^smcmrrariaMaaiMi
I 'MUI
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo la upravni Maribor, Aleksandrova Mata »t. ta , Tatefon 9440 In 8409 fchaja razaa nedelja in pramflcov veak dan ab 10. uri > Valja maaaCao prajaman • upravi ali po poiti 10 Oln. dostavljen na dom ta Din , Oglasi po oaaHtu t Oglaae •PT«I»«“ *“<■ oolaanl oddelek .Jutra* v Uubttanl < Poštni tokovni račun tt. 11.400	7	*
JUTRA
99
Obzorja temnih perspektiv
POLOŽAJ PO NEMŠKI OBOROŽEVALNI NOTI.
Nota Nemčije, katero je poslala nedavno v Pariz in zahtevala v njej, da Se ji dovolji enakopravnost glede oboroževanja, ki ji je bila z mirovnimi pogodbami odvzeta, je vznemirila skoraj ves svet. Ne le v Parizu, ampak tudi v Londonu, Washingtonu, Varšavi, Pragi ‘•d., se čuti čedalje večje odpor proti stremljenju Papenove Nemčije, ki kaže že skoraj popolnoma javno svoje revanš-ne, imperialistične in militaristične nadene. Še bolj kakor nota sama, je pa dvignila svet parada »Jeklenih čelad« na Tempelhofskem polju, kateri sta prisostvovala skupno državni kanceiar von Papen in bivši prestolonaslednik. Ta darada je bila uprizorjena pač samo za-jP. da podkrepi zahteve note; bila je tedaj velika javna izzivalna demonstranta. Odmev, ki ga je povzročila, je vse Ni ko simpatiziranje z novo Nemčijo.
Po vsem tem je upanje na kakršenkoli '•speh razorožitvene konference silno jjeznatno, in namesto razbremenitve, si “o moral svet naložiti na ramena nova Militaristična bremena. Do zob oboroma Nemčija je na vsak način tako ve-'•ka nova vojna nevarnost, da je ostali Syet ne more prezreti, najmanj pa more-to storiti Francija, Belgija, Poljska in Češkoslovaška. Oboroževanje Nemčije jjh naravnost sili, da povečajo svoja sedanja obrambna sredstva, in o tem se ‘udi že govori. Pariški tisk, posebno ^rokovni, opozarja dan za dnem francosko vlado, naj budno pazi na varnost domovine. Značilni so v tem oziru član-vojaške revije »France Mllltalre«, pa udi vojaškega sotrudnika »Tempsa«. izdelujejo se zato tudi že novi načrti za Zvišanje obrambne sile in podaljšuje se la 10 let vojaška pogodba med Francijo in Poljsko, ki te dni poteka. Po ena-ukrepih segajo tudi Poljaki in Belici, in namesto razorožitve, v katero toliko verjeli, doživljamo novo sil-1,0 oboroževalno tekmovanje!
Zelo značilno je pri tem zlasti pisanje “dgleških listov, ki so bili sicer napram pmčiji do skrajnosti tolerantni. Na če-J1 vsem stoji skupina listov lorda Bea-^brookea, ki prepričuje svet, da je na “gorju Evrope neizogibna nova vojna. Naj Evropa sprejme nemške zahteve
ali ne«, pravi Beaverbrookeov tisk, »po-s edice bodo enako hude. Ako se nemške zahteve sprejmejo, pomeni to, da se bodo začele vse velesile zopet na vso moč oboroževati, ako se pa zavrnejo, se bo Nemčija oboroževala brez ozira na njihov odpor. Vojaške ali gospodarske represalije proti Nemčiji so nemogoča stvar, ker bi imele za ves svet strašne posledice. Zato se bo novo oboroževanje začelo v vsakem primeru. Že sedaj delajo s polno paro vse tovarne za orožje in municijo, kakor tudi vsi vojni kemični laboratoriji.«
Nič manj pa tudi niso zanimive ugotovitve ruske boljševiške »Krasnaje Ga-zete«, ki pravi glede Nemčije, da bi v primeru vojne lahko nastopila s številčno in kvalitativno enako armado, kakor je bila ona I. 1914. »Res je«, pravi sovjetski list, »da šteje Reichswehr po določbah verzajske pogodbe samo 100.000 mož, toda ti služijo tako dolgo in so ta ko izvrstno izvežbani, da je vsak vre^ den enega častnika. Ti ljudje bodo tvorili jedro, okoli katerega se bo zbrala vsa nemška mladina in vsa bojna društva, ki vežbajo svoje člane popolnoma po vojaških načelih in po vojni tedniki. Nemčija razpolaga tudi z zadostnim številom težke artiljerije. Nemški vojni tanki so najmodernejši na svetu in se med drugim izdelujejo tudi v — Ško-dovih tovarnah na Češkoslovaškem (?) Nemške tovarne pa izdelujejo tudi zadostne količine strupenih plinov, ki bo do najmočnejši zaveznik nemške vojske v eventualni bodoči vojni. Tudi nemški generalni štab obstoja, čeprav ga je ver-zajska mirovna pogodba odpravila.«
Spričo vsega tega ni nič Čudnega, če zaključuje tisk lorda Beaverbrookea svoja izvajanja z besedami: »Nič ne pomaga, če nekateri pravijo, da nova vojna ni mogoča, ker je narodi sveta ne bi zmogli. To so ideologije, ki so se ved-no pojavile pred izbruhom vsake vojne!< Mi sicer ne verujemo, da je novo krvavo razračunavanje že pred durmi, na vsak način pa je položaj od dne do dne nevarnejši, in na evropskih in svetovnih obzorjih se prikazujejo temne, zelo temne perspektive!
Stališča držav v Stresi
ŽELJE NEMČIJE, FRANCIJE, ITALIJE IN JUGOSLAVIJE. — GOVOR JUGO-SLOVENSKEGA DELEGATA TODOROVIČA.
Nadaljevanje borbe v Nemčiji
Hindenburg v berlinu. — držav ni zbor bo razpuščen. — hitler
PROTI HINDENBURGU.
BERLIN, 9. septembra. Predsednik republike Hindenburg se je včeraj vrnil s Vo3ega poletnega bivališča v Neudecku > Berlin. Takoj dopoldne je sprejel drsnega kancelarja von Papcna, ki mu je “°roča! o notranje-političneni položaju. r*hvni zbor bo razpuščen najpozneje 0 koncu prihodnjega tedna in bodo no-volitve najbrže že 6. oktobra. V po-et eljek 12. t. m. se bo državni zbor se-W k svoji drugi seji. na kateri bo imel Pape,, velik političen govor. Po nje-*. vem govoru bodo govorili še mnogo-v, vilni poslanci, ki bodo kritizirali delo v,ade. V trenutku pa, ko bo vlada srnama, da Je kritike dovolj, bo vstal von J>Pen ]„ prečital razpustitveni dekret. vjT.tno je, da se bodo nove volitve Izbile že po novem volilnem zakonu, ki •J' Je vlada pripravila in upa z njim okre-
piti
svoj položaj v novem parlamentu.
ovi volilni zakon bo objavljen kot nuj-p^asllna uredba % zakonito močjo, nril ’ septembra Iz Monakovega Lp&Ca!o, da je Hitler že reslgniral na
s/° državnega kancelarja in je usmeril 0,0 rolsli in pozornost na položaj pred-
sednika nemške republike. Predsinočnjim je v svojem govoru najprej ostro kritiziral von Papenovo vlado, nato pa Je izjavil, da mu Hindenburgova starost vzbuja upanje, da bo kaj kmalu prevzel pred-sedništvo nemške republike. Med drugim je rekel: »Maršal ima že 85 let, jaz pa šele 45. Zdrav sem popolnoma in je pri meni izključen vsak nesrečen primer, ker vem, kaj me še ugodnega čaka. Ko bom imel 85 let, bo Hindenburg že davno mrtev.« Von Papenov! pristaši zaradi tega govora ostro napadajo Hitlerja. »Deutsche AHgemeine Zeitung« pravi, da je bila ta Hitlerjeva gesta ogabno nevi-teška.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V LITIJI.
