St. 256
Trst, v ponedeljek 15. septembra 1913.
IZHAJA VSAK DAN
ob nedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutrej. Posamične 5ter. se prodajajo po 3 nvć. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-SČini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) 93LA3I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širolcosti 1 kolone. CJ5NE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 6t. mm. »sairtuice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrit 20 K, vsaka »edaljna vrsta Ji *2. Mali oglasi po *» stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo in topljivo v Trstu.
Glasilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je m&ć .'*
Tečaj XXXV!
NAROČNINA ZNA > V
i* Cplo leto 34 K, pol leta 12 K. 3 tue-t-ce 0 K ; u& a* roćb«? brez doposlaae n»roćniue. se upr tva ne o1!«
a* aaiatjiko lz4»uj« „EDIBOHTJ 1 ilms« : a* o«io uto Kron S SO, » pot UU Kr«u 3 SO
V«! dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*
vana pisma M n* sprejemajo In p04CDi*i »«■ »n^.njo Naročnino, ogiase in reklamacij oje pošiljku ua npri . -> Ust*.
UREDNIŠTVO: ulica fiiorgic fialatti (Narodai iJea) Izdajatelj in odgovr rni uredni k s T EF A X GO h IN A La»tmib konzorcij li~ta „Edino-it". - Natisnila Tiskarna „^ diao^t*. ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsrn. n. r«
Giorgio Galatti Štev. 2'». Poltno-hranllnifnl raJun Stev. S41-652. TELEFOri U U 57.
BRZOJAVNE VESTI.
Bolgarsko - turška kriza.
BEROLIM, 14. (Izv.) Vzlic vsem nasprotnim vestem se tukajšnja oficijozna „Norddeuteche AUgemeine Zeitung" izraža, da bo potek bolgarsko-turških pogajanj imelo dober uspeh. Pogajanja niso toliko napredovala v oficijelnih sejah, kakor pa v privatnih, in upati je, da se zaključijo v najkrajšem Času. Sporazum v najvažnejših točkah mejnega vprašanja je dosežen.
Turška se je pokazala kolikor toliko popustljiva zlasti z ozirom na to, da je prvi bolgarski pooblaščenec, general Savov, izjavil, da bo Bolgarska pripustila takoj, ko bo sklenjen mir, da posebni turški emisarji dogovorno z bolgarskimi oblastmi poskrbe zato, da bodo popolnoma varovane verske in narodne pravice mohame-danskega prebivalstva na novem bolgarskem ozemlju.
Podaljšanje moratorija na Bolgarskem.
SOFIJA, 14. (Izv.) Trgovski in bančni krogi so se obrnili na vlado, da bi se moratorij podaljšal za tri mesece. Vlada je izjavila na to, da bi bilo to neoportuno in da bi tak sklep moglo napraviti edino le narodno sobranje. Vlada pa je pripravljena, da posreduje pri bankah in drugih denarnih zavodih, da se priznajo dolžnikom najdalekosežnejše olajšave, tako da bi bil moratorij faktično podaljšan, ne da bi bilo to javno proglašeno. Zamenjava bolgarskih in srbskih ujetnikov.
BELGRAD, 14 (Izv.) Jutri se prične v Pirotu zamenjava srbskih in bolgarskih vojnih ujetnikov.
Nova stranka na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 14. (Izv.) Pod predsedstvom grofa Julija Andrassyja se je vršila tu dai es ustanovitev nove ogrske ustavne stranke. Na zborovanju je razvil grot Andrass.y program stranke, ki pred vsemi zahteva popolno demokratizacijo države uprave in saniranje dosedanjih nevzdržnih parlamentarnih razmer, ki pa je mogoče edino le potom reforme volilne pravice, pri Čemer pa bodi vedno varovano madžarsko nadgospodstvo nad drugimi ogrskimi narodnostmi.
Glede komisarijata na Hrvatskem pravi program, da je treba delati na to, da se čimprej odpravi in da čimprej zavladajo redne u-tavne razmere. Isto velja tudi za Reko.
Glede na zunanjo državno politiko želi nova stranka, da se vzdrži trozveza. Poudarja pa, da naj avstro-ogrska države goji prijateljstvo z balkanskimi državami. Nemški cesar v Avstriji.
OPAVA, 14. (Klor.) Danes popoldne je prispel semkaj nemški cesar
PODLISTEK.
Prisega.
Spisal OCTA VE FEUILLET.
„Ali se kaže podoben svoji fotografiji ?" je nadaljevala teta.
„Menda."
„Mora ima jako lažnive oči, kakor vsi hinavci."
„Seveda", je odgovorila mlada vdova raztreseno. Vzela je svojo stekleničico z dišavo, dihala dolgo vase vonj ; potem se je dvignila, vzela skrinjico iz ebenovine pod pazduho in rekla : „Poskušala bom, da bi zaspala ; glava mi gori kakor v ognju". Potem je počasi, z lepo, ljubko-ponosuo hojo, ki je bila lastna le njej, odšia preko salona in skozi vrata.
Teta je morala za trenotek brzdati svojo radovednost.
V.
Minolo je več dni. Maurice je občutil, d i ne more več dolgo odlašati se svojim obiskom pri Robertovi vdovi ; ali, čim je pomislil na ta obisk, tem bolj je obžaloval,
Viljem na dvadnevni poset pri šlezijskem deželnem glavarju grofu Laritschu, da se udeležv napovedanega velikega lova.
Kitajsko-japonski spor.
DUNAJ, 14. (Izv.) Iz Pekinga javljajo, da je kitajska vlada sprejela japonske pogoje. Vzlic temu pa nikakor ni gotovo, da da bil spor med Kitajsko in Japonsko poravnan, kajti iz Tokija se javlja, da se smatra Še vedno položaj za zelo resen. Vse kaže na to, da je posredovanje velesil neobhodno potrebno, pri čemer pa je gotovo, da bo trpela vse stroške posredovanja Kitajska.
Kolere.
BUDIMPEŠTA, 14. (Kor.) Kakor poroča ministrstvo notranjih zadev, so bili danes naznanjeni štirje novi slučaji kolere.
„Narodna šola" v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Celih 17 let je že delovala „Narodna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem in Slovenci v velikovškem okraju se imajo zahvaliti edino le naši „Družbi sv. Cirila in Metoda", da se je slovenska mladina v tem tako silno ogroženem okraju še ohranila svojemu narodu. Nastale pa so v zadnjih letih na Koroškem preža-lostne razmere, zanesel se je tja gor tisti kranjski strankarski fanatizem, ki naravnost ubija vsako res narodno delo, in tisti koroški Slovenci, ki so dolžni toliko hvaležnosti naši šolski družbi, so jej obrnili hrbet in nimajo zanjo niti besedice, ki naj bi jej izrekala le tiohico priznanja za njeno dolgoletno narodnoobrambno delo, kaj šele hvaležnost. So pač to žalostne razmere, ki jih moremo le obžalovati; saj upati ni, da bi se kedaj izpremenile, dasiravno je več ko gotovo, da si koroški Slovenci s takim ravnanjem sami podpisujejo svojo smrt. Nas, ki gledamo sami na sebi, kaj velja za narod resnično narodno delo, skeli v dno srca, ko moramo gledati, kako se na Koroškem vsled splošnega mrtvila danzadnem krči naša narodne posest; toda kaj hočemo! Bolniku, ki odklanja zdravnikovo pomoč in se zateka k mažaču in konjederski, ni mogoče pomagati. Kriv si je sam svote smrti. Kako pa bo odslej z narodno šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu, ki jo je pred 17 leti zgradila in 17 let obskrbovala Družba sv. Cirila in Metoda pa kaže sledeče sporočilo, ki ga posnemamo po zadnjem celovškem „Miru", ki piše:
„Gotovo bo vsak prijatelj koroških Slovencev z zadoščenjem pozdravil naše naznanilo, da se je glede „Narodne šole* v Št. Rupertu pri Velikovcu po več kot dveletnih obravnavah z družbo sv. Cirila in
čem tajiti,. da je v moji odklonitvi zrnce da se ni takoj prvikrat iznebil vse te nesrečne misije, in sed&j ee mu je zdelo še te-žavneje, povraćati se k temu.
