstvom in nadzorstvom učiteljev, ki imajc posebno izkušnjo v tej stroki, bodo šolarji porabili čas za zdrave in vzgojne igre, sprehode, telovadbo itd. Na pobudo višjega šolskega nadzornlč.va se bodo vršili tudi posebni tečaji za ponavljanje šolskih predmetov za tiste šolarje, ki ;majo popravljalne izpite, šolarji bodo prejeli brezplačno hrano trikrat na dan: malico, ob desetih zjutraj, ko. silo opoldne in južtno ob štirih popoldne. Za italijanske šolarje sc določene te-le šolske stavbe: 1) šola v ulici Cappuccini h. št. 10, za deklice; 2) šola v ulici Cappella h. št. 7, za dečke; 3) salezijanski zavod, ul. Don Bosco h. št. 24, za dečle; 4) klasični licej v drevoredu XX Settembre, za dečke; 5) šola v Stra-Lah, za dečke in deklice. Za slovenske šolarje pa ata določena: 1) »Šolski dom* (ul. della Croce h. št. 3), za dečke; 2) «Mali dom* (ul. Randaccio h. St. 22), za deklice. Mestno županstvo Je skrbno in natančno pripravilo prijeten program z igrami in zabavami, tako da bo vse pripomoglo k nravstveni In telesni vzgoji sjlske mladine. Zato pa toplo priporoča . vsem meščanom, naj pošljejo svoje otroke v ta zabavišča, kjer tedo imeli do početka prihodnjega eolskega leta zdravo zaposlitev in razvedrilo. Delitev rac'oniranega blaga DELITEV ZAKUH ZA DELAVSTVO. Delavci, ki imajo dodatne živilske nakaznice za težka in najtežja dela, lahko prevzamejo po 693 gramov testenin na osebo na odrezke za zakuhe za mesec avgust na živilsko nakaznico julij-oktober. Isto količino testenin lahko prevzamejo tudi delavci, ki delajo na račun zavezniške vojske, in sicer na odrezek dodatne nakaznice za mesec avgust. Dne 31 t. m. bo razdeljevanje zaključeno Cena 24 lir za kg. DELITEV TESTENIN ZA MESTO TRST. Danes bodo pričeli deliti po 500 g testenin na osebo vsem potrošnikom v Trstu in sicer pa odrezek VI za testenine žj-. vilske nakaznice julij-oktober. Dne 31. t. m. bo delitev zaključena. Cena 24 lir za kg. OPOZORILO OBRATNIM MENZAM. Vodje obratnih menz naj se javijo pri Sepralu v ulic; Genova 9, I. (urad za racionlrana živila), od 16. do 19. ure zaradi važnih sporoč.l. Tečaji stenografije in jezikov Vplsovanjo za večerne tečaje stenografije, sloven-Line, srbohrvaščine. francoščine, anglešč.ne in nemččine se nadaljuje. Tečaj; se bodo pričeli 1. septembra. Informacije v ulici Imbrlani 5, I., soba 13. Enotni aindikatl SEJA REFERENTOV ZA TISK IN PROPAGANDO bo v petek 23. t. m. ob 19. uri v ulici Imbriani 5. Ker Je dnevni red zelo važen, naj nihče ne Izostane. SINDIKAT GRADBENE STRO. KE obvečča vse pleskarje, da bo seja v petek ob 18.30 uri v ulici Imbrlan; 5, I. Na dnevnem redu je razprava o vprašanju draginjske doklade. Naj nihče ne izostane. — Izredna seja direktivnega sveta bo v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri. Na dnevnem redu je razpravljanje o novem mezdnem sporazum. Seje se morajo