LITIJA, 9. septebra. Davi Ob 5.30 je trčil na tukajšnji postaji neki ranžirni vlak v tovornega. Sprevodnik Jurij Go-stenčak iz Maribora je še pravočasno skočil z voza in se rešil, dočim je materialna Škoda precej velika. Uvedena je preiskava.
STRESA, 9. septembra. Na predvčerajšnji konferenci je najprej govoril nemški delegat dr. Posse, ki je predlagal, naj se v svrho ureditve gospodarstva v državah srednje in vzhodne Evrope dvigne kupna tnoč južnovzhodnih držav s prednostnimi carinami. Nemčija je pripravljena pomagati in ponuja preierence samo južnovzhodnim agrarnim državam, in sicer le za žito. Francoski delegat in predsednik konference Bonnet je izrazil francosko stališče, ki se v marsičem strinja z nemškim. Pač pa se Francija trudi za večstransko preferenčno pogodbo, ker nima zaupanja v ugodne posledice dvostranskih pogodb. Vsa vprašanja, katerih rešitev si je nadela konferenca v Stresi, morajo biti rešena na tekočem zasedanju in nikakor ne smejo ostati nerešena za svetovno gospodarsko konferenco. Postopoma bo tudi treba zmanjšati carine in odpraviti nadzorstvo nad deviznim prometom. Proti francosko-nemškemu stališču pa je nastopil italijanski delegat, ki je v svojem osnutku odločno nastoph na seji novo izvoljenega gospodarskega
in agrarnega odbora, ki ga vodi Bonnet, za dvostranske pogodbe. Izvoljen je bil tudi še poseben tehnični odbor, ki mu na-čeljuje Švicar Bachmann.
Po dosedanjih izjavah posameznih df* legatov je nastalo upanje, da se bo konferenca zaključila z zadovoljivimi uspehi, vendar pa razočaranja niso izključena. Na plenarni seji je govoril tudi jugoslovanski delegat dr. Todorovič, ki je razložil stališče naše vlade. Glede nekaterih točk programa konference je izjavil soglasje s prejšnjimi govorniki, posebej se je le bavil s padcem cen agrarnih proizvodov na evropskih tržiščih. Jugoslovanska vlada je pripravljena ukiniti vse prohibitivne ukrepe, samo da bi bil s tem dosežen zadovoljiv trgovinsko-političn? napredek. Razložil je gospodarski položaj v Jugoslaviji in načrte, kako mislimo rešiti sedanjo gospodarsko krizo. Na ugoden odmev je naletela upravičena kritika brezplodnega, oziroma pomanjkljivega delovanja vseh dosedanjih gospodarskih in drugih s tem zvezanih konferenc.
Smernice francoskega odgovora
ODGOVOR BO ODPOSLAN NEMČIJI NAJKASNEJE
ČER.
V PONEDELJEK ZVE-
PARIZ, 9. septembra. Francoski odgovor na nemško noto bo izročen najkasneje v ponedeljek zvečer in bo le formalnega značaja. Francija bo v odgovoru ponovno opozorila Nemčijo na člen 164. verzajske mirovne pogodbe, po katerem ne sme prekoračiti meje, ki ji je pri oboroževanju bila določena. Povečanje oborožitve ji dovoli lahko le Društvo narodov s soglasnim sklepom. Nadalje bo francoski odgovor razmotrival vprašanje,
kaj Nemčija s svojo zahtevo prav za prav hoče. Če hoče povečati svojo oborožitev, potem se to protlvi mirovnim pogodbam, če pa hoče, da se doseže enakopravnost z razorožitvijo drugih, mora počakati na sklepe razorožitvene konference. Že zdaj se pa zatrjuje, da se bo Nemčija, sklicujoč se na člen 213 verzajske mirovne pogodbe, obrnila na Društvo narodov z zahtevo, da skliče anketo o njenem oboroževanju.
Italija proti Društvu narodov
LONDON, 9. septembra. Rimski dopisnik »Morningposte« poroča svojemu listu, da se namerava vrniti Italija k predvojnemu sistemu političnih meddržavnih zvez in izstopiti Iz Društva narodov. Društvo narodov, pravijo v Rimu, ni nič drugega, ko institucija za ohranitev francoske hegemonije. Z Italijo bodo Izstopile Iz D. N. tudi Nemčija, Avstrija, Madžarska, Japonska in Turčija. Vest se uradno še ne potrjuje, je pa zelo verjetna.
Dva atentata na železnico
BEOGRAD, 9. septembra. Sinoči okoli polnoči je vrglo več oseb bombo na železniško postajo Brušani. Obenem so napadalci streljali na železničarje s samokresi, a niso nikogar ranili. Med napadalci so bili tudi bivši orožnik Jakob Rukavina in bratje Devčiči, k) so pobegnili v
BEOGRAD, 9. septembra. Sinoči je eksplodiralo na progi MIkanovci—Vo-djincl pod neko lokomotivo razstrelivo, ki pa je pokvarilo le eno kolo. Oblasti so uvedle preiskavo. Promet je normalen.
Odgoditev razorožitvene konference
2ENEVA, 9. septembra. V tukajšnjih krogih Društva narodov se zatrjuje, da bo razorožitvena konferenca, ki bi se morala sestati v novembru ali decembru, odgodenn za nedoločen čas. Urad konference, ki bi moral biti sklican k sestanku med 19. in 26. sep-
tembrom, še ni prejel zadevnega obvestila. Glasovi o odgoditvl konferen’ ce se razlagajo s tem, da še niso kon čana pogajanja o spremembah v londonskem 1n washingtonskem pomorskem paktu in da se še niso pričela diplomatska pogajanja glede nemško’ ga memoranduma.
FAŠISTIČNA INTERNACIONALA.
DUNAJ, 9. septembra. Kakor poroča »Korespondenca Hervey«, so že zaključena pogajanja glede ustanovitve odbora fašistične interiaciona-le. Temu odboru je bila poverjena naloga, da izvrši vse potrebne priprave za sklicanje kongresa vseh fašistič* nih strank v Evropi in Ameriki. Kongres naj bi bil spomladi leta 1933. na Dunaju. Na kongresu bi sodelovale vse fašistične stranke iz Amerike In EvropG.	______
Obiščite
VELESEJEM
U. septembra razstava plemenskih konj in tekmovanje slovenskih harmonikarjev
Polovična vožnja na železnicah.
Stran 2
Warfl»j "iVECERNl K* Jutra
V M ■ f I B «
Dnevne vesti
Vaška tragedija skrite ljubezni
RAZPRAVA PRED MALIM KAZENSKIM SENATOM OKROŽNEGA SODIŠČA
Minila so že leta, odkar se je priženil Ivan Trofenik na Senik, kjer sta prva leta uživala z ženo neskaljeno zakonsko srečo. Vse jima je šlo srečno izpod rok, in ker je znal Trofenik tudi pametno gospodariti, se je naglo večalo njuno posestvo. Ko so prišli drug za drugim otroci, sta morala vzeti služkinjo. Služkinja Ivanka Petričičeva je bilo mlado in brhko dekle, Trofenik pa hude krvi in je prav rad, če je le mogel, poškilil za drugo. Tako tudi ni prezrl domače služkinje, ki je kaj kmalu zagospodarila v njegovem srcu. Če je le nanesla prilika in če je le utegnil, se ji je približal s sladkimi besedami. Ivanka se je spočetka s težavo obranila njegovih objemov in v strahu odbijala vsiljivega gospodarja. Ker je pa bila priložnost za greh le prevelika, je naposled omagala.
