Poitalu paviallrana
£
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
List izhaja 20. vsakega meseca. ==
Za Člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20 —, polletno Din 10, četrtletno Din 5 — ; posamezne Številke 2 Din.
Gena inseratom: */«s strani D 5'— vključno davek.
Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani« Gosposvetska cesta štev. 16.
Strankam Je uredništvo ittzpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi sc ne vračajo. Rokopise in objnve je pošiljati do 10. vsakega me--	«=	seca,	s	tem	dr.crn	se uredništvo zaključi. - ■  	 ■■	■	-
Štev. 12.
V Ljubljani, 20. decembra 1926,
Leto XIII.
Lep razgled
na leto 1927.
Dejstvo, da je nastala v splošnem epidemična bolezen občin, ki ne najdejo nikakega drugega izhoda za njih občinske špekulacije kakor onega z nakladami' na državno trošarino od vina, postaja čim dalje intenzivnejše. Na proteste proti takim sklepom bodisi od posameznikov prizadetih 'kakor tudi od pristojnih organizacij se vedno smehljaje odvrne, kaj sc bodete pritoževali, saj tega ne bo plačal nihče drugi kot pijanec in tudi oblastvom se zdi te vrste davščina najbolj idealna in se še nikoli ni slišalo, da bi Veliki župan ali finančni delegat zavrnil še tako pretirane občinske sklepe, čeprav se podra-žuje z njimi pijače kar po 2 Din pri litru, ne upoštevajoč, da se bo tacega oderuštva tudi pijanec naveličal in se končno le odpovedal posečati gostilne, ker se mu pijače vsled takih pretiranosti zde končno le preneumno drage. Konštatirati moramo pri tem, , da so mnoge občine sklenile najvišjo doklado, katera se jim je zdela dopustna ne ravno iz dejanske potrebe, ampak ker so slišale to od drugih sosednih občin, kako jim gostilničarji pridno denar skupaj spravljajo, da ga župan komaj sproti v hranilnico nosi.
Kaže pa, da bode ta ljuba vinska trta morala vzdržavati še vse kaj več kakor občinske mizerije in sicer čitamo v Trgovskem listu z dne 18. decembra 1926 razpravo z nadpisom »Zakaj bi se okrajne doklade tudi ne pobirale na državno trošarino?« in piše sledeče:
V povojni dobi potrebe avtonomnih organov (okrajev in občin) rapidno naraščajo. Posebno visoke so potrebščine za
okraje, ker se krijejo samo z dokladami na direktne davke, dočim občine vsaj en del svojih potrebščin pokrivajo s samostojnimi davščinami1 in dokladami na indirektne davke.
Na bivšem Štajerskem se pobirajo! okrajne doklade za potrebe okrajnih za-stopov, na bivšem Kranjskem pa za potrebe okrajne blagajne, okrajnega cestn. odbora in zdravstvenega okrožja. Preko 200% okrajne doklade so se v letu 1925 pobirale v okrajih Brežice (550%), Celja (210%), Gornji grad (530%), Šmarje pri Jelšah (380%), Vransko (250%), Konjice (425%), Gornja Radgona (230%), Ljutomer (280%), Slovenska Bistrica (450%), št. Lenart (400%), Ormož (500%), Ptuj (500%), Rogatec (280%), Marenberg (500%), Slovenjgradec (300%), Črnomelj (581%), Metlika 357%), Brdo (205%), Kamnik (352%), Ribnica (386%), Velike Lašče (366%), Škofja Loka (212%), Tržič (330%), Kostanjevica (266%), Mokronog (294%), Radeče (290%), Višnja gora (419%), Vrhnika (257%), Logatec (261%), Novo mesto (239%), Trebnje (404%), Bled (500%). Le malo je torej okrajev v Slovenije, kjer bi se pobirale nižje nego 200% doklade. Finančna uprava je sama uvidela prekomernost teh doklad in jih je diferencirala v prilog hišno-najemnemu davku, prezrla pa je pri tem, da tudi druge davčne vrste ne preneso tako visokih doklad, ki absorbirajo pretežen del davčne podstave. V tem oziru prihaja v poštev v prvi vrsti posebna pri-dobnina, ki je že sama na sebi visoka, v zvezi z dokladmi pa doseže neredko 75% od odmerne podstave, večkrat pa še več.
Skrajni čas je, da začno tudi okraji resno premišljati, da si pridobe nove vire
dohodkov. Uvidevati morajo sami, da edinega loka, ki sa imajo v rokah, ne smejo preveč napenjati, ako nočejo, da poči. Direktni davki brez dvoma ne preneso take obremenitve, da bi z dokladami mogli pokrivati vse proračunske potrebščino okrajev. Občine jim dajejo v tem oziru najboljši vzgled. Zakaj naj bi bili ravno okraji navezani izključno na direktne davke? Zakaj naj bi bilo ravno okrajem zabranjeno, da pravično porazdele pokritje za svoje potrebščine? Zakaj naj bi tudi dkraji ne pobirali nikakih doklad na državno trošarino?
Zakon o okrajnih zastopih na ozemlju bivše Štajerske predvideva sicer pokrivanje okrajnih potrebščin izključno z dokladami na direktne davke, a ta zakon je zastarel, datira še iz prejšnjega stoletja in ne vstreza več izpremenjenim prilikam. Nikakega zadržka ni, da sc ta zakon v
prihodnjem finančnem zakonu vsaj toliko izpremeni, da bo dopustno pobirati doklade na državno trošarino tudi za namene okrajev v Sloveniji.
V Sloveniji čujemo dan na dan pritožbe nad pretežkimi bremeni, katere nam povzročajo neposredni davki. Pri tem pa le prevečkrat pozabljamo, da so ravnu avtonomne doklade na direktne davke glavni povod, da so davki v Sloveniji dosegli tako 'izmera in da so ravno avtonomne doklade povzročile, da je dav.čno breme postalo naravnost neznosno.
Ho kakih absurdnosti vodijo prekomerne doklade, dokazuje vzgled, ki je bil ravno te dni prijavljen. Neko podjetje \r vrhniškem okraju plačuje na državni o-snovni davek preko 700% doklade. To se pravi, dotično podjetje plača sedemkratni državni davek .samo za občino in okraj.