udeležiti tudi vsi po verjeniki raznth podjetij. Seja poverjenikov gradbene stroke bo danes 22. t. m. ob 18.30 url na sedežu. ODBOR VODJE GOSTILN, BU-FETOV, VINOTOČEV ITD. vabi vse gostilničarje, lastnike bufetov, vinotočev Itd. na skupščino, ki bo danes 22. t. m. ob 15. uri v ulici Imbriani 5, I. Ker je skupščine zelo važna, naj nihče no manjka. DELITEV MLEKA ZA MESTO TRST. Od danes 22. t. m. do 31 t. m. bodo spodaj navedenim skupinam potroč.iikov v Trstu, ki imajo sedanje živilske nakaznice, delili sledeče količine mleka: 1. umetno dojenim otrokom od 0-1 leta starosti po 12 č-.catel shlapelega mleka na odrezke za dneve od 16. do 31 t. m. dodatnega bona; 2. otrokom od 1-4 leta staros.i po dve škatli kondenziranega mleka na odrezek št. 18 sedanje živilske nakaznice; 3. skupini od 9-65 leta staristi po 1000 g mleka v prahu na odrezek 18 sedanje živilske nakaznice; 4 bolnikom po 3 škatle shlapelega mleka in 2 č.eatl; kondenziranega mleka po 385 g na odrezke za dneve od 16. do 31. t. m. dodatnega bona roza barve; 5. nad 65 let starim po pol litra sladkega reintegri-ranega mleka vsak drug; dan na dva odrezka dnevno živilske posebne nakaznice; 6. dclr.vccm, ki so izpostavljeni nevarnosti zastrupitve po 2 litra sladkega reintegriranega mleka za 15 dni na odrezke za 3. in 4. teden tekočega meseca pri centralni mlekarni v ulici Pascoli 10 Cene: shlapelo mleko 21.50 lir za škatlo, kondenzirano sladko mleko 70 lir za škatlo, mleko v prahu 23 lir za kg, reintegrlrano mleko 42 lir za liter. Lov Lovska zveza obvešča, da so z ukazom t\. 190 od 26. julija 1946 povišali pristojbino za dovolilnice za lovsko orožje. Pristojbine znašajo za lovske puške dvocevke 130 lir, za lovske pi.č.tc z več kot dve-mi cevmi pa 200 lir. Uredba je stopila v veljavo s 1. t. m. In določa da morajo zainteresirani vplačati toliko dvanajstink pristojbine, kolikor je še mesecev do konca veljavnosti dovolilnice. Vs; oni, ki imajo dovolilnico za lovsko orožje za leto 1946-1947, morajo čimprej doplačati vsoto z dodatnim kole-kom na dovolilnico in sicer pri ko-lckovnem uradu za mesto Trst, ki je edini za to pristojen, dovolilnice, ki ne bodo opremljene z zgoraj navedenimi dodatnimi koleki, bodo neveljavne, proti lastnikom pa bodo izrekli kazsn po zakonu. Zahvaa Antifaa'sti Črnigoj Viktor, Žnidaršič Peter, Tommasi Jordan Ollvierl Albano, Kermueller in Gregorin, ki so bili aretirani 9. julija t. 1. v teku sploč.ie stavke in bili izpuščeni po 42 dneh zapora se zahvaljujejo vsem delavcem m demokratičnim organizacijam za pomoč in solidarnost, ki so jo pokazali za časa aretacij. Rojstva, smrt', poroke Anagrafskl urad občine mesta Trsta iporoča da se Je 21. avgusta 1946. leta rodilo 13 otrok, umrlo Je 7 ljudi, porok je bilo 10. UMRLI: Mattarelli Ermenegar-da, 50 let; Carli Karol, 11 let; Mo-literni Alojz, 40 let; Rizzo por. Cal-zolaro