Tu pa mu je prišel hkratu na misel naBvet, ki mu ga je bila dala njegova mati. Hotel je breme, ki ga je tlačilo, zvaliti na druga ramena, na onega častitega župnika, abbe ja Desmorteuxa. Da, mati je imela prav, to je bil pravi mož za to. Saj je bil duševni svetovalec, spovednik gospe de Lapave j ali ne bi bilo potem najbolje in najprimerneje, da iz teh ust izve, sadnjo voljo svojega soproga ? Ali ni spadalo to takorekoč k njegovim dolžnostim ?
Maurice je poznal abbeja kakor častit-Ijivega duhovnika, učenega in ljubeznjivega moža. Ker je bil brez vsakega Častihlepja, ni nikdar po&kušal, da bi dobil kako drugo višje mesto. Nasprotno, izprosil si je od svojih višjih kakor posebno naklonjenost, da je mogel ostati v svoji vasici in je v tem, od sveta oddaljenem kraju živel zadovoljno in veselo, obdeloval svoj vrtec, gojil na špa-lirjih breskve in grozdje, se bavil z lokal nimi starinami, ki jih je zasledoval in izko pa val po okolici, ter je bil dopisujoč član večin učenih družeb. Pri Bvojih župljanih je
Metoda dosegel sporazum. Vrlim rodoljubom v obeh taborih, ki so neumorno v tem smislu delovali in tako omogočili, da se ta na najbolj ogroženi točki naše slovensko-nemŠke meje se nahajajoča šola ohrani, gre naša iskrena zahvala. Naši narodni nasprotniki so že škodoželjno pisali v svojih listih o propadu naše slovenske šole, ali njihove želje se ne bodo izpolnile, ampak naša »Narodna šola" bo, kakor dozdaj skozi 17 let, tudi še zanaprej plodonosno delovala in reševala slovensko delo ponemčevanja. N a podlagi tega sporazuma vzamejo šolate sestre „Narodno šolo" od družbe sv. Cirila in Metoda v najem brez najemnine, samo proti plačevanju priznanice 10 kron na leto, s katero šolske sestre priznajo, da ostane „Narodna šola" tudi nadalje last družbe CMD. Stroške pokrivata CMDin „S 1 o v. S t raža" : ta, „Slovenska Straža" bo prispevala sedem desetin, družba sv. Cirila in Metoda pa tri desetine. Najemna pogogba stopi v veljavo dne 1. novembra t. 1. in traja petnajst let. S tem je tudi šolskim sestram obstanek tukaj zagotovljen in bodo zanaprej še z večjo vnemo delovale v „Narodni šoli* za rešitev slovenskih otrok.
V „Narodni šoli" se bodo podučevali dečki in deklice. Ko bo čez par let [v četrtem razredu za en samostalni razred dosti dečkov, se bo k četi temu razredu zopet otvoril paralelni razred za dečke in bodo šoske sestre na njem nastavile učitelja, ki bo tedaj v četrtem deškem razredu podučevat in ob enem učil tudi telovadbo dečke ostalih razredov na četrtem dekliškem razredu bo pa tudi zanaprej poučevala deklice šolska sestra učiteljica.
Ko je tedaj naši prepotrebni „Narodni šoli" zopet obstanek zagotovljen, pozivamo vse naše okoliške in mestne Slovence, da naj ostanejo zvesti naši šoli in se ne dajo po nobenem rogoviljenju naših narodnih nasprotnikovim otrokom zagotovi krščanska in slovenska vzgoja; nemščina se bo tudi gojila za potrebo, posebno v tretjem in četrtem razredu.
Pri tej priliki priporočamo slovenskim staršem zopet dekliški internat naše „Narodne šole" in jih prosimo, da nam pošljejo za prihodnje šolsko leto, ki se začne ob Vseh svetih, prav mnogo gojenk.
Naznaniti moramo pa še, da bodo šolske sestre letos ob Vseh svetih otvorile tudi gospodinjsko Šolo za šoli odrasle deklice. Gospodinjska šola je nujna potreba sedanjega časa za potrebno izobrazbo naših slovenskih gospodinj. Na Kranjskem je že več
bil spit šno priljubljen, a na sosednjih graščinah je bil vsikdar dobrodošel gost.
K temu ljubeznji vemu filozofu se je torej podal Maurice, in ko ga je naprosil, naj njegovo zaupno sporočilo smatra kakor spovedniško tajno, ga je popolnoma obvestil o stvari, ter ga pros i končno, naj sprejme nalogo, da obvesti vdovo o ustmeni oporoki njenega soproga.
„Nikdo ni", je do3tavil Maurice, „spo-sobneji za to, nego vi, prečastiti. Iz ust starčka, duhovnika, spovednika, izgubi ta kočljiva stvar, ta stvar vesti, tisto ostrino, dočim bi iz ust vsakega drugega zvenela žaljivo".