Za plačilo tako visokih dokla3 zadostuje komaj izkazani bilančni dobiček, tako da je podjetju nemogoča vsaka investicija in vsalk nadaljni razvoj.
Taki in podobni vzgledi kažejo, da bi morali odločilni faktorji začeti resno premišljevati, je li v njihovem interesu, da z visokimi dokladami ubijajo na svojem področju vsako podjetnost in že itak občutno gospodarsko krizo še bolj ostre. Ako bodo resno premotrili položaj, bodo tudi oni morali priti do zaključka, da za enkrat, če jim ni mogoče svojih potrebščin zmanjšati, ne ‘kaže drugega, kakor da se tudi državna trošarina, odnosno doklade na njo v izdatnejši ineri porabljajo za pokrivanje občinskih, pa tudi okrajnih doklad.	I	-' i
Začetek v tem oziru je glede okrajnih doklad že napravljen. Okrajni zastop v Gornjem gradu je v uvidevnosti, da ne gre nalagati na direktne davke še večjih bremen, sklenil, za 1. 1926 pobirati okrajne doklade tudi na državno trošarino.
Upamo, da bo finančna uprava priznala upravičenost tega sklepa in mu u-stvarila, če bi smatrala to za potrebno, v prihodnjem finančnem zakonu tudi zakonsko podlago, Jki naj bi temeljila v tein, da se od 1. januarja 1927 dalje dovoli za okrajne namene splošno pobirati okrajne doklade tudi na državno trošarino, ki je dajatev, ki vsekakor višjo obremenitev lažje prenese nego direktni davki.
Torej tudi okrajni zastopi so prišli na idejo, polniti svoje prazne blagajniške predalčke pri gostilničarju, tudi cestne in enake zadeve bodo v bodoče dišale po trtice sadu in njeni vinski sragi, ampak srage bodo tekle le gostilničarju po obrazu, ki bo moral tudi za te korporacije vršiti eksekutorja. Tedaj že en lep vzgled za bodočnost vsega gostilničarstva cele Slovenije, kajti pisec zgorajšnjega pro-ejkta je kar vshičen in navdušen na do-vedbo novih bremen na proizvode, kateri pristojajo v prodajo ali eksploatacijo go-stilničarstvu.
Tovarišem stolnega mesta Ljubljane je razgrnil vladni komisar na magistratu istotako že prijeten razgled ne le za bodoče leto, temveč kar za celih 16 let naprej s tem, da je projektiral stavbo stanovanjskih hiš, za katere bi v pokritje 30-milijonskega posojila naj služil kot glavni vir povišana doklada na vinsko trošarino za 50 Din na vsak hi.
Na razglas vladnega komisarja za mestno občino ljubljansko, objavljen dne 24. decembra 1926, s katerim se naznanja projekt posebne trošarinske gradbene naklade po 50 par od vsakega konsumirane-ga litra vina, pa je podala Zadruga po soglasnem sklepu, storjenem na sestanku dne 3. januarja 1927 v prostorih gospoda Kavčiča zbranih gostilničarjev mesta Ljubljane pritožbo.
Pred vsem se je izrekal ugovor proti temu, da bi bil vladni komisar upravičen nalagati na gostilničarsko obrt in potom te vsemu prebivalstvu nova bremena v taki velikanski izmeri jn za tako dolgo-
trajno dobo, ker je ravno ta predmet v ljubljanskem mestu že itak tako visoko z dokladami obložen kakor v nobenem drugem mestu Jugoslavije.
Postavljeni vladni komisar je po mnenju zborovalcev upravičen le za na-daljno vodstvo obstoječih razmer, nikakor pa ne razmišljati o novih bremenih v sedanjih težkih denarnih časih, ko itak že vse stoka in tarna pod težo davščin, ki niso v nobeni primeri s predvojnimi razmerami. V nadi, da pridemo v doglednem času že vendar do normalnih razmer, bodi poklicanih faktorjev naloga, razmišljati o zniževanju izdatkov in stroškov, ki ta-jj rejo dandanes gotove panoge obrtništvall s kričečimi dokladami občinskega gospodarstva. Vže sedanja občinska naklada per 2 Din na liter vina ni v nikakem razmerju s predvojnimi dajatvami te vrste, ko je pobirala občina 13 vinarjev na liter vina, bi tedaj po današnjem merilu valute smelo iti k največjemu do 1 Din 30 para doklade na državno trošarino od vina.
Takemu neupravičenemu in neprestanemu podraževanju življcnskih potrebščin se je zoperstaviti, ker se jemlje za vzor in podlago na to tudi v podeželskih občinah isto fanatično merilo pri sklepanju naklad na ta predmet, bodisi da je izkazana v to nujnost potrebe ali ne. Na ta način se ne bo došlo nikdar do cenejših življenskih razmer v državi, ako bodo ob-lastva pritrjevala vsem visoko letečim idejam zastopstev avtonomnih korporacij.
V ljubljanskem mestu bi prišlo vsled tega samo občinskih dajatev in s trošarino vred skoraj na 3 Din na liter, torej ravno toliko, kakor velja dalmatinsko ali banatsko vino na licu mesta produkcije.
Nezapopadljivo je, kako da ne iznaj-de nihče tudi kakih drugih virov za eventualno tako idealne svrhe, vsled katere se hoče pognati mestno občino v zadolžitev velikanske svote tridesetih milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskih hiš, kakor bi v odplačilo tega prav nihče drugi ne bil poklican. Naj se nasvetuje državi, da zida uradna poslopja in izprazni vsa zasedena privatna -stanovanja, pa se bo • dobilo takoj več sto stanovanj prostih in na razpolago.
To ubogo hotelsko gostilničarsko obrt se gnjavi že nekaj let sem na brezobziren in neprimeren način, da bo kakor smo že trdili, postala Ljubljana resnično eno najdražjih mest v tujsko prometnem pogledu.