Marija, 24 let; Vitali por. De Trau Vincenca, 59 let; Just vd. Bro-vedani Marija, 60 let; Grisigiovan-ni Josip, 22 let. POROKE: izvršene: Dominis Tomaž Simeon, novinar in Frezza A-dela, zasebnica; vknjižene: Stella Guido, občinski stražnik in Simo-nato Nerina, uradnica; Stradi Albert, železostrugar in CattaružSi Andreina, zasebnica; Lionetti Fran, industrijski strokovnjak in Fabiani Silvana, zasebnica; Cignolini O-skar, pomorski markonist in Ferri-ni Marija, uradnica; Scommegna Franc, sodar in Petranich Fedora, slaščičarka; Settimo Julijan, pomorski kurjač in Mezzetti Ana, zasebnica; Baldassi Evgen, uradnik in Paoletti Ema, zasebnica; Fiche-ra Pavle, knjigovez in Zanor Katarina, zasebnica; Molini Ivan, trgovec in Maier Nerina, zasebnica. čine oddane do 10. junij* • 2) » 500,— za stot za količin« Ljl do 20. junija; 3) lir 400,- » za kol čine oddane do 30. FK 4) lir 500,— za stot za dane do 10. julija. Ceno bo pozneje določča in javi a vozniška vojaška uprava. Določbe o socialnem zavai vanju nameščencev JA* prometa | Z ukazom Zavezniške 7°^*^ prave, ki ga bodo objavili v *^a kem, so spremenili določbe cialnem zavarovanju r.ameš- Čil javnega prameta. Prispevek s-plačal v višini 21% glede na P mezde, dodatke, podpore itd- 9 čane osebju v času 1. aPr''gjt'[ f Omenjeni prispevek bo ^ ^ določa ■ delodajalčevo breme In 7(4 7 jemalčevo breme. Ukaz dolo 1 dalje višino nagrade, ki jo izplačati posameznim kategorijam, dolžnost povnn sp-evkov t'-;tim delavcem, ^ čajo delo, ne da bi imeli PJ® ^ do pokojnine. V primeru, pusti delavec prostovoljno ., a': da ga odpuste zaradi n ^ vičliivih izostankov, ali ker Fjj sodniško kaznovan, bodo P°' « omejih na samo tisti del, ki = ,r plačal zavarovanec. Določbo • veznosti so razširili tudi na drugo skupino uradnikov m čili tudi povišanje podpore s® (■ deletne otroke. n di m k, ti »J V( 81 H ki fa 25 Pc Pc del« Premestitev Urada *a a Urad za delo — odsek za za ^ tev — bo od jjutri od H-30' zg^| ponedeljka 26. t. m. zaprt ^ premestitve iz stavbe na eX Vi-ttorio 17 v stavbo na dan (v bližini 'palače TELVb Gradnia novih Pri Sv. Soboti so v teku PrlP blO’ ljalna dela za gradnjo hišnež ka. D:Ia »o poverjena stavbni ki Zelco Lucatelli. Prve morali predati v uporabo c«2 jjj secev. Celotni blok bo ime' 265 stanovanji. Vsa j,;vr nje udobno in v sklaau * “ .dnjl udobno in vami higiene. Delo pri gra1 nega Moka bodo zaposlila p Z* ponavljalni tečaji za imajo popravljalne izpit vensko deco 30 _______________ __ «Solskoga dema* ul. Croce pjir določena i?[t 5 za dečke in, «Mali dom* v** ,r >!