Abbe Desmorteux, ki je mladega poveljnika veselo sprejel, je postal zelo resen, ko je cul to izpoved. Jasno Čelo se mu je stemnilo, sicer smejoce se odkrite oči so gledale temno pred-se, svoji roki je potisnil v bele kodre in je premišljeval dolgo. Slednjič je privzdignil glavo in rekel : „Ljubi, ljubi gospod, to je sila neprijetna komisija, ki mi jo poverjate tu, jako huda, in gotovo bi me vdova obsovražila, ako bi zagrešil neprevidnost, da bi sprejel to nalogo. Očitali mi bosta sebičnost, moj ljubi gospod; no-egoizma — star sem, ljubim mir, hočem v
takih gospodinjskih šol, ki so vse zelo dobro obiskovane. Zoper gospodinjsko šolo imajo nekateri ta predsodek, da se baje deklice v taki šoli odvadijo delu. Ravno nasprotno je res. Gojenke gospodinjske sole bodo morale zelo pridno delati. Že zdaj so imele šolske sestre v internatu večje deklice, ki so se poučevale v kuhanju in ženskih ročnih delih. V gospodinjski šoli bodo morale gojenke zanaprej še več delati. Poleg tega se bodo še učile veliko potrebnih naukov in navodil za gospodarsko potrebo. Vsako leto se be napravilo dvoje tečajev: zimski tečaj od 1. novembra do 1. maja, in ako se oglasi dosti gojenk, tudi poletni tečaj od 1. maja do 1. novembra. — Šolski pouk bo trajal vsak dan tri ure. Praktični zdravnik bo predaval, kako se mort mo zdravi ohraniti, bo dajal nasvete o prnih po-močkih, ako kdo v hiši oboli. Živinozdrav-nik bo poučeval o umni živinoreji, posebno goved in prašičev, bo dajal potrebna navodila, kako naj se živina zdravi. Šolska sestra bo podučevala o knjigovodstvu in računstvu. Tudi krščanski nauk se bo po dve uri na teden učil. Po končanem šolskem pouku se bodo gospodinjske gojenke vsaki dan razdelile na razna dela, en oddelek bo šel v kuhinjo, drugi zopet k perilu ali k ženskemu ročnemu delu, tretji pa bo šel na bližnjo pristavo šolskih sester, da se bodo tam v kravjih in prašičjih hlevih vadile v umni živinoreji; vsi potrebni stroji bodo tam za izvrševanje mlekarstva na razpolago. Vse učenke gospodinjske šole morajo biti gojenke Šolskega internata. Mesečno plačilo za vsako go-jenko znaša kakor dozdaj 26 kron. Da se gospodinjska šola otvori, se mora oglasiti vsaj 12 gojenk, ki morajo biti najmanj 14 let stare, boljše je, ako so stare 16 do 18 let, morajo biti zdrave in nravno nepokvarjene. Oglasila naj se pravočasno pošljejo šolskim sestram v „Narodni šoli" v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Slovenci! Nov kulturni zavod se vam otvarja, poslužite se ga. Kakor smo že zgoraj omenili, bo „Slovenska Straža" zanaprej sedem desetin prispevala za vzdrževanje naše „Narodne šole", pa tudi za gospodinjsko šolo daje veliko podporo, ona prevzame tedaj za nas koroške Slovence zelo veliko breme. Zavoljo tega je naša sveta dolžnost, da „Slovensko Stražo" podpiramo z vsemi močmi!
Tako torej „Mir". — Ali ni morda res preznačilno za razmere na Koroškem, da je našlo edino glasilo koroških Slovencev samo par besedic zahvale „vrlim rodoljubom v obeh taborih, ki so omogočili, da se ohrani ta šola", torej posameznikom; ni našloniti besedice zahvale za Družbo sv. Cirila in Metoda, ki
miru živeti z vsem svetom, hočem v dobrem sosedstvu se svojimi sosedi — priznavam to! Ali verujte mi, ljubi gospod, da sem ravno jaz kakor duhovnik in kakor izpovednik najneprimerneja oseba na svetu za dobro izvršenje te naloge. Zakaj ? me vprašujete. Da, ravno zato, ker sem izpovednik, duševni svetovalec gospe markize ; in prvo, ki bi me vprašala, ko bi jej prinesel vaše sporoč lo, bi bilo, v koliko da je s tem vezana njena vest? Nu, jaz ne vem tega, in ne bi hotel biti siljen v odločanje o tem. Povsem ne-možno mi je, sodeč z verskega stališča, odločiti, v koliko je žena, mlada žena, obvezana pokoriti se testamentarieni volji svojega moža, ki jej umirajoč prepoveduje zopetno možitev ... Ta odločitev ni v moji kom-petenci. Nočem torej vedeti, da pri go.-pe Lapave obstoji to vprašanje vesti ... m če bi mi zaupala ... nu, potem mi bo še dovolj Časa za razmišljanje o tem ; sedaj pa, ljubi goBpod, vas prosim prav iskreno, da mi ne nalagate te misije. Da, rotim vas, da naj markiza niti ne sluti, da Bem tudi jaz obveščen v to tajno, kajti v njenih očeh bi moral biti oni. ki pozna t j tajno, sovražnik, ali — sokrivec".
(Dalje.)
Stran TT.
„EDINOS1" H 256
V Tr«tu, r?np 15 septembra 1913
je z velikimi stroški z gradila in potem 17 let vzdrževala to šolo, ki jo prepušča šolskim sestram za lOkronsko letno najemnino celih petnajst let, ki bo tudi še nadalje p r i s p e v a 1 a t r i desetine k vzdrževalnim stroškom?! Nasprotno pa nalaga kot sveto dolžnost koroškim Slovencem, da z vsemi svojimi močmi podpirajo — „Slovensko Stražo", ki dcsedaj ni, temveč šele bo zanaprej prispevala sedem desetin stroškov za vzdrževanje šole. Družbi sv. Cirila in Metoda je bila in je prokleta dolžnost, da je storila vse ono, kar je storila za koroške Slovence in kar še stori zanje, toda v zahvalo za to pa je sveta dolžnost koroških Slovencev, da je ne podpirajo!
Če je kdo, ki želi iz vsega srca rešitve koroških Slovencev, smo to gotovo mi tržaški Slovenci, toda rečemo pa tudi odkrito, da nimamo niti najmanjšega upa, da bi ob takih razmerah, kakor se kažejo iz tega „Mi-rovega" sporočila, moglo biti reševalno delo uspešno.
Žalibog!
Mita propaganda u Gotici
Z oziram na to, daje bil oni „ Gesangve* rt-;.nw, ki je po Wieserjevih prizadevanjih povzročil prošlo nedeljo hrup v Gorici, usta-r.ovljcn prvotno na socijalnodemokraUki podlagi in 3e je za ono nemško veselico delala vsled tega tudi velika reklama med scc'jalnodemokratskimi železn čarji, je so-cijalnodenjokratska stranka v Gorici skle-I nila neko resolucijo, v kateri je izjavljala, ca društvo ni socijalnodemokratsko in da nima nič opraviti niti s stranko kot tako, niti s strokovnimi organizacijami sccijalno-demokratskimi. Sedaj, po končani oni nemški izzivalni prireditvi, pa je priobčila ^Zarja* sledečo zanimivo in preznačiloo izjavo, ki jo prav zato priobčujtrao v ce loti. Ta izjava i.e glasi:
Naša resolucija, Pretekli teden smo priobčili res.lucijo glede veselice, ki jo je bil priredil „Gesangverein" državnih ielezničarjev v Gorici. Resolucijo so sklenili slovenski in italijanski politični odbori, ter komisija strokovnih organizacij v Golici. Nismo imeli namena, da bi se po vrnili še k temu predmetu, ker je razvidno ie iz resolucijc, da ni imela vsa prireditev za nas toliko vrednosti, da bi jej žrtvovali še kaj prostora v našem listu. Ker pa vsak pojav, bodisi oomemben za vso stranko ali pa samo za posamezne dežele in kraje, izzove pri naših sodrugih več ali manj komentarja, tako tudi resolucija ni ostala brez teh posledic. Mnogo sodrugov nas je vpraševalo, kaj je bil povod tej resoluciji. V naslednjem hočemo pojasniti, kako da je nastala resolucija.
Kmalu potem, ko se je otvorila nova državna železnica, so se začeli nekateri državni železničarji zanimati za glasbo in petje. Ker je bilo med železničarji veČina organiziranih sodrugov, je samoobsebi umevno, da so isti tvorili tu ii veČino v pevski in glasbeni skupini. Ustanovili so torej pevski zbor in tudi vložili oblasti društvena pravila pod imenom „Gesang verein utr Staatsbahner in Gorz", ki so jih tudi oblasti potrdila. Pod tem imenom je društvo ludi nadaljevalo svoje posiovanje in gojilo skoraj izključno le mednarodne pesmi. Pred letom je to društvo sMenilo, dr< si nabavi društveno zastavo, kojo je tudi razvilo preteklo nedeljo, ampak ne več pod prvotnim imenom, marveč vsaj na plakatih in vabilih smo čitali tako, pod imenom „Deutscher Gesangverein der Staatsbahner in Go.z".