Tako mora biti ljubljanski gostilničar eksekutor za mestno občino pri pobiranju 30% na doklade na prenočišča, eksekvirati in pobirati od slehernega gosta ob 10. uri zvečer 1 Din, zopet za občino, pobirati in se prepirati z gošti za mestno občino pri davščini na igre, nc pozabiti in odrajtati občini obulus od prireditve vsakega razveseljevalnega trenutka v gostilniških obratih, ako ga zadene nesreča, da ni zamogel v predpisanem trenutku odpraviti vseh gostov hipoma iz lokala, je poleg policijske kazni treba tudi občino podpreti z enakim zne-
skom, in tako gre dan in noč, delati in truditi se od najzgodnejše do pozne ure samo za občino.
Gostilničar bi bil najsrečnejši obrtnik, ako bi mu za njegov trud, skrbi in delo ostajalo dnevno toliko, kolikor mora občini odrajtovati. Zatorej prosimo, ne tirajte dalje v obup in pogubo te panoge | obrtništva, ako nočene pripraviti do tega, da bo moral iti eden za drugim v nič, kajti obrati bodo polagoma morali jenjati, ker gostilničar že prav nikakor ne bo mogel vstrajati pri današnjih cenah, ter bi se moralo iti k splošnemu podraženju vseh poživil in predmetov, katere ta obrt nudi v obratu, ker iz dohodka od pijač samih ne bo mogoče kriti vseh dajatev.
Pomisli se naj nadalje, da mora gostilničar dajati že predvsem državi telesni davek od uslužbencev, plačevati iz svojega pretirano visoke premije bolniške blagajne, davek na promet, horendno visoko točilno takso, obrtni davek, davek na dohodnine, trošarino, plačevati pavšalno po 20 para od vsacega gosta, ki stopi v lokal, potem dajatve osebnega značaja, kot najemnina, plače uslužbenstvu, zavarovalnina, zadružne doklade, oprema in posoda, razsvetljava in kurjava ter nešteto drugih raznih izdatkov, za katere sko-ro že ni nikoli več kritja, kajti po dosedanjih dispozicijah vseh davčnih in avtonomnih oblasti ne ostane niti enemu, še tako dobro idočo obrt imajočemu gostilničarju pri litru vina 1 Din čistega dobička, s katerim naj preživlja sebe in svojce kot pošten državljan in obrtnik.
Sedaj pa se je zamislilo pri zeleni mizi zopet novo nasilno odjemanje že itak do skrajnosti zmanjšane preživljenjske možnosti, tako, da bi se moralo smatrati to uvedbo naravnost nasilno odjemanje premoženja te panoge ljubljanskih meščanov in državljanov, ker bi brez dvojke moral sleherni načeti svoje privatno premoženje, ako ga kaj ima, da se zamo-re vsaj začasno gibati med dostojnimi ljudmi, dokler ne bo vsega skupaj — vrag vzel.
Ta izgled v bodočnost je tako siguren, kakor resnično stoji bela Ljubljana, ker' bi obrat in konzum po zopetnem zvišanju cen teh življenjskih potrebščin in poživil vsled povišanja projektirane naklade, zopet za daljne tisoče hi padci, vsled česar bi tudi občina absolutno ne prišla na svoj lepo zamišljeni proračun Kaj pa poreče k temu država, ki bi vsled stalno padajoče tendence na trošarinskih dohodkih in nernožnosti vzdržavanja drugih davčnih bremen tudi mogla vtrpeti velikanski odpadek, je treba tudi pomisliti.
Saj je tudi na tisoče drugih bogatih pridobitnih krogov v Ljubljani, kakor trgovstvo, mesarji in drugo obrtništvo, lu-ksusni predmeti in mnoge nepotrebne traparije, ki bi k svrhi. zamišljenega proje -ta laglje utrpeli svoje primerne prispevke, kakor pa itak že na robu propada stoječa gostilničarska obrt, naj bi sc že enkrat tudi te kroge nekoliko povabilo v sodelovanje, vsaj sorazmerno k takim
okolnostim, ne pa vedno in vedno le eni in isti stan. Naj se tudi drugim stanovom da prilika, storiti kaj za mesto, kajti go-stilničarstvo kljub svoji izčrpni požrtvovalnosti ne uživa zato nobenega upoštevanja ali priznanja.
Zato prosimo gospoda velikega župana, kakor tudi gospoda delegata ministrstva financ, naj to novo zamišljeno namero od gostilničarske obrti odvrne in obvaruje stotere temu stanu propadajoče uničevalne katastrofe. Da se sklep magi-stratnega vladnega komisarja, nanašajoč se na posebno trošarino gradbene naklade po 50 para od vsakega konsumiranega litra vina, ki bi več desetletij neznosno vplivala ne samo na gostilničarsko obrt, temveč tudi na splošnost — razveljavi ter poišče drugačnih primernejših virov za kritje te projektirane postavke.
Hočemo pomagati skrbnikom za to idejo in jim dnino nasvet, ki' bo vse go-stilničarstvo zadovoljil, na škodo pa ne bo nikomur, in sicer tako-le:
Finančna uprava je zanesla med go-stilničarstvo eno najbolj ta stan uničujočih metod z dovoljevanjem, da se sme tudi v trgovinskih prodajalnah vino točiti.
Gostilničar mora vzdržavati svoj obrat oziroma obratne lokale po vseh mogočih predpisih ustrezajoče, v najčistejši opremi, snagi in eleganci, kar stane ogrcVrmo denarja, trgovski točilec pa prodaja in toči pijače poleg šmira, petroleja, jesiha in olja, barv in firneža, na od čikov opljuvanih tleh, brez vsakih higije-ničnih predpisov in kontrol, kar mu popušča velike svote na režijah, pa še te, kar jih ima, krije s prodajanjem stoterih drugih predmetov, da mu je konkurenca prati točilen rednemu gostilničarju igrača.
Da se torej vsaj obedve točilni panogi nekoliko približata stroškom, dajatvam in kalkulaciji režij pri pijačah, naj merodajni faktorji brez odlašanja •sklenejo, da naj plačujejo trgovski točile! 1 Din več občinske dbklade na vinsko trošarino, kot pa redni gostilničarji, pa bo palača kmalu dozidana, ali po prislovici — volk sit in koza cela.