*'! »tl dnccio št. 22 za deklice. O f8o-teh igriščih bodo pod sta'n zorstvom učiteljev. Plačevanje avtom® prlsto bin Avtomobilski klub v * roča, da so v teh dneh c ** vplačevanjem prometne dobo september-december ^ fi velja za avtomobile, za ka\. i žo plačali pristojbino za konca avgusta L 1. Pri vp^jl f do morali zainteresirani (I' trdilo o plačilu prejšnje Pr‘7Je Za one avtomobile, za ka^^jj so plačali pristojbine za konca avgusta, se bo vpL*f za dobo september-deccm .,«4 KINOPREDSTAUEI čelo 27. t. m. S plač lom r, za dobo september-decernt morali lastniki prometnih 50$ , vplačati še dodatek metno pristojbino, ki čali za leto 1946. za vse VL, so / tiPc nih in tovornih avtomo kilo'’- Prometna avtom® dovoljen a bll*! Po navodilih ZVU »P0 vgen'i .j, mobllskl klub v Trstu ^ NAZIONALE. 16.30: »Gospodična Bonaparte* - E. Feuliere, M. Joyce. SUPERCINEMA. 16: »Blizu ne- bes* - J. Corday. ITALIA. 16: «BOtterflyjev sen*, M. Cebotari, F. Giachettl. ALABARDA. 16: »Marija Škotska*, K. Hepburn, Fr. March. IMPERO. 15.30: »Moja sestra Evelina* - R. Russell. VIALE. 16: «LJutljenka iz Bor- nea* - Arletty. MASSIMO. 16: «Obsojenke» - S. Eileis, L Ayward. GARIEALDI. 16: »Skoraj sta zagrešila* - S. Hasso, S. Lagerwal. NOVO CINE. 16: »žena v kleščah*, L. Pons. ODEON. 15.45: »Tako začne ljubezen* - J. Matthews. SAVONA. 16: »S strcllco v bok* -M. Lotti, L. Cortese. AZZURRQ. 16: «Velika arena* -H. Carrey, H.' Gibson. RADIO. 16: »Gospodičnice* - C Del Pogg:o, C. Gora. MARCONI. Ob 16. In ob 21. na prostem: »Materinstvo*, J. Rosay. VITTORIA. ob 16. in ob 21. na prostem: Danes nov program. ADUA. 16: »Vrli Benečan* - E. Spola. VENEZIA. 15.30: »Vrnitev ob zori*, D. Darrieux. BELVEDERE. 16: »In zvezdice migljajo*. ARGENTINA. 16: »Sreda Je prišla*. ROLETNO GLEDALIŠČE V JAVNEM VRTU. 21: »Majhna soproga* - A. Norls, F. Giachettl. CENTRALE. Od 10 ure do 23: Velika znanstvena razstava; samo za odrasle. IHUUiiiSiVl IViUD V n so jih tiče, da bodo t, septembra t. 1. v uradih ♦ f®rl ' chiavelli št. 1 pritličje del . larje za prošnje za pron' 0Kt®ra mobilsko dovolilnice 28 e od z december 1946. Uradne u" jpotK 19 v.ointeresir®1",. nr®l »PROSV. DOM* - NABREŽINA. V soboto 24., v nedeljo 25. in v ponedeljek 26. t. m. ob 21: sovjetski film »Peter Veliki*. p! ane dokumente za do 12. ure. prošnjam priložiti še no: potrdilo o vpisu v .zaCij® A lo o vpisu v svojo org* )ndU9_ j govska zbornica, zveza .^11° cev, obrtni,tva, itd.) bivanju. ^ Delavec re9il druž*n° roparji ^ prJ V predmestju Sv. uri^V kratkhn dva zlikovca J* ^ v 9 obrazu vdrla Pod..i)a prL ZcttU^uJ^ novanje Ludvika ki isrja „ nejšega pooestnika, a ulici Consortiva 12-zahtevala, naj se vsa , v ku |P re z dvignjenimi roka p0s^j Gospodinja, ki Je bil®o plaP^ \ pa je pozvala mladega p0gl:£e;)1ir I » ® J« r-- • -- pobegne skozi okno 1 jVLUgni; -- n'DC&’ . j 3' moč. Ta J9 res drzno p ,cati. ^ 1 . . / ... rričei >u5,a M zl okno in ko je P se napadalca zbaia vsakega p’cna. Opekline od b«n(' ‘ ^»li ^ pr! * je dobil v Bazovici ^ delu v angleški «Wl^dDe ” zdraviti približno 3 šnji bolnici Odg. urednik VELIK BRIVS*1 I. razreda-conter. n i Bar «Lux». Piazza