Kaj je napotilo društvo, da je izpre-menilo prvotno ime in kdaj se je to izvr šilo, nam ni znano. Dognali pa smo, da je dobilo društvo razen prostovoljnih prispevkov za z a-stavov dar tudiznatno svoto od osebe, katere ime ne povemo j a v n o s t i, (Zakaj pa ne ? Ured.) a m-pak povemo, da ta oseba ni bil Wieser. Izključeno pa ni, da je dobilo pod vplivom tega daru društvo popolnoma drugačen značaj od prvotnega. Da si je društvo nadjalo drugačno ime, nam je bilo do zadnjega popolnoma neznano; neznane so nam bile pa tudi osebe, ki so imele vso to prireditev v rokah in je ravno to vzrok, da nismo prej reagirali. Na čelu te prireditve so namreč stale osebe, ki so
vse prej, nego socialističnega prepričanja. In žalostno je, da moramo d a-nes konštatirati, da se je dalo lepo število naših sodrugov voditi tako slepo zanos od nekaterih oseb, ki so, kakor smo prej omenili, vse drugo, samo socialni demokratje ne! Kakšen značaj so hoteli dati vsej prireditvi, je težko ugotoviti, vemo pa z vso gotovostjo, da so nekatere, ne vse, v veseličnem odboru se nahajajoče osebe, postopale tako nesramno napram naši stranki. da ne zaslužijo imena proletarci.
Bilo je namreč za časa zadnjih dežel-nozborskih volitev na Goriškem: ves volilni boj je bil naperjen proti laško-liberalni stranki in nekatere osebo veseličnega odbora, da si zagotove trg G i n-nastica in mestno godbo v dru štveni noši na veselico, so na« pravili nekak kompromis z liberalno kamoro in agitirali na vso moč za njene kandidate. Morda so si hoteli italijanski kamoraši za-geto v iti »udi še za prihodnje občinske volitve nemške glasove,
Tuiii neko drugo dejstvo je dalo ,jo-vod političnima odboroma in strokovni komisiji, za to resolucijo in sicer to, da je veseiični odbor popolnoma prezrl politična odbora, in strokovno komisijo, v kateri je bilo tudi to društvo zastopano, S tem je veselični odber pokazal, da tej prireditvi noče dati proletarskega značaja. Uspeh naše resolucije je bil popoln. OJ goriških, razen nekaj železničarjev, in okoliških sodrugov se ni nihče udeležil veselice; in kolikor smo mogli izvedeti, so tudi nekatera društva, katerim smo poklali resolucijo, v zadnjem hipu odpovedala sodelovanje.
Mislimo, da nam pač ni treba prav čisto nič komentirati te izjave, ki daje globok vpegled v delovanje načelnika Wie serja in vseh njegovih vsenemških pTiga-njačev. Zato, da so dobili godbo in vese lični prostor, so se prodali laškolibtraini Kam ori! To zadostuje! Fej !
Domače vesti.
Šola „Glasbene Matice". — Vpisovanje v šolo „Glasbene Matice" se vrši danes, v ponedeljek od 3 do 5 in jutri, v torek cd 4 do 5 popoldne v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva*, ulica sv. Frančiška št. 2, I. nadstropje.
Osrednji vsedija&ki podporniki odbor v Ljubljani je prejel po g. Rezi Šribar iz S* Petra v Savinjski dolini go K kot či ti dobiček prireditve, ki se je vršila v prid podpornim dr. Požrtvovalni gospodični in si. občinstvu naša iskrena hvala! O. V. P. O. v Lubljani.
Odredbe za obvladanje jesenskega prometa 1913. v področju državne železniške Uprave Kakor lani, je drŽavno-Ž^leznišk a uprava tudi Ž2 letos vse primerno ukrenila za gladki razvoj tovornega prometa, ki bo — kakor je pričakovati — v jesenskih mesecih jačji. Ker se je na eni strani vozni park, ki je na razpolago, vsled precejšnjega števila na novo dobavljenih tovornih voz izdatno pomnožil, na drugi strani pa vse primerno odredilo, da bodo vozovi čim hitrejše krožili in se čim intenzivnejše izkoriščali, je pričakovati, da bo moč ustreči zahtevam glede priprave tovornih voz v najdalekosežnejši meri. Te odredbe bodo pa imele popoln tupeh šele tedaj, Če bo tudi občinstvo, ki pošilja blago, v svojem dobro razumljenem interesu kar najkrepkejše podpiralo dr-žavno-železniško upravo in njene organe v stremljenjih po brezhibnem razvoju jesenskega prometa. Vsak posamezni pošiljatelj je v stanu, da pripomore k dosegi željenega cilja. K sredstvom, ki so na razpolago pošiljalcem, da podpirajo z ogromnimi materijalnimi žrtvami zvezane odredbe državno-železniške uprave, spi-dajo : 1. Dobivanje oziroma odpoŠiljanje takih sirovin in proizvodov, katere se morejo za jesen in zimo Že sedaj nabaviti, še v poletnih mesecih. To se priporoča zlasti vsled tega, ker se more blago te vrste brez težkoč prevažati v poletnih mesecih. 2. Cim najbolj možno dalekosežno izrabljanje brzojavnega, zlasti pa telefoničnega objavljanja dospelega blaga. Ta način objavljenja je v bistveno korist
Največja slovenska hranilnica.
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
je imela koncem leta 1912
66O milijonov kron denarnega prometa, 42 mil. kron vlog in I mil. 300 tisoč kron rezervnega zaklada.
SPREJEMA VLOGE VSAK DELAVNIK.
Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov.
Vložen denar obrestuje po
4
II o
o
brez odbitka
H	Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da
se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno varna. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev župnišča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade, izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 l/«% obrestim in najmanj 3/4% amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
M
i i v.
y §
tj
1
h
■
I
H «
s
H
B
i
H
n
i
I
%
__v
Pisarna dr. Frana Solar-ja
se je preselila
v ulico Giosue Carducci št. 9
(vhod ul. S. Lazzsro 23, II. n.)

^ tii i i
V/elikdDska zaloga pohištva m fapecarlj
mm

s*
nn. cl mm jl i * mmn ims m «1mm
Najbolj ugoden mr sa oakupov&nje hodi*? glede cen. kakor tudi kakovosti. Kotalit h »ur,
i
s
jgtgsss
3
0000000090000000
: ivan parenzan:
mesnica«
Dnevno sveže meso, dovoz z železnico. Razpošiljanje Da dom po konkurenčnih cenah. — Priporoča ee za obilen obisk.
Rojan, S. Marcora 1.
i
a
s
prva in edina pisarna i — t vojaški stvari — '
(ktnceiljMlrufc ad o. k. unutntilva) Trst, ulica deli« Casermi 5, IL n.