Zvezine objave.
Vsem, ki so bili leta 1926 radi za-kasnjenja plačila točilne takse zasledovani in obsojeni na trikratno plačilo iste, naznanjamo sledeče: Zveza je podala takoj, ko se je o tej neprevidnosti zaznalo, na vsa merodajna mesta dobro utemeljene spomenice in jasnoi razložila težaven položaj teh zamudnikov (bilo jih je okrog 60), povdarjajoč, da mnogi niti niso bili v gmotnem položaju to poravnati ter so čakali s plačilom tako dolgo, da so toliko skupili. Poslali smo spise tudi gg. poslancem in prosili za osebne intervencije pri' finančnem ministru odnosno pri generalni direkciji posrednih davkov. Gospod dr. Žerjav se je obrnil telegrafično za odpust ali odpis kazni vsem. Dobil je pismeni odgovor, da naj le vložijo vsi pritožbe, se bo po možnosti še ustreglo, si-
cer pa postopalo po zakonu. G. minister Pucelj je istotako osebno interveniral ter dobil od generalnega direktorja posrednih davkov pismen odgovor, katerega je Zvezi v originalu poslal. Ta odgovor slove: «Qospodine’ministre. Na Vaše pismo od 11. oktobra 1926. godine, a u vezi tra-ženja gostioničarske zadruge u Ljubljani, čast mi je izvesti ti Vas o sledečem :
Taksa za pravo točenja piča po čl. 19 pravilnika o Točar. Pravu plača se prema kalendarskoj godini za svaku polovicu godine uuapred. Da bi se točiocima dalo vremena da ovu taksu blagovremcno plate istim članom pravilnika predvidje-no je da se ova taksa ima platrti u roku od jednog meseca dana i to: za prvo po-lugodište do 31. januara, a za drugo do 31. jula tekuče godine. Kao i u svima za-kouima i pravilnicima fiskalne prirode i u ovom pravilniku predvidjene su kazne za ogrešenje o njegove propise, pa je u ujegovom čl. 22 predvidjena i kazna za neblagovremeno plačanje ove takse. Taj propis pravilnika nadležne financijske vlasti primenjivale su po celoj Kraljevini pa i u Sloveniji.
Po žalbama izjavljenim na presude po ovakvim krivicama Generalna Direk-cia Poreza čini sve što može da osudjene spase kazne glegod za to ima zakonske mogučnosti, pa i ako za to nema izvirnog zakonskog propisa, ništi takve presude kadgod se utvrdi da je točilac piča ovu taksu (iako neblagovremeno) platio prc nego što je od strane vlašti uhvačen i referatom prijavljen.
Preko toga još dalje Direkcija nije mogla iči, jer za to nema zakonskog oslonca, 9. osim toga sam zakonski propis bio bi izigran i bezpredmetan.
Isto tako ni ova Direkcija, ni g. Mini-star financija nema ju zakonskog ovlašče-nja za generalno oslobodjenje _od kazne svili onih točilaca koji su do sada počinili taksene krivice ove vrste.
Takva jedna mogučnost uslovljena je, samo zakonodavnim rešenjem Narodne Skupštine.
Primite, Gospodine Ministre uvere-nje o mom visokom poštovanju
Generalni direktor.
Iz tega je tedaj posneti, da se bo vsem tistim, ki so, čeprav kasneje, Kakor je potekel rok za plačilo točilne takse, plačali preden jih je finančna kontrola na to opozarjala ali priganjala, njih prošnjam ugodilo in jih ne zadenejo* nikake posledice. Za tiste pa, ki so še le na ponovno priganjanje ali opozorenje finančnih organov storili plačilo, pa je dvomljivo in se je bati, da bodo moirali plačati po zakonu določeni trikratni znesek do-tične takse, ker piše generalni direktor, da bi kakoršnikoli popust, razun, kakor ga določa zakon, zatnogel biti dosežen le po sklepu skupščine. O p o z a r j a mo torej n a tem mestu vse skupaj in vsakogar posebej, da je točilna taksa plačati vsako leto za prvo polovico leta n a j z a d -nji čas do31. j a n u a r j a i n za dru-
go polovic to 1 e t a 'd! o 31. j iu I i j a, naj se sleherni portudi, spraviti do teh terminov potrebni denar skupaj in ga vplača pri davkariji. Zamudnosti pri plačilih drugih davkov imajo za posledico samo zaračunavanje obresti, pri tej taksi pa je kruta globa v znesku trikratnega plačila dotične takse po taksnem zakonu določena. Torej, kdor le količkaj more, obvaruj se škode.
Ob tem času zapadejo v plačilo tudi še sledeče takse: Taksa na reklame, taksa na kupone ali dividende in na tanti-jeme, dopolnilno prenosna taksa po tar. post. 12, taksa za otvorjene ali tekoče račune pri delniških družbah, letna taksa za bilijarde v znesku Din 200. —je plačati do dne 15. januarja 1927, sicer se pobere kazen v izmeri trikratne redne takse. Taksa na vozila, letna taksa za odobritev; privatnega skladišča zapade do* dne 15. januarja, na zamudne plačila je isto tako zapretena globa v izmeri trikratne redne takse in letna taksa za žage je plačati tudi do dne 15. januarja. Če kdo nadaljuje delo. preden je plačal to takso, se istotako kaznuje s trikratnim^žneskom redne takse.	1
Vinski sejem in razstava v Ivankovcih.
Vinarska zadruga «Jeruzalemčan», r. z. z o. z. v Ivanjkovcih, je priredila dne 9. decembra 1926 drugi vinski sejem in razstavo vin ormožko-ljutojmerskega izvora. O poteku sejma smo že čitali poročila. V spopolnitev istih hoče navesti v naslednjem nekaj strokovno tehničnih podatkov. 86 vinogradnikov je prijavilo za sejem in razstavo 195 vin letnikov. 1921 do 1926. Vinskih vzorcev pa je bilo vposlanih 178. 17 vinskih vzorcev ni pravočasno prispelo, pa se jj}j zbog tega ni moglo več upoštevati.