Tri leta je služila Ivanka pri Trofeni-kovih. Dobro in skrbno sta z gospodarjem skrivala pred domačimi in svetom svoja čuvstva. S svojo mladostjo ga je tako trdno privezala nase, da se je Trofenik tu in tam tudi zagovoril in spozabil. Ljudje so jeli govoriti, izvedela je Trofenikova žena — in Ivanka je morala povezati svojo culico in se posloviti. Težko je bilo obema.
Trofenik je pa ostal zvest svoji obljubi. Ivanka je dobila službo pri nekem posestniku v sosedni fari. Pridno je zahajal k njej, ker ni mogel preboleti njene izgube. V marcu letošnjega leta pa se je Ivanka preselila v Podgorce in našla tam službo pri neki gostilničarki. Da je menjala službo, je bilo Trofeniku prav, postal je stalen gost v gostilni in je radi Ivanke pognal po grlu marsikateri stotak.
V Podgorcih se je pa začelo za Ivanko novo življenje. V gostilno so zahajali mladi fantje, ki so oboževali postavno služkinjo. Oglašali so se tudi ponoči pod
njenim oknom in vse to je Ivanko tako prevzelo, da je začela zavračati Trofenika. Prišel je neki mlad Hrvat, ki si je pridobil njeno ljubezen in na vse to, kar jo je nekdaj vezalo na Trofenika, je pozabila. Nič več ga ni marala in jela se ga je izogibati. Tudi mu je ob neki priliki odločno povedala, da noče imeti več opravka z oženjenim moškim.
V Trofenikovo srce se je tedaj zagrizla tako huda ljubosumnost, da je v obupu sklenil krvavo maščevanje. Že pozno je prišel nekega večera v juniju v gostilno in srečal na pragu Ivanko, ki se je odpravljala k počitku. Naročil je vina, vabil Ivanko naj bi prisedla, toda ni ga uslišala. Ostal je v gostilniški sobi sam s svojo težko mislijo in v njem je dozorel sklep. Potrkal je na vrata sobe, kjer je ležala Ivanka, in vstopil. Ker pa je odbila tudi poslednjo njegovo prošnjo in se mu ironično nasmejala, je izvlekel iz žepa samokres. Stopil je bližje k njeni postelji — in v temni sobi sta odjeknila dva strela:	Ivanka je skočila po
koncu, se opotekla in se zgrudila težko ranjena na tla.
Trofenik je po krvavem dogodku odšel in se s potjo oglasil doma, kjer se je poslovil od žene in otrok. Drugi dan se je skrival v gozdu, a se naposled sam javil sodišču.
Spokorno je stopil Trofenik pred sodnike, kakor bi se sramoval svojega dejanja. Priznal je krivdo, zanikal pa, da bi imel namen maščevati se nad nezvesto Ivanko. V hipni zmedenosti je streljal v trenutku, ko se mu je Ivanka tako prezirljivo nasmehnila, da $e je počutil sila ponižanega in razžaljenega. Ivanka je sicer okrevala, ostala bo pa trajno nesposobna za de'o. Sodniki niso upoštevali njegovih čuvstev in so ga obsodili, ker je sam sodil svojo nezvesto ljubico, na tri leta težke ječe.
UREDNIŠTVO »VEČERNIKA«
In mariborsko uredništvo »Jutra« je sedaj v Gosposki ulici 11, prvo nadstropje, telefon št. 2440. Uprava je do preselitve še na Aleksandrovi cesti 13, telefon št. 2455.
Imenovanja. Z odlokom banske uprave v Ljubljani je bil imenovan za banovinskega kmetijskega svetnika v I. kategoriji V. skupini g. Vladimir Kuret pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, a za banovinske kmetijske višje pristave I. kategorije VI. skupine gg. Josip Šustlč pri glavarstvu v Kranju in Franc Wer-nig v Slovenjgradcu, in sicer vsi z veljavnostjo od 1. januarja 1930.
Iz državne službe. Za okrajnega glavarja v Prevaljah je postavljen Karel Tekavčič, doslej okrajni glavar v Logatcu. Okrajni glavar dr. Hacin pa je prevzel vodstvo policijskega predstojni-štva v Mariboru.
Iz šolske službe. Na tukajšnjo realno gimnazijo so premeščeni suplenti: Leon Detela s klasične gimnazije v Ljubljani in Filip Perič ter Božena Škerljeva z druge ljubljanske realne gimnazije.
Poroke. V zadnjem času so se poročili y Mariboru: g. France Žnideršič, upokojeni policijski oficial z go. Marijo Valentanovo; g. Abdom Makarovič, poštni aradnik, z gdč. Otilijo Kovačičevo, in g. Viljem Vezjak, trgovec, z gdč. Marijo Kirbiševo. Bilo srečno!
Na tukajšniem državnem učiteljišču se
je vpisalo letos 430 gojencev in gojenk. To število nedvomno presega vsa učiteljišča v naši državi. V petem letniku je v treh oddelkih 113 gojencev in gojenk, v četrtem v treh oddelkih 114, v tretjem v treh oddelkih 101, v drugem v dveh oddelkih 83, v prvi letnik pa se je vpisalo samo 19 gojencev in gojenk. Številke same nam povedo, da bo zaporedoma tri leta na mariborskem učiteljišču nad sto absolventov. Zdrav pojav pa je, da se je velikanski dotok in naval na učiteljišče ustavil, kar je posledica odredb, sP*?JemaJo na učiteljišča le absolvent, n zj.h realnih gimnazij in gimnazij. Na obeh vadnicah se je vpisalo 300 učencev in učenk.
37 let vzgojnega in kulturnega dela.
Pretekli torek je praznoval letnik 1895. mariborskega samostana 371etnico mature. Sestanek sta sklicali tovarišici šolska svetnica Izabela Sarkova iz Lipnice in Marija Kressnig pl. Steyskalova z Dunaja. Udeležile so se ga tovarišice Pavla Schnaubelt-Happichova, upokojena nadučiteljica v Gradcu; Albina Mydlilo-va, učiteljica v St. Georgnu a. d. Stiefinig; Marija Graschitz-Pircheggerjeva, žena vseučiliškega profesorja v Gradcu; šolska sestra Engelberta Peršičeva, provincialna v Mariboru; Karolina Loschnig-Ogrin-čeva, žena višjega centralnega nadzornika v Mariboru; Elvira Vipauc-Berno-tova, upokojena učiteljica v Mariboru; Marija Vučnik-Sadnikova, učiteljica v Prevaljah; Viktorija Kautzner-Lichten-vallnerjeva, učiteljica v Krčevini in Kristina Bregant-Petričeva, upokojena učiteljica v Mariboru; pet tovarišic pa se ni odzvalo vabilu. Na predvečer so se sestale pri »Meranu«, kjer so napravile načrt za drugi dan. Skupno večerjo so imele pri »Orlu« na terasi, kjer so vzbujale spomine na presrečna dijaška leta. Zbrane tovarišice so v torek po slovesni maši v samostanski cerkvi povabile šolske sestre v sobo nekdanjega prvega letnika k zakuski. Pri tej priliki je bilo izrečenih več prisrčnih napitnic in so pozdravile prav prisrčno zlasti mater Angelino Križaničev©, ki je bila takrat njihova prednica. Popoldne pa so napravile izlet k tovarišici Ogrinčevi v Slivnico, ki jih je ljubeznivo in gostoljubno sprejela.
Žalna manifestacija, ki jo priredi društvo »Nanos«, bo drevi ob 20. uri v Narodnem domu. Ob tej priliki bo predaval tudi znani župnik g. Jakob Soklič. Pevski zbori »Jadrana«, »Drave« in »Nanosa« pa bodo zapeli nekaj žalnih pesmi. Društvo »Nanos« vabi vso narodno čuteče občinstvo, da se udeleži v čim večjem številu te žalne manifestacije.