Daj* nasveta ii briormacije o ▼sem. kar m tiče novačenja ta vojaške službo. Izdolbe Id odpofi$a vsaka vrsto prošenj vojaSkega značaja — oproSčenje od Taj, enoletno pro-glo vodstva, ienitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede praaan&ne službe, vsprejetja r vojaSke lola Itd. — Pooblaščena je »asto-stranke pred obl»wtnijami — Reževenja tro in točno. — Uradna are* Ob delavkah od & predpotadne do 7. popoludne Ob mmdatfak li pmanikih od 10 do ll efold.
Postno pošiljko 3 kg netto
.............- = pristnega....... • -•
Malinouega sirupu
pošilja franko proti povzetju za K & 60
c. kr. dvorni dobavatelj
:: O. PICCOLI ::
V LJUBLJANI.
Psiiljatev tudi v sodčkih po K M O kg lo v stereiizir. steklenicah v zaaajih po 25 steklenic a K 1 40.
Dr. 1»
Dr. PBTSCHNiOG
trst, vb S. Caicrisa Jtn. i.
Zšnmtik m aotnujt (stolne) kotam Ii 2—I b špedjaltet sm kote* & (spolne) bo ležal i 1IV.—1 Si 7—7\
Rodoljubi .'Posnemajte naše narodne mecene!
UBBMimi «u i—m 11 ii m a
Stran TTT
onim prejemnikom, ki stanujejo volj daleč od železnice. O postopanju pri oddaji zadevne dovolilne izjave d^je pojasnila bliž nji c. kr. železniški urad. 3. Pričetek nakladanja takoj po pripravi voz in kar najbolj možno nepretrgano in hitro končanje tega dela. 4. Pričetek skladanja kakor hitro mogoče po prejemu objav-nice. 5. Izkoriščanje zgodnjih jutranjih ur kakor tudi večernih in ponočnih ur za skladanje in nakladanje, v kolikor je to po predidočcm dogovoru s postajama možno. Poataje imajo nalog, da u.*trežej;> takim željam, v kolikor to dopušča varnost obrata in pri skladanju oziroma na kladanju zaposlenih oseb. 6. Pravočasno in na najpotrebnejšo mero omejeno naročanje voz ter ureditev dovažanja blaga v sporazumu s po»tajo. 7. Čim možno izkoriščanje nakladne teže in nakladne prostore za nakladanje pripravljenih voz. 8. Zelo hitro odvažanje dospelega in v železniških skladiščih shranjenega blaga takoj po prejemu objavine, da ne bo blago v skladiščih nakopičeno in ne bo ovir pri skladanju, kar se sicer po največ dogaja. 9, Preklic morebitnih prepovedi glede dovažanja blaga od septembra do decembra v onih postajah, kjer je uvedena železniškouraana prevaževalna služba.
Rsnjikoli so glavna podpora socijaiittov.
Človek, ki pozna nezdrave razmere domaČih delavcev v tržaškem mestu, ne more razumeti, zakaj se naši socijalisti tako dosledno stavijo za hrbet rcniikolom, ki so prišli odjedat kruh domačim delavcem. Vzrok je pa tak. kakor mi je pripovedoval mož, ki ie dobil ve*t iz čistega vira : „Ljudje božji, veste, zakaj gre : nič manj, kakor za obstanek socijalist ič ne organizacije!" Ni megoče! In je! Znano je, da je zgrešena pot naših internacijonalcev, vzrok da so izgubili vero in zaslombo v domačem delavstvu — a našli so io pri renjikolih.
Redke so „fiike", ki jih donašajo naši, ko se vsak renjikolo takoj, koje stopil na tržaški tlak, vpiše v organizacijo in redno donaŠa tedenske fiike. Organiziran tujec dobi takoj dve za plombi, prvo in glavno na magistratu, a drugo v socialistični legi.
Ako pomislimo, da je v Trstu na tisoče italijanskih težakov, da pada ob so botah blagodejna rosa renjikolskih ftik v Puecherjevo blagajno, potem nam je razumljivo, zakaj so priraatli tako na srce — našim socijalistom — in zakaj jih tako prizanesljivo božajo.
R ido\edni smo, kako konča ta boj med renjikoli in domačini. Ali se domače tržaško italijansko in slovensko delavstvo zaveda svojih pravic in svoje moči in združeno zlomi ta nesrečni zistem zapc stavljanja domačinov, ali pa se ukloni zagrizeni kamori, ki ni imela nikdar srca za Tržačane in pripušča, da poplavijo ita lijktnski delavci — renjikoli celo Primorje. No, potem bo nastal mir: naši nci pojdejo s trebuhom za kruhom, tujec pa objestno zasede še zadnji kotiček in brez vojne in zmage postalo je Primorje kraljeva Regione Giulia.	Amen.
Vpisovanje v ctroške vrtce CMD s
viši:
Pri Sv. 1 v a n j: Danes dne 15. t. m od 9 do 12 dop.
P<i Sv. J a k o b u : Danes 15. in 16. t. m. od 9 dor>. qo 1 pop.
V	Škednju: Danes 15. Ia [utri 16. od 9 do 12 dopedne In od 3 do 6 popo!
Na V r d e 1 c I: Danes 15. in 16. t. m. od 9 do 12 dop. in c d 3 do 5 pop.
V	Rojenu: Dines 15. in futri 16. t. m. cd 9 do 12 dop. in od 3 do 4 pop. Vršeč bo vodila nova irtnarica gdč. Rekarjeva jn poskrbljeno bo, da res potrebni otroci ■dob- popoldansko hr^no.
V	Rocoiu: Jjtri 16. t. m. od 8 do 32 dop. In od 3 do 6 popoldne.
Za vpis je potreben rojstni list ali izpisek iz rojstne matice ansgrafičnega urada, izpričevalo o cepljenih koz.: h in o zdravju oči.
Velik koncert dalmatinskih umetnikov: operne pevke Cvete pl. C ndro, v»{o-
iicista A^manda Menegheilo-Dinčlči ia pi jauHa Josipa BDZzctiija se bo vršit v ponedeljek, dne 15. t. m. cb 8 zvtčcr v ,Narodnem doam" v Tistu. Sportd: 1) Eeriot — Coccert br. 7 (Andanle t:arquiUo i finale) za vijollno: A. MeneghsIIo Dlnčlć. 2. Smetana — Prodana nevesta (Ah tcškl Jad . ) za sopran: C. p!. Cindro. 3. Bazzini
—	Ešgle za vijollno: A. Meieghellc-Dlnčič 4 R?ger — Rhapsodle Op. 24. Br. 6, zs pasovi-: J. Bozzotti. 5. Donizetti — Li Fatoriia (O rolo Fernando...) za sopran: C. pl. Ctedro. 6 Poganini — „Mo^ć* Va ri{«rtja za vijoliao z eno samo struno : A Meaeghelb-Diočfč 7. a) Bersa — Robiajlcs. b) MtEeghello Dlnčlč — Tužia pesem Iz opere „Povratek* ia sopran : C pl. C adro. 8. Strelec*y — Mephlsto Valse za glasovir: j. Bjzzoit«. 9 Verdi: La Forza di\ Deitlro (Madfe, pietosa verglne..,) za sopran : C pi. Ciid.o. 10. a) Nsruda — Berceu^e slave, b) Drdla — Serenade, c) Simonettl
—	Madrigale, d) Vleniavsky — Obertass, rTiEZurka, za vfjolino A. M?neghtlfo DicUč 11. PiaiutU — ii iibfo S-.nio, rcrna*xa 1 sopran, vijolico in glasovir: C. pl. Cindro, A -Vbneghello-DInć'ć i J Bozzotti.