Vsa pravočasno dospela vina so bila pred sejmom oziroma razstavo glede kvalitete po posebni strokovni komisiji ocenjena (Kočevar, Zabavnik, Zupanc). Večina vin je bila iz mešanih nasadov, po številu 92, sortnih vin pa 86. Radi kvantitativno jako slabe vinske letine 1926 manjši vinogradih posestniki niso vin sortirali ne zato, ker se jim to ne bi izplačalo, nego samo zato, ker je pridelek bil pač zelo skromen. Vzlic temu so vina iz mešanih nasadov jako dobra, ker ti mešani nasadi sestoje iz samih dobrih vrst grozdja. Večji posestniki pa imajo večinoma sortirana vina.
Ocena vin je v splošnem* izpadla ugodno. Če upoštevamo, da je komisija morala izločiti, iz sejma le dva vinska vzorca zbog plesnobe oziroma okusa po plesnivem sodu, t. j. vsega vkup samo 1-1%, je to dokaz dovolj dobrega kletarjenja tudi pri malem vinogradniku. Sum-ljivost mešanja vina žlahtnih trt z vinom samorodnih amerikank se je pojavila samo v dveh slučajih, t. j. tudi samo 1.1%"., Je to znamenje, da so ljudje že spoznali neumestnost mešanja šmarnice z našim dobrim vinom, kar je pripisati ugodnemu
vplivu tozadevnih odredb velikega župana v Mariboru ter delavnosti javnih funkcionarjev v tej smeri.
Sliko ocene vin moramo radi nedo-stajanja prostora izpustiti.
Priobčujemo pa imena razstavljal-cev, katerih vina so bila ocenjena ter so se priznale diplome in sicer:
I. Za izborne kvalitete:
1. Klotar Bouvier, Gornja Radgona, za izbrani rumeni šipon letnik 1925, pridelan v Jeruzalemu;
2. Karolina Hintze, Ptuj, za rulandca, letnik 1925 in 1926, pridelan v Jeruzalemu;
3. Štefan Brodar, Ormož, za beli burgundec, letnik 1924 iz Brobrovnika za muškatni silvanec, letnik 1926 iz Gomile;
4. Katika Rajh, Mota pri Ljutomeru, za muškatni silvanec, letnik 1926, pridelan v Jeruzalemu;
5. Franc Kočevar, Središče, za muškatni silvanec, letnik 1926, in rumeni' šipon, letnik 1921, pridelan v Kajžaru;
6. Otmar Diermayr, Ormož, za drobno graševino, letnik 1924 in 1925, pridelana v Kajžaru;
7. Štajerska hranilnica, Podlehnik, za drobno graševino in traminca, letnik 1925 in 1926 in beli burgundec, letnik 1926, pridelan v Podgorcih.
II. Za prav dobre kvalitete:
1. Ivan Fischerauer, Jeruzalem, za rumeni šipon in laško graševino, letnik 1926, pridelan v Jeruzalemu;
2. Alfred Saffin, Dunaj, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelan v Vinskem vrhu;
3. Lovro Petovar, Ivanjkovci, za laško graševino in beli burgundec, letnik 1926, pridelano v Jeruzalemu:
4. Oskar Kaltenegger, Pavlovski vrh, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelan v Pavlovskem vrhu;
5. Anton Lešnik, Gradeč, za beli burgundec, letnik 1925 in za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Co-rovcu;
6. Ivan Veselič, Ormož, za beli burgundec, letnik 1925 in 1926,. pridelan v Jeruzalemu oz. Lifmerku;
7. Rudolf Peterc, Ormož, za rulan-dec, letnik 1925, pridelan v Strezetini;
8. Ludvik Kuharič, Ormož, za zeleni silvanec, letnik 1925 in 1926, pridelan v Stanovčaku;
9. Olga Beninger, Svetinje, za muškatni silvanec, letnik 1926, pridelan pri
Svetinjah;
10. Adolf Stamen, Ormož, za beli burgundec ia laško graševino, letnik 1925, pridelan v Litmerku:
III. Za d o b r e kvalitete;
Hl Josip Janžek, Ivanjkovci, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelan v Brebrovniku;
2. Robert Wolf, Ilovec, za muškatni silvanec, laško graševino in rumeni šipon, letnik 1926, pridelano v Ilovcu;
3. Ivan Lukman, Krčevina, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Kajžaru;
4. Martin Reinisch, Gradec, za laško graševino, letnik 1926, pridelan v Pavlovskem vrhu;
5. Mirko Rajh, Sarajevo, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Slamnjaku;
6. Dr. E. Schwarz, Ljutomer, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Gresovčaku;
7. Avgust Vraz, Cerovec, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Radomerčaku;
8. Anton Senčar, Pnšenci, za traminec, letnik 1926, pridelan v Strezetini;
9. Vinko Polak, Ivanjkovci, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Kožanšaku;
11. Mestna občina Ormož, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Vinskem vrhu;
12. Marija Rozman, Ilovec, za rulan-dec, letnik 1925 in laško graševino letnik 1926, pridelano v Ilovcu;
13. Ludvik Sigmundt, Svetinje, za beli burgundec in vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano pri Svetinjah;
14. Dediči Sigmundt, Svetinje, za beli burgundec, letnik 1926, pridelan v Brebrovniku in
15. Angela Golar, Ljutomer, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Gresovčaku.
Vinska razstava in sejem v Ivanjkov-cih ima beležiti zopet lep uspeh, ne samo iz vidika vinske trgovine, nego tudi v strokovno-tehničnem oziru. Vinogradnik ima na takih prireditvah najlepšo priliko videti, kaj konzum zahteva in kaj najboljše plača in se, če je pameten, pri svojem vinskem obratu po tem tudi ravna. Želeti je, da se vinogradniki povsod, kjer so pogoji dani, organizirajo in skušajo posnemati kraje, kjer se že prirejajo vinski sejmi in razstave kakor v Ivanjkovcih, Središču, Št. liju, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Take prireditve so velikega pomena in bi morala biti zbirališča materi-jala, t. j. vina za prireditve v večjem slogu, kakor bo n. pr. oblastna vinska razstava od 15.—17. januarja 1927 v Ptuju. Upati je, da se bodo vse prej omenjene organizacije v njih lastnem interesu razstave v Ptuju z dobrim blagom iz svojih okolišev mnogobrojno udeležile. Uspeh ne bo izostal; vina je malo, kupcev bo dovolj. Opozarjamo na to prireditev, s
katero bo podana priložnost, spoznati vr-na iz cele mariborske oblasti ter kriti svoje potrebe na vinu. Pojasnila daje »Pripravljalni odbor za oblastno vinsko razstavo v Ptuju».