»Nanos«. Za kongres zveze v Beogradu, ki bo v nedeljo 11. septembra, je dovoljena četrtinska vožnja. Legitimacije se dobijo pri »Nanosu«, Grajska ulica 5.
Jugoslovanska Matica vabi svoje članstvo, da se drevi udeleži predavanja g. Sokliča v Narodnem domu. Začetek ob 20. uri.
Glavna skupščina družbe C. M. Dne
11. t. m. bo v Slovenski Bistrici glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda, Na tej skupščini bo družba polagala račune o delovanju družbe in podružnic ter pokazala ogromno delo, ki ga družba vrši in ogromne potrebe, ki pričakujejo od družbe rešitve. Cirilmetodarice in Cirilmetodarji! Vsi v nedeljo v Sloven sko Bistrico na glavno skupščino! Vaš narodni ponos bo dvignjen, ko boste slišali, kaj vse stori družba, katere člani ste in h katere delu tudi vi prispevate. Vaša požrtvovalnost bo potrojena, in ne boste ostali le sami ponosni člani, temveč boste pridobili družbi še novih delavcev. — Moška in ženska podružnica C. M. D.
Pevski zbor Glasbene Matice prične danes z rednimi pevskimi vajami. Drevi ima pevsko vajo moški zbor.
V Študijski knjižnici se z 12. septembrom uvede zopet običajni dnevni red. Knjige se bodo izposojale vsak delavnik od. 15. do 18. ure, v istem času bo odprta tudi Čitalnica.
»Žalni teden« se bo zaključil s para-stosom, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 10.30 v tukajšnji pravoslavni kapelici (vojašnica v Melju). Udeležba za člane strogo obvezna.
Promenadni koncert. V nedeljo dopoldne bo v mestnem parku običajni promenadni koncert, na katerem bo igrala železničarska godba »Drava«. Spored: Drstalova koračnica »Volga«, Štolčeva ouvertura »Hera«, Suppejev valček po motivih operete »Model«, Gounodova fantazija iz opere »Romeo in Julija«, Le-harjev slow-foks »Pravljice«, Millocker-jev potpuri iz operete »Dijak prosjak« in Brodinova koračnica »Na Drinu«.
Občni zbor stavbene zadruge »Ribniška koča r. z. z o. z.« bo v nedeljo 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v Senjorjevem domu z običajnim dnevnim redom.
Aeroklub v Mariboru, oblastni odbor,
ima drevi ob 20. uri v društvenih prostorih nujno sejo.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 71. številki med drugim: pregled meril; odločbo o spremembah in pravilnika za uporabo zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih; nadalje popravke in spremembe v pravilniku o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov; odločbo po §■ 3. zakona o obrtih, odločbo o središčih za občasni pregled meril; odločbo o spremebah in dopolnitvah uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi; razpis za predložitev dokazov o prijavljenem in plačanem davku, ko se zahtevajo carinske ugodnosti; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in razne objave iz »Službenih no-vin«.
Potek vsedržavnih strelskih tekem v Ljubljani. V Ljubljani so že od pretekle nedelje vsak dan na tamkajšnjem vojaškem strelišču velike vsedržavne strelske tekme, ki se jih udeležuje nad 800 najboljših strelcev iz vse države, večinoma članov strelskih in lovskih družin. Tekmovalno streljanje je preračunano do 9. t. m., vendar pa izgleda, da vsi tekmovalci ne bodo mogli priti na vrsto v določenem času in bo tekmovanje naj-brže podaljšano za nekaj dni. Iz mariborskega okrožja se udeležuje strelskih tekem okrog 100 odličnih strelcev. Kakor kažejo dosedanji rezultati, se bo bila glavna bitka za prvenstvo in naslov najboljših stre’cev med beograjskimi, kra-gujevskimi in mariborskimi tekmovalci. Doslej se drže mariborski strelci izborno.
Prevoz zemskih ostankov italijanskih vojakov iz Strnišča v Ljubljano. Sredi borovega gozda je v Strnišču pri Ptuju veliko vojaško pokopališče, kjer je pokopanih okoli 3000 fantov in mož raznih narodnosti, ki so umrli med svetovno vojno kot ujetniki. Pokopališče je zapuščeno in zanemarjeno in le enkrat na leto se bere tam maša zadušnica. Te dni se je pa mudil v Strnišču delegat italijanskega poslaništva, ki je dal izkopati 24 grobov, v katerih so počivali italijanski vojaki. Njihove zemske ostanke so prepeljali na italijansko pokopališče pri Sv. Križu m Ljubljani.
r n, 3ne 9. IX'. 1932
sstMfeaBtmri -:y,-
Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdrav nikih predpisana »Franz-Josef«voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboli-šuje kri, pomirja živce in povzroči take splošno dober počutek in jasno glavo »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.
Elektrifikacija postaje Pragersko. Elektrarna Fala je projektirala elektrifikacijo železniške postaje Pragersko, in bodo že najbrže v letošnji jeseni zažarele tam električne žarnice. V bližini postaje bo zgradila transformatorsko postajo s podaljškom elektrovoda 10.000 voltov in bo te dni na kraju samem prvi komisijski ogled.
Bajni svet Velikega Kleka. Naš priznani fotoamater Vekoslav Cizelj je zopet razstavil v omarici ZSO-SPD na hiši kavarne »Astorije« 6 slik iz visokoalpin-skega kraljestva Velikega Kleka (Gross-glockner). Slike, ki kažejo razne partije iz tega najvišjega vrha Visokih Tui (3798 m), so izredno posrečene in vsakemu pravemu planincu vzdrhti srce ob pogledu nanje. Podjetnemu planincu in amaterfotografu ter zimskošportnemu odseku SPD Maribor vse priznanje!
Na današnjem ribjem trgu je bilo 40
kilogramov sardonov po 16 Din, 15 kilogramov plavic po 20 Din in 18 kg ara-maj po 28 Din.
Pevsko društvo »Poštni rog« prirodi v nedeljo 11. t. m. iz et k Sv. Urbanu ib vabi vse svoje podporne člane in prijatelje petja in narave, da se ga udeleže. Zbirališče je ob koncu Koroščeve in Vr-banove ulice ob 7. uri zjutraj. Če bo slabo vreme, bo izlet preložen na nedelj® 18. t. m.
Huda nezgoda je doletela včeraj okrog 11. ure dopoldne v Studencih 651etnega Ivana Temerla, voznika pivovarne »Union«. Ko je nameraval obrniti voz ib je pognal konje, mu je po nesrečnem naključju zdrvel voz v globok obcestni jarek. Pri tem je dobil voznik težke notranje poškodbe, hudo poškodova, pa je tudi konj. O nesreči so bili obveščeni reešvalci, ki so izvlekli voz in konja i2 jarka, poškodovanega voznika pa so * avtom prepeljali v bolnišnico.
Z voza Je padel že priletni Josip Prav* dič, posestnik v Andrencih, tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom in je moral po pomoč v bolnišnico-
Julka in Cvetka. Brez posla sta obe ib
poštenega dela se sploh ne lotita. Zadnje čase sta se potikali po raznil, beznicah in v grajskem logu je bil njun dom. Tam je obe zasačilo oko postave in ker imatb na vesti še druge grehe, bosta romali pred sodnika.