Cene: sedež v parterju K 2 50, vstop n?c* za parter !n lože K 1 —, sedež nc» galeriji z vstopnico K 1*50, vstopnica na galerijo K —60, loža K 15*— Vstopnice se prodajajo v Gorenjčevi trgovini in na dan koncerta r. večer pri blagajni.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 1 knjigovodja, 0 kores-pondenta, 2 kontoarista, 1 poslovodja,
1	potnik, 0 skladiščnik, 5 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke
2	pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 3 kontori-stinja, 0 blagajničark, 9 prodajalk, 14 učence*, 0 učenk.
Službe iščejo: 3 knjigovodje, 0 korespondenc, 5 kontoaristov, 4 poslovodje, 2 potnik«, 6 skladiščnikov, 25 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železninarske stroke, lOpomočniko/ manufak. stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnik v modne in galanterijske stroke, 17 kontoris in/, 20 blsga|ničark, 19 prodajalk, 7 učecce?, 3 učenke.
Posredovalnica postaje za delodajalce, čtetse dru»t?£, učence ia učenke b.erplačao, za druge pa proti mali cd$kodnia*.
Slovenska trgovska Šola v Trstu (s
pravico favaojt). i V. šolsko leto. Vpisovanje vrli dne 16, in 17. t. rn. od 9 do 12 dop. in 3 do 6 pop. v no7lh prostorih, ul. Stadion 21 I. V I. letnik se sprejemalo učenci z absoleiraco meščansko ali cižj srednjo šolo ali 8rairedno ij'ud&ko šolo ali z dovršenim pripravljalnim lečsjem na trgovskih šolah. Kdor nima ie predizobrazbe, lahko deta sprejemni Izpit iz sledečih predmetov : slovenščine, rečunstva in geometrijskega oblikoslovja, zemljepisa, prfrodopisa in fizi;?. Z^hle-a se za vse dovršeno 14. 'eto starost?. V II. letnik vstopijo lahko ab-solventje i. letnika na diugih trgovskih Šolah.
V pripravlja I g i let&ik se sprejemajo učenci, ki so dovršili vsaj I. razred kake srednja aii meščanske šole ali 6. razred ljudskih šol ia ki bo vsaj 13 let stari. Sol-nha znaša za I. in I(. letnik K 200, plač-ijhih v mesečnih obrokih po K 20, za pri pravljalni letnik K 80, ravactako plačljivih v obrokih. Re?nl učenci se lahko deioma ali povsem oprosie šolnine.
Na novo vstopajoči učenci nsj prinesejo seboj zadnje žolsko spričevalo, ro|<tn IjsMn zdra«ralŠki izpričevali o cepljenju koz iu c očeh, ter plačajo vpisnine K 5, prispevka za učila K 4. Učenci, ki že p?ipa dajo zavodu, plačajo le prispevek za učila.
Ako se oglasi vsaj 20 deklic z abscl-virano meščansko ali kako tej podobno in ena ko veljavno šolo. se otvoii tudi dtklška trgovska šola. če se pa to število ne doseže, se uvrde učenke, kakor lansko leto, / deški razred. Šulnina znaša K 20 mesečnih, katere pa učenke ne morejo bit? oproščene.
Šo!a nudi poleg temeljite strokovne iz obrazbe zlasti tudi obšfren pouk v teniškem In Italijanskem jeziku, in njeca Izpričevala so vsled pravice javnosti easkoveljavna podobnim d.žavrim šolam.
Ravnateljstvo.
Druge slovenske dežele.
Slovenska pešam. V dneh 6., 7. in 8.
septembra s:i.o praznovali Slovtcci četvero pomembnih praznikov in sla veli. Nsd črno Vrhniko je Sckol razpenjal svoja ponosna cnla, v Ljubljani so samozavestno zborovali napredni učlteijf, v Domžalah Je b ia lepa manifestacija za narodno stvar, dočim Je 7 Kamnitu slavila triumf slovenska pesem.

iUDOLF SCHU /lZE
IZ BERLINA kocesijonlranl zobotehnlk ■ .....-
Ulica Aequedoto štev. 4, I. uadstr.. (vogal Via Stadion).
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, Zmerne cene z cztrom na razmere manj posedujočih slojev.
OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9-1 IX 3-8.
A. BamNč (prej Jakob Bamitič, :rst, um LoliSai:
BES" Zaloga vsakovrstnega blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobov* koruze in moka
Se priporoča udana
g ter različnih jestvin.
■	Svoji k svojim I
2

A. BAMBIČ. I
Trst, ulica San I Glovauni € In 2 TELEFON fitev. 11-85
Podružnica y Zain.
Zaloga
rnjolM nefii is Steiiiiiof »i
lastnega Izdelka.
EMino zastop. tovarne ^ majoličnih peči: Čari Mav-ei^s SOhne, Blaniko
3zbera plošč
za stene kakor tudi za štedilnike,
aiajoll«, poži liieiaa« u trajen ofeij, Bp«r*bIJlTo 1
372
f SLOITEMOI! Vaš narodni nrar
in zlatar
ALOJZ POVH
se nahaja na trg-u Sar r i era 3.
K. Gasperini, Trst;
Telefon itev. 1974.	ŠpedliiiP Via Economo št 10.
Prevozno podjetje —
Sprejema razarinjanje vsakegakoli blaga Iz mitnic, dostavlja na dom.
POftlLJATVE, POTEGA KOVČEG O V. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdka „Cement"
Tot-otbm cement* m,Portlmnd" v Spljotu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
Hasiaiiaii
Hov© pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14-oa.)
Pp^vo« mrlic^ v na vse kraje
Zastopstvo a prodajo	ui!i pr^imetov: J iLRZEK, Opdlno it. 170 ( T. VITEZ
v Nabreiinl na trgu pri cerirci; a. JAMŠES., pri Orehu (Noahoro); F. BRNETI O v Skednju. ========= Zalopa pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Poletje bogato preskrbijeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksarjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste lz kovine in raznovrstae iz lesa, pajčolan obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in drage svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi pred-neti so stalno na razpolago. 'Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejema]o v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in uoraviteli M. d T I B I L J
Stran IV.
.EDINOST" St. 256.