Dopisi.
Že na številnih občnih zborih, shodih in odborovih sejah ljubljanske Zadruge se je nepobitno dokazovalo, da povzroča pobiranje davka na nočni obisk gostov po gostilnah in kavarnah, rapidno nazadovanje v točilnem obratu in sili promet po gostilnah že skoro na nič.
V začetku, ko je bilo denarja še v izobilju, v povojnih časih, se ta davščina ni toliko občutila, dasiravno je tudi že tistikrat marsikdo ostentativno vstal in odšel iz lokala, ko se mu je hotelo prezen-tirati davčni listič. Mnogo hujše pa vpliva pobiranje te davščine dandanes, ko mora že sleherni človek pripoznati in računati', da je 1 Din že precejšnja enota, ki malega človeka, delavca itd., prav občutno zadene, ker če drugega ne, že lahko kupi za tisti denar zjutraj otrokom kruha.
Vsakdo, tudi kontrolni organi, so lahko priča, da, kakor nastopi 10. ura in se pojavi natakar ali natakarica z davčnimi lističi, nastane med gosti splošno gibanje’ za odhod in se občinstvo številnejše in nagleje odpravlja iz lokalov, kakor pa ob nastopu policijske ure, če je sploh še kdo do tistega časa v lokalu ostal.
Statistika mestnega užitninskega urada jasno dokazuje, da je konzum pijač v zadnjih dveh letih znatno nazadoval in se padajoča tendenca zdržema opaža, k\če-mer največ povzročuje ta nočni davek, ki goste kar trumoma iz lokalov odganja. Zborovalci na uvodoma navedenih shodih in sestankih so že često razmotrivali ta vzrok in je vedno prišlo do zaključka, staviti Mestnemu magistratu enkrat trdno spomenico, da naj isti tako v lastnem interesu, kakor tudi v interesu obvarovanja rapidnega propadanja točilne obrti v mestu Ljubljani ukrene, da se ta dandanašnjemu času, slabim denarnim razmeram in splošno težkemu gospo,darsikemu položaju neprimerna in nevoljo vzbujajoča davščina na nočni obisk gostilen in ka-varen — odpravi.
Dasi se gostilničarstvo težko odločt k nasvetu, da bi meštni magistrat to breme ali eventualni čisti dohodek, katerega dobiva iz te davščine, prenesel drugam
^^^elefon 747. Vsakovrstno, izborno, pristno in ceno Telefon 747
VINO
je mogoče kupiti na debelo !e pri
Centralni vinarni d. d.
Ljubljana - Sp. Šiška, Frankopanska ulica 11. /
na kak drug davčni sistem aTi objekt, so se vendar obrtniki gostilničarji zedinili v tem, da bi bili pripravljeni pristati na to, da ako bi občina absolutno ne mogla pogrešati tega malenkostnega dohodka v svojem budžetu, bi se naj užitnina na vino zvišala za 10 para pri litru ali 10 Din per hi. Ta obulus bi moral gostilničar sicer doprinesti iz svojega, a rajše bi se še to žrtev doprinašalo, da bi sc mu le vSaj gostov ob 10. uri' z dosedanjmi pobiranjem1 davščine ne preganjalo iz lokalov.
V dobro preračunjenem prepričanju, da bi taka odredba tudi občini bila dalcko koristnejša kot pa dosedanji sistem, ker bi njej prvič odpadel ves trosek za tiskovine in vzdržavanje kontrolnega osobja, poleg tega pa bi konzum brezdvomno pokazal zboljšanje na dohodkih občine in nepobitno tudi zboljšanje dandanašnjih tako žalostnih 'obratnih razmer po gostilnah.
Vsled vsega tega je Zadruga predlagala, naj občinski zastop te okolnosti resno v pretres vzame in v obojestranskem tako važnem interesu ukrene, da se davščina na nočni obisk gostilen in kavaren z novim letom vsekakor ukine in ako mestne finance pod nikakimi pogoji ne morejo utrpeti teh dohodkov, ki itak tudi že znatno pojemajo, najde kakršnokoli si bodi nadomestilo z načinom, ki vsaj ne bode uničeval z že drugimi neizmernimi davščinami obložene gostilničarske obrti. In bi bilo želeti, da Mes'tni magistrat tozadevno stopi z zastopstvom našega obrtništva v stik in razgovor.
Enako se je pri tej priliki tudi prosilo za ukinitev mesene davščine na igre, ker se pričenja splošno opažati, da igralcev po javnih lokalih več ni, marveč se sestajajo doma v privatnih stanovanjih, samo radi previsokega obdavčenja od strani občine.
Proslava 20 letnice bolniške blagajne gostilničarske zadruge v Ljubljani.
Ministrstvo socialnega skrbstva in oddelek istega v Ljubljani so z ozirom na to, da smo postaVilli mnogo boljše in ugodnejše dajatve kakor to sitOre bolniške blagajne sedanjega ustroja, pristalo na to, ko pa so vprašala glavni zavod v Zagrebu za mnenje, je isti to namero odkkmil s 'pripombo, da jih blagajna lahko poleg itega, da morajo biti pri Okrožnem zavodu zavarovani, še posebej zavaruje. Na; tak priboljšek seveda se 'pa zaenkrat ne moremo podati.