Izsleditev napadalca. Pred dnevi srn« poročali o napadu na mutca Franca Tre-bulca iz Skorbe, katerega je neznane® ranil z nožem na glavi in nogah, da i® moral v bolnišnico. Po dolgem poizvedovanju se je pa sedaj šentjanškim orožnikom posrečilo izslediti napadalca in £® aretirati. Napadalec je Martin Paveo j2 Sv. Janža na Dravskem flolju. Paveo ifl onega dne zvečer srečal Trebulca v bližini broda in ga poprosil za vžigalice, & bi si prižgal cigareto, ker mu pa mute® ni odgovoril, si je Paveo mislil, da Je tako ošaben, da se zanj ne meni. Zato je, ker je bil pijan, navalil nanj in f obdelal z žepnim nožem. Zadeva ptide pred sodišče.
Dravski »pirat« v rokah pravice. Predvčerajšnjim je policija aretirala brezposelnega brivskega pomočnika Roman® S. iz Studencev, ki si je iskal svoje žrtve v mariborskih kopališčih. Na Man' borskem otoku je ukradel zlato uro 2 verižico učitelju Cibicu, v Kafferjevem kopališču poštnemu upravniku Klemenčiču zlato uro in listnico, srebrno uro P® je ukrade! gostilničarjevemu sinu iya!\ Iviču. Ukraden plen je shranjeval pri ae] kem znancu na Koroški cesti, pri katerem so našli še vse tri ure, ki so vredn okoli 10.000 Din. Pri zas išanju na P° ciji je priznal tudi, da je ukradel v Br * sternici in na Fali štiri čolne. Oddan 00 sodišču.
Velika In kavarna »»Park«, danes sp0, cijalltete, morske ribe.
Gospodarski monopol
KARTELI, SINDIKATI, KONCERNI IN TRUSTI V SODOBNEM GOSPODARSTVU.
Ostroga in trn kapitalističnega razvoja le konkurenca, ki je nekak trajno uveljavljajoči se nebodigatreba, ki se ga konkurenti boje, a obenem sami vneto poslužujejo. Uprav konkurenca je cilju kapitalističnega gospodarstva, to Je proštu, jako na poti. Zato pa se kapital zdru 2uje medsebojno pod različnimi oblikami. da lažje preboli to bolečino. Začetno ie združitev bolj rahla in obstoja v obliki Prostovoljnih konvencij (pogodb) družb, kjer je dogovor o razprodaji, plačilnem roku, sirovini, o načinu najboljšega vnov čevanja produktov itd. Cim bolj so tvrdke gospodarsko napredne, tem ostrejši so njihovi medsebojni pogoji.
Po tem bolj rahlem združenju sledi iačja organizacija — kartel, ki stremi Za umetno odstranitvijo konkurence in enotnim obvladovanjem trga in cen. V ta namen se kartelaši poslužujejo različnih metod: omejijo trg, določijo dobiček, zadržujejo dovoz blaga, organizirajo kontingentiranje in diktirajo cene. Tako se pojavijo enotne cene za posamezno vrsto blaga; stroji, medikamenti, kemikalije, knjige itd. imajo povsod enako eeno.
Krepkejša in izdatnejša organizačna °hlika je sindikat, kjer se trgovsko Udejstvovanje loči od produkcije, člani Ustanove vnovčevalne (prodajne) centre, ki vodijo organizacijo obrata. Sindikat sprejema naročila in jih kot naloge to določenem redu razpošilja vključenim podjetjem. Razpošiljanje blaga je di-fektno, račun pa gre skozi centralo, ki ■ma tako najboljši pregled trga, najboljšo trgovsko prakso in najboljši aparat za Vnovčenje blaga. Tukaj se združi trg cele branže (veje) ali industrije v eni roki. 2 obratom kot takim, s tehniko, nabavo sirovin, delovnikom itd. se sindikat ne bavi.
Sčasoma pa je nastala potreba, da se tudi produkcija vodi po sistematičnih in enotnih vidikih, kar je v interesu obvladanja trga, sigurnosti dobička in zmanjšanja rizika. Glavno pri tem pa je preskrba obratov s sirovinami. Za to svojo nalogo se sindikat spremeni v koncerne ■n truste.
Ce je sindikat neka vrsta zvezne države podjetij z neodvisnim obratovanjem, so koncerni in trusti organske gozdarske enote v pogledu produkcije, spravno tehnične komercielne in finan-c'elne strani.
To je najvišja stopnja razvoja, ustrezajoča popolnosti v tehničnem pogledu.
tej stopnji dobi gospodarstvo mogočo izraz izključne pravice ali monopola. tukaj se uveljavlja nedogledna moč °rganske spojitve, odnosno enotnega Zasledovanja interesentov. Konkurenca 'e izključena. Tržni položaj nima vpliva a'ti na produkcijo niti na cene. Pomen Ponudbe in povpraševanja je potisnjen v najožje meje. Monopolni kapital dikti-ta trgu. Kot njegov absolutni gospodar Sl zato privošči še ekstra dobiček, ki
ga lahko nazivamo monopolni dobiček. Cena blaga se sedaj ravna po ključu: izdatki vložbe (podjetja) + (običajni) profit + monopolni profit. V tem je krona njegove gospodarske moči.
A vendar ima tudi to kraljestvo svoje meje, in sicer na meji branže ali industrije, za katero monopol velja. Prav tam trči na območje drugih monopolov. Skupni kapitalistični gospodarski svet je namreč enak globusu z več ozemlji, državami in deželami, razdeljen na industrijske sfere, gospodarske rajone, monopolne države. Med njimi je ostra tekma, sovraštvo, vojna. Paradoksni položaj, kjer vidimo, da konkurenca sicer v malem zgine, v velikem pa postane toliko bolj agresivna. Karteli za siro vine se rujejo z onimi produkcije, ki jih zalagajo s svojim balgom, ti poslednji pa trčijo skupaj s sindikati. Ta velika
gospodarska območja — proizvajalci sirovin, producenti blaga in vnovčevalci
— bijejo med seboj oster boj, končno se
— pobotajo.
Do tel višine je bila splošna oblika zvez na isti vodoravnici, to je na osnovi enakih branž ali industrij. Torej: vse fabrike i*. pr. linoleja, steklarne, tvor-nice pločevin itd. tvorijo po en kartel, sindikat ali koncern. Gredo torej v vodoravni smeri. Čim več kartelov in monopolov raznih industrij si stoji nasproti, toliko bolj se izključujejo zveze, ki imajo ves potreben material. Zatoi pa n. pr. valjarnica išče zveze s premogovnikom ali železnim rudnikom, po drugi pa z livarno, tvomico strojev, žic itd. S takimi fuzijami nasprotja prenehajo in kapital ima toliko lažjo pot do večjih dobičkov.
Veliki in močni se vedno bolj družijo in vežejo, majhni in šibki pa tavajo kot poedinci skozi gospodarsko življenje in upajo, da pridejo boljši časi kar sami od sebe. Resnica pa je, da odloča samo gospodarska moč.
Šport
ISSK Maribor:SK Železničar 3:1 (1:1).
V tekmovanju za mladinski pokal SK Ilirije sta se včeraj dopoldne srečali na igrišču ISSK Maribora mladini ISSK Maribora in SK Železničarja. Tekma je bila vseskozi zelo živahna in zanimiva in se je končala z zasluženo zmago belo-črnih v razmerju 3:1. Sodil je g. Bizjak.
ISSK Maribor komb.:SK Svoboda 5:1 (5:1).
Na igrišču ISSK Maribora sta včeraj popoldne odigrala ISSK Maribor in SK Svoboda prijateljsko tekmo. V moštvu ISSK Maribora je igralo pet igralcev prvega moštva, in sicer Bertoncelj I in II, Savo, Kokot in Miro.
V predtekmi je zmagala drujja mladina SK Svobode nad drugo mladino SK Železničarja v razmerju 4:1 (3:0).
SK Rapid:SK Jugoslavija (Celje) 3:0 (3:1)*
SK Rapid je včeraj gostoval v Celju ter odigral proti novoustanovljenemu klubu SK Jugoslavija prijateljsko tekmo, ki se je končala z zmago Rapidovcev s 3:0.