„Ljubljanski Zvon" |e v nedeljo poletel s svojim zborom v prijazno mesto Kamnik, kjer sta ga IJubetni/o sprejela karcalikl salonski orkester in I. slov. pevsko druStvo „Lira". V imenu prv. ga Je izletnike prisrčne pozdravil g. Nikolaj Sadolfcar, v imenu drugega g. Rudolf Blater. Odzdravil Jima Je podpredsednik „Ljubljanskega Zvona* gosp. Zorko Prelovec, poudarjajoč, da Je bratomorni politični boj uničil nekdasje živahno delovanje po pevskih, glasbenih in drugih kulturnih društvih, da pa vendar vročega plamena nekaterih pevskih src ni mogel pogasiti. Dokaz: Kamaik. Namen izleta: zbll-žanje društev in navduSevanje za »daljnje resno pevsko delo 1 — Belo oblečene deklice so izletalke obdarile s planinskimi šopki, nakar so vsa društva šla v OruStvesi dom. — O j 3 popoldne so tujci in mnogo domačinov obiskali grob pesnika Medveda. „Ljubljanski Z?on" je zapel v meškem zboru „Blagor mu", v mešanem zboru nsrodno nagrobaico „Vigrtd se povrne", g. Rudclf Binter pa Je v krasnem govoru očrtal pomen Medveda za našo Meraturo, opisal trpko življenje pok. pesnika, pevke Ljubljanskega Zvoca pa so obdale Medvedov grob s svežimi cvetkam!. Občinstvo Je bilo zaradi lepega počeŠčenje spomina enega sajboljih naših pescikov ginjeno do solz. — Nato so si izletniki ogleda!! Kamnik, znano kopališče In okelfee, cb 5 popoldne pa se Je »rŠl v vrtnem salonu in na vrtu Društvenega dema koncert s sodelovanjem kamniškega sslon skega orkestra. Ne mislimo pisati podrob-mjSe kritike, vendar moramo priznati, da (e obšrni spored v godbenem in pevskem oz?ru uspel Izvrstno. Kamniški salonski orkester je pod vodstvom skladatelja Emila Adamiča precizno sviral težke in lepe skladbe, celo klasične, mešani zbor Ljubljanskega Zvona pa Je predat šal lepo število zborov in je moral več točk ponavljati. Zlasti so cbwinstvu ugajale „Srbske narodne pesmi" in divne Adamičeve skladbe. Ploskanja, priznanja nI hotelo bit? konec. Omeniti moramo, da so posetili ko p cer t skladatelji : Anton Lajovic fn Oskar Dev iz Kranja, Viktcr Parma iz Ljub Jjne, dr. Anton Sel wab iz Celja, pianist Anten Trost in drugi. Poslušalci so skladatelje klicali na eder. Bilo |e mnogo cvet-?, navdušenje Je priklpelo do vihuRca, ko so pevci Ljubljanskega Zvona dvignili na rame svo'egs pevovodjo gosp. Zorfca Prelofca in skladatelja gosp. Eroiis Adamiča. O^edje niso hotele ponehati. Z krasno uspeli koncert se Je Ljubljanskemu Zvonu zahvali! predsednik Lire, g. Binter i; načelnik salonskega orke»t*a g. Sa-in ksr. Ž' l, kmalu se |e bilo treba posloviti. Šj prž arčoejše kot pozdrav Je bilo slovo đrsg'h g stov. Udeleženci koncerta so Jih spremljaj na kolodvor. — Teko je minil ptvski prai-nik v zadovoljno K^mničanov ter v veselje in ČaM „Lji-bij- nskemu Z/cnu ! R
Nar. delavska organizacija.
Škedenjska podružnica N00 priredi v nedeljo, dne 21. septembra veselico s plešem, šaljivo poŠto in tombolo. Obenem se udeležijo tudi tovariši iz Trsta z godbo in dmš^veno zastavo. Odhod iz Trsta od Sv. Jakoba ob 2 popoldne. Ob 3 se bo vršil javni shod na vrtu „Gospodarskega društva" v Skednju. Ob 4 se prične veselica pri Sancinu, po domače Kotalju. Po veselici ples, ki bode trajal do ene ure po polneči. Vstopnina k veselici 50 stotink. Pri plesu 10 stotink komau.
Književnost in URittMtt.
„Veda". — Četrta in peta številka „Vede* izideta tekom tega tedna. Ta številka „Vede- bo obsegal* 12 tiskanih pol raznega zanimivega gradiva.
Gospodarstva.
Vinogradnikom.
S Krasa. Letos smo imeli hladno in deževno poletje. Pač pa Je bil avgust zacia<e dneve Jako vroč. V septembru imamo tudi mile in topie dneve, kar je Jako dobro za zorite v grozdja. Upati Je, da bodo prihodi je leto kupci Jako zadovcljni s kralklm teranom.
Semiertja so po Krasu trte več ali man] napadene po rdečici in r{i, nekatere tudi pešajo. Ljudje uglbljejo o vzroku. Nekater, prerokujejo Celo, da se ce ne bodo start le. Temu pa nI tako. Je na Krasu trt, ki so cepljene na riparfa portalis, in kl so že
prekeračile dobo dvajsetih let. In kjer dobro soskrbujejo, so še |ako lepe In kažejo, da se bodo starale še za mnoga leta. Da pa rdečica rapada trte, temu so vzroki različni Glavni pa je pomanjkljivost gacja. To sc daje sklepati iz dejstva, da rdečica ne na-p * da trt tam, kjer Jih vinogradniki dobro gnoje in ne sadijo med trte različnega rast Iistva.
Vinska trta Je kaj podvržena boleznim. Za sve J obstanek In redno plodovltost potrebuje močnega gnojenja. Navadni domači gnoj Je) ne zadostuje, da bi bil« redovito* bies presledka. Potrebuje tudi rudninskega gnoja. V tržaški okolici kmetovalci to dobro vedo, ker mešajo med navadni gnoj tudi mastne odpadke. Tak gnoj Je bogat na rudninskih snoveh.
Kdor hoče imeti lepe vinograde, na| ne zasaja med trtami raznega zelišča. Posebno ne, če je gnoj slab. Kdor se boča prepričati, kak gcoj napravlja, nej ga da kemično preiskati. Se le potem bo vedel soditi, kako mu Je gnojiti Da dobro uspeva rastlinstvo, mora zemlja vsebovati sledeče redllne snovi: amonijaka, kalijeve kiseline, apna ali kalcijeve kiseline, magnez.jne kheMne, klora i« aatri jeve kiseline. Večletne skušnje pa uče, da trta potrebuje Gsobito gnoja, kl vsebu-e veliko kalija. Gnoj, ki ga pripravljamo za vinograde, ne sme biti pomanjkljiv na tej re-dlini snovi. Kakor človek ne more delati brez svetlobe, Istotako ne mere vinska trta donašati sadu, ako jej primanjkuje kalija. To gnojilo je učinkujoče, da stotero povrača troške. Opisati hečem to gnojilo natančneje o drugi priliki.
Onim pa, kl gnojijo svoja zemljišča za zehšča, svetujem, naj domačemu ali umet nemu gnoju primešavajo tudi kalijeve sol-. Želim, da bi naši gospodarji uvaževsli ta nasvet.
PrnHa CO v "lic* Giatia 23 (v zalogi olja G. ■ lulici 5» Bisggini) črni sladkor avana po 96 vinaijev kg, jedilno olje po 88 vin. liter.	1994
P r O Tli O onha 8 P°rabo kuhinje m mebU-II Od,lld OlfUCI raca sobica se oddasta takoj. Via Commerciale 9. pritličje.	2100
Mrl H orni spalna soba s kristalnim ogledalom ItIUIJUrila 8e proda. - Mizar M. Majcen, Trst, ulica Toiquato Tasso (vogal Belvedere) 28.
2004
QnHo belega in črnega vina proda Nicolć Devin OUUtJ v svoji kleti v Kopru in v Izoli pri jovni ehtnici.	2010
Dobra in poštena r^fflr.2
i j o in stanovanje; pazljivo in Btrogo nadzorstvo. Iz i rijaznosti pove g- Brodnik, upok. uradnik v Gorici Via Poste nuove 22.	1981
| Priporožljlgtorflke. ji
Apiropp Trst, Via Barriera v. 33, na* . nlHOC?*, 13. Damska krojačnicn. Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za poroke, bluze & gledališče itd. Cene zmerne.