V očigled 'velikanskim dajatvam, oziroma vplačilom, katere današnji aparat za zavarovanje delavstva požira, bo prišlo brez dvoma še do tega, da 'bodo korporacije kakor je naša ljubi jamska gostilničarska zadruga, še dobile nazaj svojo avtonomijo glede 'bolnišk. zavarovanja svojega uslužbenstva. Pojdimo tedaj nazaj k svoji matuški bolniški blagajni gospodarjev in poglejmo, koliko je ta v svojih 20 letih obstanka veljala svoje elane in koliko dobrega storila. Vplačil se je zgodilo v teh 20 letih skupno v kronah
1,275.951.62. Izplačil, t. j. podpor, zdravniških
stroškov in drugih dajatev pa je izplačala v skupnem znesku kron 1,118.319.30, skupnega prometa 2,551.903. Ker smo do leta 1923 računali v kronali, podamo to štatistiko tudi po stari valuiti. Rezervnega fonda ima blagajna danes nad 50.000 Din
Interesantno bi bilo tudi 'izvedeti, kolikokrat je naš današnji slavlljenec g. dr. Maivri-cij Rus v tej dobi nastopil blažeč, tolažeč in pomagajoč k zopetnemu zdravju in veselju. Ne bo to mogoče popolnoma do pičice navesti, ker je mnogim delil tudi tolažbe zdravnika, ki niso prišle v račune, po možnosti zapiskov pa je vendarle število tako velikansko, da si nihče ne bi tega predstavljal, in sicer, je imel pri pomočniški bolniški blagajni, dokler je ista obstojala, od začetka pa do dneva oddaje iste v 16 letih 3462 ordinacij in obiskov. Pri mojstrski blagajni pa je od začetka in do današnjega dne razvidnih 4780 ordinacij in obiskov in nerazividnih pa gotovo tudi še nekaj tisoč. On vrši svojo službeno doUžnost z isto gorečnostjo in samaritansko ljubeznijo, kakor pred 20 leti', ko je z svojim ljubeznivim nastopom si takoj pridobil srca vseh zadružnih in blagajniških faktorjev in vsega članstva naše zadruge ter uživa ljubezen in spoštovanje še dandanes v popolnoma isti neizkaljeni meri, kakor tisti dan, ko ga je zadružno in blagajniško načelstvo kot simpatičnega mladega zdravnika povabilo biti oni faktor, ki bo rešil in lečil gorje in bol članov in članic, sinovom in hčerkam ljubljanskega gostilničarstva. Slava njemu!
Slava Pa 'tudi spominu vseh onih faktorjev in požrtvovalnim delavcem za ustanovitev naše humanitarne inštitucije, ki jim ni billo dano dočakati današjega slavja in ki že v večnem spanju snivajo. Od 22 takratnih krepkih mož je živečih danes še 8, to so: gg. Plankar Josip, Pua Ivan, Zabukovec Fran, Seydel Alfred, Krapež Franjo, Dachs Ivan, Maček Josip in Zajec Avguštin. Blagopokoj-ni pa so že: Tosti Ivan, Schrey Josip, Babič Franjo, Novak Fric, Mrak Valentin, Kovač Antom, Bevc Jakob, Schmidt Karol, Kamp os Anton, Belič Ivan, Albert Anton, Vojevič Vinko, Križ Peter in Anzlin Franc.
Na seji, dne 11. okitobra 1906 se je namreč sklenilo, pozvati vse tovariše in odbornike, ki so se na ustanovitvi blagajne izkazali zaslužne, na dan 18. oktobra k fotografu, da se napravi slika za trajen spomin na ustanovitev bolniških blagajn. In evo, tu vidimc danes poleg še živečih vse one, katerih telesa niso več med nami. Ker pa so bili z dušo in telesom vneti ža to plemenito sitvar, moramo verovati, da so njih duše prisotne. Zato prosim gospoda predsednika, da pozove vso častuto družbo, da se v počast njihovega spomina dvigne s sedežev in jim zakliče slava.
Veličastno ginljiv je bil prizor, ko se ves zbor dvigne v 'počast spomina pokojnikov s sedežev, ter zakliče trikrat: Slava!
Blagajniški zdravnik, načelnik mestnega fizikata g. dr. Mavricij Rus je iv daljšem govoru ralzvijal idejo humanitarnih zavodov in podpornih inštitucij In se dotaknil tuidi hi-gijcne, kii naj bo y gostilničarskih obratih
prvi pogoj tako z ozirom na občinstvo, pri katerem napravi vzorna snaga najboljši vtis in privlako iti ki je neobhodno potrebna tudi k splošnemu negovanju zdravja. Zahvali se za počast, katere je zajedno z današnjim slavjem deležen in upa, da mu bo i v bodoče dano s sodelovanjem pri bolniški blagajni storiti še mnog dobrega in koristnega. Zeli 'pa vsem skupaj nekaljenega zdravja.
G. ravnatelj Državne itrgovske akademije dr. H. Bohm kot inšpektor zadruž. strok, nadaljevalne šole je v lepem nagovoru počastil udeležnike in povdarjal neumorno prizadevanje zadružnega načelstva na humanitarnem, zdravstvenem in kulturnem polju. Vršiila se je še govoranca na govoranco, na našajoč se na zahval nos ti blgaj. zdravniku, varčevalnemu gospodarstvu upravnih organov blagajne itd. Za zabavni del je skrbel izboren kvartet s krasnim petjem, tako, da je ostala družba v najlepšem razpoloženju sko-ro do ranega jutra.
Listnica uredništva in uprav-ništva.
Že nekaj Zadrug je sporočalo Zvezi, da si v bodoče skoro ne upajo točno spraviti skupaj prispevkov za Zvezo po 20.— Din letno od vsakega člana, v čemer je zapopadena tudi naročnina za list Gostilničar. Sporazumno z Zvezinim načelstvom bomo vsled tega po Novem letu 1927 pošiljali list samo tistim zadružnim članom skupno, za katerih se bodo Zadruge obvezno izjavile, da bodo naročnino pobirale, drugače pa samo tistim, ki ga bodo direktno pravočasno naročili oziroma naprej plačali. Zato bodemoi s prvo številko leta 1927 poslali vsem položnice za plačilo naročnine in list pošiljali tistim, katerih Zadruge ne bodo obveznosti prevzele, le tedaj, ako ga bodo direktno in pravočasno s predplačilom naročali.