SK Železničar v Varaždinu.
Železničarji bodo v nedeljo 11. t. m. gostovali v Varaždinu ter odigrali proti tamkajšnjim V. Š. K. prijateljsko tekmo. Napovedana tekma SK Železničar :Ča-kovčki SK, ki bi se morala odigrati v nedeljo v Mariboru, je preložena na poznejši termin.
Lahkoatletski miting za klubsko prvenstvo ISSK Maribora.
V nedeljo 11. t. m. priredi lahkoatletski odsek ISSK Maribora miting za klubsko prvenstvo na igrišču v Ljudskem
, vrtu od 8. do 11. ure dopoldan. Pravico starta imajo vsi odsekovi člani. Člani drugih odsekov lahko startajo izven konkurence. Prvenstvo za seniorje in juni-orje. Prvaki prejmejo lična spominska darila. Razpored tekmovanja je sledeči:
: tek na 1500 m, predteki na 100 m, met kroglje, predteki na 200 m, skok v vi-
šino, tek 800 m, skok v daljino, tek 400 m, 60 m tek za juniorje, finale 100 m, met diska, finale 200 m, štafeta 4X100 m in štafeta 4X60 m.
SK Svoboda, nogometni odsek.
Pozivam vse člane, da se sigurno udeleže sestanka, ki bo drevi ob 20. uri v Delavski zbornici. Načelnik.
ISSK Maribor, lahkoatletski odsek. Z
ozirom na klubsko prvenstvo pozivam s:edeče atlete, da so v nedeljo točno ob pol 8. uri zjutraj v garderobi na igrišču: Gustl, Perin, Berto, Joso, Mušič, Toni, ligo, Boris, Gomolj, Oka, De Petri, Franci, Karlo, Paher, Tone, Jože, Šekec, Filipič, Igi, Vodenik, Vuga, Evgen, Krajnc, Dolfi, Marjan, Leo, Ivič in Stane. Sprint terice in copate prinesti s seboj. Hlačke in drese preskrbi Evgen. Vse ostalo na oglasni deski na igrišču. — Načelnik.
Sokolstvo.
Sokol Maribor II, Pobrežje. V nedeljo 11. t. m. hoče naš Sokol pokazati, kako je v tem letu deloval in kakšne uspehe je dosegel. To bo storil 14.30 na letnem telovadišču na Pobrežju pri letnem nastopu. Nastopili bodo vsi domači in sosedni oddelki z raznoličnim zanimivim programom. Zato trdno pričakujemo, da nas posetijo ne le vse sokolske vrste od blizu in daleč, temveč sploh vsi, ki sokolsko mislijo in čutijo, ker moralne podpore smo nujno potrebni. Saj delujemo v kraju, kjer je sokolska ideja še v povojih in kjer tudi nasprotnikov Sokolstva ne manjka. S svojim posetom nam boste pomagali gladiti pot, a našim vrlim Sokoličem boste dali novo vzpodbudo k uadaljnemu delovanju! Pa tudi gmotna podpora bi nam ne škodovala, ker nas žulijo dolgovi za nakup in ureditev letnega telovadišča. Zato prosimo in kličemo: V nedeljo vsi na Pobrežje! V primeru slabega vremena bo nastop teden dni pozneje.
^ Ram:
Berač
, Tonček Majaranček je bil tudi v na-mestu znana oseba. Kadar je prišel, j® ostajal po več dni. Čeprav se je izogi-družbe, je bil pravi človekoljub v ®aiboljšem pomenu besede. Posebno za eveže je imel vsikdar odprte roke.
O svoji dobrodelnosti seve ni govori’! nikomur, in sploh niti hote! ni, da bi se o I®tn pripovedovalo. Bil bi razžaljen, /zic temu se je v javnosti izvedelo za ^rsikatero njegovo dobro delo. Zdaj, *° ga ni več med živimi, lahko opišemo le®* dogodek> kl zani »osebno značl-
Nekega popoldneva se je izprehajal po !"estu, držeč se v okolici Gtavnega trga n nenadoma je zagledal člcvvka, o kavern mu je oko mahoma reklo, da mora bi vsega potreben. Srečala sta se; v J"'a o trenutkih se je mož vrni! k njemu h mu potožil svoje gorje Oženjen je, mu pripovedoval; otroke ima, in družina nro. Kladuie- ker ne more dobiti nikjer benega dela. Zaradi družine že dobrih »tih* 'n dvalset ur nl *mel grižljaja v u-
Kaj je bilo Majarončku ljubšega, kakor to, da je zopet imel priliko pomagati revežu, in še takemu! Vesel je odšel daje...
Hodil je tod in tam, krenil v park in okoli poldneva ga je korak zopet naravnal proti Glavnemu trgu. Pri znani gostilni mu je prišel nasproti Človik, ki se mu je zdel nekam zelo znan. A v Istem hipu se ni takoj spomnil, kje bi ga že videl. A dozdevni je že od daleč stegni' roko in ga ustavil s prošnjo:
»Gospod, brez dela sem. Od včeraj zjutraj nisem zavžil drobtinice. In doma imam družino z bolno ženo, ki vsa vpije po kruhu. Dobri gospod, če mi morete pomagati —«
V tistem trenutku pa je Majaronček v prosilcu že spoznal prav istega človeka, ki ga je bil pred dobro uro izdatno podprl. »Denarja sicer nimam več pri sebi,« je odgovoril. »Ampak v tile gostilni me poznajo. Po'dne zvoni. Stopiva noter. Iz srca rad vam plačam dobro kosilo, da ne boste tako lačni. Kar z menoj!«
Mož se je začel izgovarjati, da ne u-tegne, da mora še do mnogih dobrotnikov, če hoče. da nasiti želodce doma. da
sploh ne pozna pijače, da v tako drago in imenitno gostilno v svoji slabi obleki res ne more, da —----------
»Saj bom jaz plačal,« pravi Majaronček in prime možaka za rokav ter ga potisne skozi vrata. »Natakar,« zakliče. »Ta gospod že štiriindvajset ur ni ničesar jedel. Prinesite mu pošteno kosilo. Pa še pol litra kakega boljšega!«
»Ampak, gospod,« ugovarja lačni, »ne morem. Saj sem vam povedal, da ne u-tegnem. Za družino moram še nabrati, da ne bo lačna...«
»Zdaj sva tukaj, gospod, in če ste res lačni, boste prav radi segli po jedi. Za drugo se že pomeniva. Natakar, jedilni list.«
»Izberite, prosim, kar hočete.«
»Ampak, gospod, jaz vendar —«
»Nobene besede več! Bom pa jaz izbral. Prinesite mu to, to in to, da ne bo premalo, in dobro postrežite!«
Gladni se je še dalje skušal izvijati na vse mogoče načine; ko pa se je ozrl po gostih, med katerimi je videl več znancev, je uvidel, da se mora vdati. Prav kmalu pa se je pokazalo, da mož lakote nl poznal. Jed se mu je na moč upirala. »Ne gre več,« je dejal.
Lotiieva ženitev,
roman pokojnega francoskega pisatelja Plerrea Lotija, kl ]e prepotoval skoraj ves svet In opisal zgodbe bujne vzhodne romantike, je zajet iz tistih njegovih dni, ko je dozoreval iz mladeniča v mladega moža in je zato občutil čar daljne poezije še z vso senzibilno dušo.
Ta roman bo pričel objavljati v kratkem »V e č e r n i k«, edini slovenski dnevnik na ozemlju mariborskega okrožja, ki šteje 600.000 duš. Ste že naročeni nanj? Se zavedate, da more interese teh
600.000 duš zastopati samo list, ki živi z njimi in to tembolj, čimbolj se ga javnost oklepa!