FR. BIAGGiNI, "tri* S"T 21
drugo.
olja, kisa, mila i>
Fotografa AntoD- j®***®® 5_asi°v: ,jrst,
ulica 7.
UUUVUM	----- ■ - ----3 —
delle Poste 10; Gorica, Gospo*ka
4444
in
Slovar-
Ksiar kupujete pri tvrdkar ogia?ajo v „Edinosti1'; sklicujte se ve^no na a^as s naiem listu, ker fako bodf zna!« d«tiCn« tvrd k e, 4s pri-nalci9 oglasi, ki jih uvr5?*j* * Edinosti, doW€*k, in radi kodo uvri^alosvoje oglasa tuđ? v kodoCc v našem listu. Za l* tvedet? bolje poslreZeni, zraven te^a ps pomagate s tem jtjs-: : larijaino listu „Edinost" :.

ZSgr
Oglase (Inaeraie) treba našlovljati aa Uredništvo lista, in oe na Tiskarni »Edinost«, as
na „Narodni Dom*1 in ste %m „Kotel BalkanM v Trstu, ampak edinr
fiB Mmtnl sđđeisr mm lldt
asaa ali H& Up7&TO. n
Uredništvo, Tiskarna, Narodni don Ji Hotel Balkan nimajo z oglasi nlka-kepa opravila.
Ta saj si dobro aaponmijo oni, ki aa račaja aflase v našem listu la iel6, M« lat« točna uvrftteai. — — — -
Zotots daIn»tlflsKef a ulna
lssfeai pvidslsk is JESEKIO pri Omiim
Filip Ivanišević, Trst
kallM^VaMIrlvo 17. Triafu 14-05.
— Prodaja ma drobno la u debelo. —
L GOSTUJTE: .JLU' A dri*", ulic* SaaBa ftUv. 18 in gostUna-Baffet, Pi*ua Giaaeppina S ter. 7, t kitirih 4c4
W svoja vina prve vi
GOSTILNA
TRST trg a
uruntlCH pompel
Ooldoni in na istem trgu se rmhnjije&a
alav&aek«niu občiu- COFFE GOLOBU
s#tni za oblen obisk. Fran
iSMsrm ZOBJI
izšUrm^ z&tm hm = vsgks Mečka -
Dr. i Čvmiak V, Tusct^.
ket^ea. tob&i
TRST
d«H« Ctssrir.a	>&, iS. r.
čevlji brez šivanja in žebljev
Izvršuje edino le
Franjo Cink v Trstu
ulica Cecilia Rittmeyer štev, 12.
Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točao in ceno, — Na zahtevo pride tuli po naroČila izven mesta.
V Trstu, rine 15. septembra 1913
Odhajanje in prihajanje vlako >
od 1. majnika naprej.
Časi za prihod, oziroma o d h o 1 ^o naznanjeni
po srednje-evrop^kem ča.-u.
C. kr. državna železnica,
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
5.00 B Herpelje, Pula in meJpostaje.
5 50 M do Poreča in medpostaje.
I.40	O do Gorice in medpostaje (Aj<lov5 čina).
5.35 O Herpelje- Divača-Ljubijana- Dunaj in med p.
77.40 B Gorica, (Ajdovščina). Jesenice - Celovec-Dunaj-Pra^a-Dečin-Beljak-Berlin- Monakovo in medpostaje.
845 B Gorica-Celovec-Punaj-Pra^a-Berliu.
9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Dunaj in medpostaje.
9.10 O Herpelje, <Ilovinj), Piila in medpostaje.
9.15 M le do Buj iu medpostaje.
II.05	B Gorica-Celovec-Solnofjrad-Curih-Pariz
1S4S O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljubij ana-Beljak-Celovec in medpostaje.
2.40 M do Poreča in medpostaje.
4.15 O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljak Celovec-Dunaj.
4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje.
O.OO B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-r.jubljan^ Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in med p.
7 35 M le do Buj in medpostaje.
7.40 O do Gorice in medp. (Ajdovščina).
8.24 O Herpelje (Divača- Ljubljana-Duaaj \ Pula in medpostaje.
S.40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin N, Celo vec-Duuaj -Linec-Praga- Deč in.
10 390 Gorica, Jesenice, Beljak, luomont, a o nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih r
215 0 Herpelje-DivaČa.
2 2« O v Gorico.
ANTON SKERL - TRST
mhantk, zaprisežen Izvatfanec. Tr| Carto Mtal štev. tO—11, TcL «734
fatoaft nisik tovarn avtomobilov, motokoloc tkd. GoMnlsi tHSbopnik tovarn« avtomobilom ^orć" Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napadava ln saloga električnih zvončkov; pteđsja gramofonov, kaenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lautna doiavnica sa popravljanje ii valnih strojev, koles, moto kol«*
itd. — Velika zaloga pripadkov. Velika mMM |ara«e, e()M Saaki i§, »t|ti aiiea See—wm
nuni m?. - stock nnmv goozuuoh AVToauuu ka roaooo po
Prihod v Trst.
6.05 O Iz Dunaja, Solno^rada. Celovca, Mona-kova, Inomosta. Bolcana, Beljaka, Ljubljane. Jesenic, Gorica.
7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje).
7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine)
8.25 M Iz Buj (in medpostaje).
9.01 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Ct» lovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine).
9.35 O Iz Pule (liovigna).
10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
11.25 B (Turški ekspres) iz Pa riza-Monako va-Ce-lovca-Dunaja-Linca-J esenic-Gorice.
12.40 M Iz Poreča in medpostaj.
2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja.
».41 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj.
4 32 M Iz Buj in medpostaj.
4 35 B Iz Pariza, Curiha, Inomosta, Gorice.
7.00 O Iz Dunaja, Cftlovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice.
7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj.
7.30 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine).
8.14 B Iz Berolina, Prage, Dunaja, Celovca. Mo~ nakova. Gorice.
lO.OO M Iz Poreča, Buj, Kopra.
10.2tt B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo).
11.16 O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih:
».3« O Iz Gorice.
9 41 O Iz Divače, Herpelj.
iimištičš&iHilHilHSliliJi
Ljudska ur^na
Gostilna ,pri Deteljici' m BOGOMIL PINO
u Trati« iilir>a Pplup/ipfp 7
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sen: prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mi zla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikoir za abonement na hrano.
Z odličnim spoštovanjem
' ANGELA KJUDER, lastnica
£1 ill
II
i«
rsn
K2I
Trst ulica Vincenzo Bellini 5t. 13 j
(aassruH cers?e it. Aitcaa bgvsiu)
Bcg&i li-boi-ur, verfilc, orratufk ■ verfžle, uhaiu^r, pr- j stanov, zaprstulcita. Konkurenčne cene. :


! -

\
Mehanična delavnica
F. Miheučič & F. Venutti
Te si, Campo Belvedere št. 4
Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. InduBtrijalne instalacije vsake vrste: mline, | stiskalnice in čistilnice. Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in uzorcev
za testenine in biskote. Zalog* novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletja kave, drož in drugih tehn. predmetov.