Glede posebnega prispevka za vzdržavanje Zvezine pisarne, katerega bodo imele plačevati Zadruge, pa bo sklepal Zvezin občni zbor.
Dosedanje terjatve za leto 1925 In 1926, katere znašajo okrog 35.000 Din, pa se bodo morale po Zadrugah od njih članstva brezpogojno iztirjati; da se plačajo nastali dolgovi tiskarni in tajništvu.
Redek jubilej.
V nedeljo dne 16. januarja 1927 je praznoval na Prevojah pri Lukovici dolgoletni načelnik Gostilničarske in obrtne zadruge v Št. Vidu gostilničar in posestnik gospod Josip Rus s svojo soprogo Marijo, rojeno Stajer iz Idrije, zlato poroko. Gospod Rus, rojen 1850., je danes menda pač eden najstarejših naših tovarišev, vedno še bistrega duha, gibčnih korakov in zdravega humorja. Kot svoječasni župan, velikoletni občinski svetovalec, predsednik krajnega šolskega sveta, predsednik posojilnice itd., je bil vseskozi kot mravlja neutrudljivi vodja In sodelavec v vseh panogah, ki jih je vodil ali zastopal. Poroka se je vršila na genlji-vo slovesen način v cerkyi sv. Vida v na-
vzočnosti devetero njunih otrok, sinov in hčera, vnukov, vnukinj in sorodništVa, raznih korporacij ter veliko čestitajočega občinstva.
Tudi od naše strani bodi izrečena na tem mestu slavljencema najprisrčnejša čestitka z željo, da bi še mnoga leta vži-vala zdrava, srečna in vesela tudi ta obnovljeni zakon.
Beljakovino, citronovo in vinsko kislino gelatlno, rastlinsko oglje, parafin, tanin, sacharin v kristalih, žveplo, vodno steklo ter vinske barve ima stalno v zalogi tvrdka »TROLIST«, Logatec.
Antikls, najboljše sredstvo proti kisanju vina, v letnem času neobhodno potrebno, pošilja proti povzetju ali predplačilu. Poskusni ovoj za 100 1 vina 10 Din. Laboratorij »TROLIST«, Logatec.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija.
Zalogi stekla, porcelana Id svetim
Fr.Kollmann
v Cjnbljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane seno.
Vifiska (finima to matija
Peter Stepic
Spodnja Zlika itev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svujc. veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in Štajerskih vinskih goric. Talsfan It. 2ss.
4
M
J
4
%■
4
Mesne izdelke
In prekajeno meso
vseh vrst, najboljše kakovosti
praški način izdelave priporoča
Centralna vnovčevalnica
tvorn ca mesnih Izdelkov,
Ljubljana
Dolenjska cesta 23. Zeleni hrib.
Telefon 164.
Dnevno sveži Izdelki I Nzke cene.	Točna	postrežba
Dobra vina, Domačo šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
= 3van Jricelj =
ir Priporoča se najstarejša slovensna pic-skarska in ličarska Delavnica
3van Bricelj Danajska cesta 16
Delo soliDno. Cene zmerne.
v Stepanji vasi ]fa fUnirjn.	Strokovna Izvriitev pst. stolov in	mla
Jedilno orodje
navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, šifone kloie, čipke, vezenino, razne tapetniške žnore, modno in toaletno blago, se kupi najugodneje le pri:
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Lilommlta mam mineralnih vada. soiiavice itd.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča :
sodavico, pokalice, naravni malino« In oltronov sok, nadalje Izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jaoodovoo, nektar, kristalno citronado, Jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
v
Jribuna“J. <33. L
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
Velika Izbira otroških vozičkov, dvokoles In šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo frankol
k
M
n
H
M
H
n
n
s
8
H
H
M
H
M
M
8
8
H
H
8
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor:
Rogaški Tempei vrelec,
„ Styria vrelec,
Donati vrelec, Radinski zdravilni vrelec, Giesshtibelsko slatino, Prebiausko slatino Gleichenberškl Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel Karlouovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo, Hunyadi Janos grenko vodo, Gubersko Srebrenico
priporoča:
A. Šarabon, Ljubljana,
veletrgovina špecerijskega blaga In glavna zaloga domačih In Inozemskih mineralnih voda.
H Ceniki na razpolago!
^ V zalogi 'e tudi najboljša francoska galerta za Čiščenje vina po zelo nizki ceni.
I
Z vveml v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
In najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljnbljzna, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
— Velspraiarna za kavo z olsktrl&nlm obratom. =====	—	Zaloga mineralnih vod. ===^=
I
Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo	eksportnl ležak	temno Porter- pivo
| ZALOGO |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
m za
gosfianlčcrshe zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta št»v. 16
posreduje brezplačno za vse službo iščočo
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, ----- 7. dežele 4 Din. =	 1	-
Tovariši ^ostilničarfi S Poslužujte se se ugodne prilike I
Z A MJŠ K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN A KOMP.
LJDBLJiNi.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
pekarija, slaščičarna in kavarna
m
g Stari trg 21
m se priporoča sl. občinstvu 5$$	posebno	z	dežele
na zajutrk.
m
W
0
6*
0
0
&
0
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
Zovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu.
^^^^SMSSooSooooS55oS5SM55o5S5SooSoooooSo^i8SS^SSoSli?
Svojini znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki
JOSIP PElELItIC, UOBUM
ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške Sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih In potrebnih stvari po znatno znižani ceni.
Na valiko In male!	Na	veliko	in	malo!
’ 000000000000000000G|ng[3
13
ti
lS
Hotno vino čistiti in trpko ter prekislo omiliti je zelo enostoono!
V zalogi imamo špecijelno francosko želatino „LAINE“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno -J navodilo.	GJavna	zaloga:	Zahtevajte	cene!
Drogerija „SANITAS“, Celje in Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo In razne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežbaI
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
DoM se tudi tropine In sladne cime, U 10 kot živinska krma selo priporočljive.
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10, Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanklng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifoni, batistl in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Izdaja in zalaga Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Fr. Jezeršek.