Ponos naroda se zrcali v njegovem tisku! Poskrbite zato, da bo mogel postati »V e č e r n I k« zares močno glasilo
600.000 Slovencev na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Naročite si ga, plačajte na mesec 10 Din in pomagali boste lastni stvari, obenem pa spoznali še čar daljne Oceanije, ki jo opisuje roman »Lotljeva ženitev«.
Sokol matica. Drevi ob 20. uri je vi društveni sobi v Narodnem domu skupna seja upravnega odbora in prednjaške-ga zbora. Pridite točno! Zdravo! — Sokolsko društvo Maribor-matica.
Poziv! Pozivamo članstvo, da se udeleži drevi žalne manifestacije ob 20. uri v Narodnem domu, ki jo priredi primorska omladina, organizirana v društvu »Nanos«, na kateri bo govoril župnik Soklič. Na sporedu so tudi primerne deklaracije in petje žalostink. — .-Sokolsko društvo Maribor-matica.
Konjice
Tujsko-prometni odsek SPD, podružnice v Konjicah, je priredil v soboto 27. septembra t 1. koncert v Narodnem domu, pri katerem je odlično sodelovala gdč. Vida Rudolfova. Koncert je bil dobro obiskan in je nudil poleg umetniškega užitka tudi prijetno razvedrilo.
Stavbeno gibanje. Zunanja dela na vili dr. Goričarja bodo v kratkem končana in potem se prično notranje inštalacije, tako da se bo g. dr. Goričar že v kratkem vselil. — Stavbenik g. Gologranc je končal sirovo stavbo stanovanjske hiše na Prevratu ter se bo preko zime sušila, spomladi pa dovršila.
Pobalinstva je pri nas dovolj vsak dan, zlasti so grdim zlikovcem na potu lepaki nacionalnih prireditev in pa velika deska »Jutra«, ki je bila že neštetokrat poškodovana. Posrečilo se je pred kratkim zasačiti pri poškodovanju »Ju-trove« deske tukajšnjega trgovskega pomočnika Alojzija Uršiča, ki bo dobil plačilo na sodišču.
»Morate!« se je oglasil Majaronček s trdim ukazajočim glasom. »Komaj dve uri sta pretekli, pa ste mi dvakrat potožili, da že toliko časa niste ničesar za-vžili; toraj mora iti!«
Z največjo težavo je mož pospravil do malega tisto, kar je bilo prišlo na mizo. Ko je bil vendarle gotovo, mu je Maja-ronček velel:
»Zdaj pa plačajte, kar ste imeli. Gospodje, ki ste tukaj, poslušajte!« Obrnil se je do nasičenega in nadaljeval: »Gospod, če bi bili v resnici toliko časa brez jedi, bi izlahka pojedli, kar je prišlo na mizo, in še enkrat toliko po vrhu. In jaz bi plačal vse In še več. Ampak bili niste čisto nič lačni. Dvakrat ste me nalagali. Ker sem vam prvikrat verjel, sem vam dal vse, kar sem imel pri sebi. Zaradi tega tudi lahko rečem, da ste me prevarali. Za to je najmilejša kazen za vas, da tudi plačate. In brez vsakega ugovarjanja, sicer vas izročim oblasti.«
Možak je spoznal, da se je ujel v lastni pasti. Vpričo gostov je začel prazniti žepe, in kar je izvlekel iz njih, je daleč presegalo vse pričakovanje. In ko je uredil račun in pospravil, kar mu je ostalo, se je umuzal, kakor je pač vedel in znal.
1932.
sni*
Kreugerjeva zadnja tajnica
Komisija, ki preiskuje Kreuigerjeve afere, je ugotovila, da je postal Ivar Kreuger deset dni pred samomorom svoji tajnici v navadnem pismu iz Newyorka v Evrv-po lepo vsoto 10,000.000 dolarjev. Tajnica Karin Boekmanova je denar prejela v redu. Njen šef je dopotoval nekaj dni pozneje v Evropo in v Parizu s strelom končal svoje pustolovsko življenje.
Karin Boekmanova je 30 letno, izredno lepo dekle. Kreuger se je spoznal z njo pred 10 leti popolnoma slučajno. Bilo je v Londonu na nekem plesu, ki ga je priredilo švedsko poslaništvo in se gaje ndeležil tudi Ivar Kreuger, ki se je tedaj mudil v Londonu na poslovnem potovanju. Kreuger se je uprav razgovarjal z nekim bogatim ameriškim industrijcem in si je hotel nekaj zabeležiti v svojo beležnico. Ni pa ime! ne svinčnika ne nalivnega peresa, kakor tudi Amerikanec ne. Oba sta nervozno iskala po žepih, toda
zaman. Nekaj korakov za njima je stala mlada, krasna, 20-letna dama, ki je opazila njuno zadrego in nepriliko. S prožnim, gracioznim korakom je pristopila h Kreugerju in mu z zapeljivim, omamnim nasmeškom ponudila svoje malo, zlato nalivno pero.
Tako se je pričelo njuno znanstvo. Boekmanova je bila tedaj nameščena kot tipkarica v švedskem poslaništvo in je bila že napol zaročena s poslaniškim tiskovnim atašejem. Takoj po omenjenem plesu jo je Kreuger poklical nazaj na Švedsko in jo nastavil za svojo osebno tajnico. Boekmanova je takoj razdrla zaroko in sledila klicu svojega novega gospodarja. Če je obstojalo med Kreuger-jem in to skrivnostno, krasno in molčečo deklico kako ljubezensko razmerje, se doslej ni in se najbrže tudi nikoli ne bo Izvedelo.
Kakšen je bil Piccard v šoli
Dr. Kleiber, šolski tovariš Avgusta Piccarda in njegovega brata Jeana, je objavil v nekem baselskem časopisu zanimiv članek, v katerem se spominja obeh bratov iz šolskih klopi. Iz članka sledi, da sta bila oba Piccarda zelo marljiva, pač pa ne najboljša dijaka. Zanimala sta se le za matematiko, astronomijo in fiziko. 2e v 6. razredu realke je Avgust Piccard sam skonstruiral mnoge fizikalne aparate, s katerimi je eksperimentiral. Piccardov oče še vedno živi Ženevskem jezeru in je star že 98 let. Bil je profesor kemije v Baslu. Tudi Pic-cardova pokojna mati je izhajala iz znane rodbine učenjakov in torej ni nikak čudež, da sta njuna otroka že v zgodnji mladosti kazala tako veliko ljubezen za znanost.
Mlsterlozno izginotje detektiva.
Pred kakimi 14 dnevi je na skrajno skrivnosten način izginil čikaški detektiv Allison, ki je bil zadnjič viden na službenem potovanju. Njegovo izginotje sprav lja policija v zvezo z nekim zločinom. Alllsonu se je nedavno posrečilo izslediti neke zločince, ki so ga pa najbrže umorili, ko so izvedeli za njegovo odkritje. Pred nekaj meseci je namreč umrl za še nepojasnjenim zastrupljenjem neki Nikolaj Dinari, ki je po svojem stricu podedoval večje imetje. Komaj mu Je bil denar izplačan, je že obolel in po 10 dneh umrl, ne da bi mogli zdravniki ugotoviti
točnega vzroka smrti. Allisonu je bilo v tem primeru poverjeno zasledovanje zločincev. Komaj pa je policijskemu šefu telefonično sporočil, da je izsledil zločince, je že brez sledu izginil.
Z letali nad bolhe
Na angleških'ietališčlh v zadnjem času vsako letalo, ki prileti iz tropskih krajev, temeljito desinficirajo. Ta opreznost je bila potrebna zato, ker so letala prenašala raznovrsten strupen mrčes. Pri ladjah, ki prispejo iz tropskin krajev, g;ede prenosa mrčesa ni nobene nevarnosti, ker žuželke med dolgotrajno morsko vožnjo poginejo. Nekaj drugega pa je njihov prenos z letali, ki rabijo za več tisoč kilometrov dolga pot komaj nekaj ur. Tudi v Ameriki so sedaj uvedli obvezno razkuženje vseh letal, Ki priletijo iz Indije ali Afrike. Obenem so Ameri-kanci pričeli letalsko borbo proti —bolham, ki jih tudi v ameriških velemestih ne manjka, in prebivalstvo zaradi njihove krvoločnosti zelo trpi. Ponoči morajo biti vsa okna odprta, nakar vzletijo mno goštevilna letala, ki spuščajo na mesto iz višine 1000 m debele plasti petrolejskih plinov, ki pomore vso bolšjo za:e-go.	___________
Vatikanska država zida.
V papeževi državi se grade neprestano nove palače in je pri teh delih zaposlenih okrog 5000 delavcev. Edina država na svetu, ki ne pozna brezposelnosti, je da-
■
m
- -
Zedo e tekme na letošnji oiitnptadi
so bile plavalne tekme za svetovno prvenstvo. Naša slika kaže, kako strogo je komisija ocenjevala dosežene uspehe. Sodniki so bili strogo ločeni drug od drugega, tako da je bilo vsako uplivanje docela izključeno. Vsak sodnik je takoj po končanem tekmovanju vsakega posameznika sporočil komisiji točke z dvigom številke, ki se mu je zdela pravilna.
nes Vatikan. Trenutno se dokončuje palača vatikanskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva. V vatikanskih vrtovih urejujejo pod vodstvom papeževega nečaka inž. grofa Franca Rattija vodovod za avtomatično zalivanje vrtnih in cvetličnih nasadov. Papež pa je istočasno zaposlil veliko število delavcev tudi v raznih drugih italijanskih mestih, kjer se gradijo razni samostani, samostanske šole, konvikti in seminarji. S temi deli je zaposlil papež nadaljnih 20.000 delavcev.
Telefonski razgovor za 400.000 dinarjev.
O priliki združitve nekega angleškega in nekega ameriškega filmskega velepodjetja je bil prirejen v londonskemu hote'u Dorchestru velik banket, na katerem so bili navzoči tudi mnogoštevilni filmski zvezdniki obojega spola, ki so se v veselem razpoloženju telefonično raz-govarjali s svojimi tovariši v Los Angelesu. Ta telefonski razgovor med Jackom Buchananom in Tomom Wallejem ter »Amerikanci« Mary Pickfordovo, Douglasom Fairbanksom, Ronaldom Collmanorn« Al Johlsonom in Eddie Cantorjevo je veljal samo — 400.000 Din.
Originalno tihotapstvo mamil.
V zadnjem času so poljske carinske oblasti opazile, da se vozi na prož' Gdansk—Varšava izredno mnogo invalidov s protezami. Cariniki so prejeli na' log, da neopazno natančno nadzirajo t® potnike invalide, nakar je bila nekega dne v vlaku izvšena racija. Aretiranih je bilo 6 invalidov, ki so v svojih votlih protezah prenašali večje količine narkotičnih sredstev, in sicer opija, morfija i® kokaina. Invalidi so na policiji povedali, da jih je za ta tihotapski posel najel varšavski lekarnar Jan Brzowski, ki je ime' v svoji »službi« okrog 300 invalidov. B1' zowski je prodajal mamila po vsej PoH* ski, deloma pa tudi v tujino in je seveda pri tem ogromno zaslužil.
V spanju našel bratovo truplo.
V Spittalu na Gornjem Avstrijskem !>e je 27. avgusta utopil 201etni trafik®® Eder. Njegovega trupla kljub vestnem® in dolgotrajnemu iskanju ni bilo mogo^® najti. V eni preteklih noči pa je njego® mlajši, lOletni brat sanjal o mestu, kjer leži bratovo truplo. To je takoj povedal staršem, ki pa niso stvari vzeli resfl®* Sele nekateri drugi meščani so poslušali dečka in se podali k reki na kraj, ki Sa je videl deček v sanjah. In res so kmam potegnili iz vode Ederjevo truplo.
„ ...M,,,	   .r"
»Tempo« čevlji
na obroke. Slovenska
18.
2500
Šolske torbe tn nahrbtniki
v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor. Aleksandrova c. 13.	2736
Dijaka,
najraje nižješolca, sprejmem za 450 do 500 Din. Vrtna ulica 34fl.	3957
Dijakinje ali dijake
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upra vi »Večernika«.	2955
Iščem dijakinjo sostanovalko
k dijakinji I. letnika trgovske akademije. Soba lepa, hrana izborna. 2952
Oddam nadstropno stanovanje,
3 sobe, kuhinja, predsoba, 2 balkona, kopalnica, pritikline, v novi vili. Dr Medvedova ulica 18. le stalni in mirni stranki. Natančnejše podatke pri vratarju pivovarne Union.	2927
Izposojamo
gramofone in plošče po Din 1,— »Šla ger«, Slovenska 18.	2501
Opremljeno sobo
v novi vili z balkonom in posebnim vhodom oddam s postrežbo, električno razsvetljavo in centralno kurjavo za Din 350. Betnavska cesta 67.	2930
V gostilni pri »Veverici*1
na vojaškem vežbališču, bo v nedeljo, dne 11 Im
vinska trgatev
8 sltdklm vinskim moitom, »peelilnlm vmom ter mrzlimi In toplimi jedili priskrbljeno. — Vstopnine nl(
Z» obilen oblik se priporoča rostllnlCtr
Cenjena gospa!
Upo tevajte pri nakupu provi anta za majhne ali pa planinske izlete delikatesno trgovino^
TONE OSLAG
Maribor. Glavni trg 1
Stanovanje, trgovski okal in prostore za skladišče oddam. Naslov v upravi »Večernika«. ________________________________________2928
Kupim takoj
dobro ohranjeno kopalno kad za ko-pa'nico. Naslov v upravi »Večernika«.
2965
Morske ribe,
dnevno sveže na različne načine pri' pravljene po zelo nizki ceni se dobijo pri Povodniku, Rotovški trg 8.	2954
r .	--,—,------1—n i, n , _    11«
Kislo zelje,
znano najboljše kakovosti, priporočam-M. Berdajs, Maribor, Trg svobod®-
2944
Otvoritveno n? znaniloS
Cenjenemu občnstvu M tioora in oko xe najvljudneje naznanjam, da sem otvodl* v idiličnem Krnu Laz-Jca pri Limbušu
GOSTILNO
k tem etn opremila po vseh pravilih hlgijene.
Zaiadi svoje djtgoletne pranst v gostiln; ki obrti mi bo mogoče svole cenjene go5** popolnoma zadovoljiti.
(•vmostna otvoritev bo v nedeljo, II. septembra s koncertom godne gas Inege dmštvH Pekie.
Avtobusna zveza vsako uro od Glavnega trga (15. url),
Železniška zveza do Bistrice povratek z avtobusom do 20. ure. Zadnii vlak ob 20'č®' Kiasna peSpot skozi studenški gozd ob progi do Laznice (brez prahu) 1 uro hod*-Za cenienl obisk se pilpoioči vdana
Terezia Pogačnik
gostiln čarka (leta Rezi) od hotela Halbwidl 3904	Laznica It. 31
Vse šolske knjige za vse šole in vse šolske potrebščine
kupiS najbolje in najceneje v kniigarni
Tiskovna zadruge, Maribor. Aleksandrova cesta H
Priavrluslužb^nti dobilo popust! Daifino fudl na odplažila
I*daja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVO.l REHAR v Mariboru. Tiska" Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
STANKO DETELA v Maribor«