Št. 125.
IZHAJA VSAK DAM ,*£ afc mst>l]sR ia pruttlt^ a po«*««;** ob I. zjvfrvj.
TfdVfrLio«	»s psvdttsf* it 3 nv*. (C »tel.) y aitgii
t	ia ak^ttsK. Gorisi. Krasja. 8*
r^adj*, Us***!, JUkraifcu, 5t. La®|i. Ifelasiaa, Ajdav-MUS, »srah^jp* iw.	£Wt. ps 5 nvi. (16 stat.)
•«-•£•1 98 rafejnaj« na milimetre v &r«ka*4i 1
TrgarijMM ta obrtni fflasi po S »t. Mi. *-:>i^WftJaa, »krak, psaiuia«,	doaajaik zave4«v M
iiiJ -rt. 1MB. Za ori&s« ▼ t*k*ca Usta de 5 vwt 20 K, vsaka t^tagna riMa Z j. Msdi oglasi p« 4 stot. be««ia, naj-6ruM »prej«am Inseratni oddelek mpraT* »v,J:ac«rUi-. — JR&lag« se izključno ie spravi „Ediaosti".
PfattjJvo in tsftjrva v Trstu, ^^^-^»■^■"r^inn—i" T~ r--------------------T-------m
Tpfti, v tortk 6.
"iJJci^^U luđi
ML M S, I MM
tMCf a* aa-
Claailo p«litiea«f* dnstva „Edin®« t" z* Mm»riko.
nF eitMiti jta atrni P
mm ©elo leto 24 »t, psi late M 1
tožbe brez du^^ateM ■tMivu aa	.
o*u Uto aita*.	*
V« dopisi a*j ne pf.-i^l^ a* nr	jft ^U.
▼aaa pkmt te ne vrvjfea*« a rafc.UA M m
ff---V-;--»O r.lrlvu.i^ji ~ j/f---' " "
UmEDXltTT# : ufes	k^gi^
Iadey*teJlj in odgov*«) nr*U „A * " hOAAOrcij lista .AAs^*. - N' ▼piaana zadruga z ^"'-j"/1 -■■	iq ■f
Gioi^M GniuSU ter. iJT PoStno-hraaJIsttnl rafun Jtev.	TSflNM ti H-97,
Resignacija Črnegore na SkaJer.
reunija zopet odgodena.
Resignacija Ćrnogore na Skader.
CETINJE 5. (Kor.) Zatrjuje se, da je kralj Nikola sklenil, predati Skader In obvestiti velesile o tem svojem koraku še tekom današnjega dne.
DUNAJ 5. (Izv.) Iz Pariza je došlo semkaj poročilo, da je kralj Nikola uvldel, da nt mogoče več kljubovati velesilam, v sled česar se odpove Skadru.
CETINJE 5. (Uradno.) Skadrska kriza je rešena v smislu zahteve velesil. Črna gura je uvidela, da jI grozi nasilna akcija \ e 141, v kateri bi čisto gotovo podlegla. V očigled tej kritični situaciji je kralj sklenil Izročiti Skader velesilam.
Kralj se je odločil k temu koraku v zadnjem trenotku. SIcer je to za črnogorsko deželo in narod velika žrtev, do katere pa je moralo priti, ker je v nevarnosti neodvisnost Črnegore. Kralj se je pri tem svojem koraku oziral tudi na želje zaveznikov. Preteklo noč je s posredovanjem angleškega poslanika poslal siru Greyju pismo, v katerem Izjavlja:
nMoja vlada je v zadnji noti dne 30. aprila natančno navedla razloge, zakaj je tako odločno vstrajala na stališču, da mora ostati Skader v črnogorskih rokah. K temu je bila jo principu pravičnosti tudi opravičena. Se enkrat naznanim narodu svojo po zgodovini In osvojitvi posvečeno pravico. Moje dostojanstvo tn dostojanstvo mojega naroda ml ne dovoljujeta, da bi se vdal kaki izolirani akciji Vsled tega izročam usodo Skadra v roke velesil".
LONDON 5. (Kor ) Reuterjev urad je pooblaščen Izjaviti, da je kralj Nikola sklenil predati Skader.
DUNAJ 5. (Izv.) Dunajski uradni krogi izjavljajo, da dosedaj še ni prišlo nobeno oficilalno obvestilo o resignaciji Črnegore na Skader. Zato (e treba najprej malo počakati, da kralj Nikola svojo obljubo tudi izvrši. Na vsak način pa Avstrija odločno vstraja na svojem dosedanjem stališču in zahteva:
1.)	Črnagora naj brezpogojna preda Skader.
2.)	Črnogorska armada naj nemudoma zapusti mesto.
3.)	Vprašanja o teritorijalnih kompenzacijah se ne smtjo obnoviti.
Kar se tiče albanskega vprašanja, izjavljajo dunajski uradni krogi, da sklep kralja Nikole ne more ničesar spremeniti na stališču Avstrije in Italije v albanski krizi. Avstrija in Italija sta slejkoprej pripravljeni z vojaško silo napraviti mir in red v Albaniji, ker se zdi, da hočejo gotovi krogi napraviti iz Albanije nekako ognjišče za vsemogoče intrige proti Avstriji.
PARIZ 5. (Izv.) Sklep kralja Nikole je napravil na tukajšnje mercd^jne kroge jako dober vtlsk. Splošno prevladuje mnenje,
PODLISTEK.
Metka in njen greh.
Spisal Jos. Vandot.
Mavrfcu se je razjasnil obraz, ko jo je zagledal. Dvignil se je, pa je stopil k nji. „Glej Jo no — Metka", je izpregovoril iz-nenadjen. »Kal pa ti delaš tukaj ? Metka, Metka I*
Deklica je bila še vedno v zadregi. S predpasnikom si je brisala vroči znoj z zardelega obraza in niti pogledati se ni upala Mavricu v obraz. „Kaj iščem?" je izpregovorila naposled s tihim glasom, da jo je Mavric komaj slišal. „Oj, že celo uro iščem krave, ki *em jih bila zagnala davi sem v gozd... Že celo uro — pa jih ne najdem... A Balantovi čakajo name, ker ne morejo Izpeljati iz polja snopovja. Te presnete krave — kam so neki zašle?"
In Metka se je ozrla spet nazaj, pa Je poslušala pozorno. A čuti ni bflo ničesar. Le veter Je pošumeval med ilstlem, fn vrhovi visokih smrek so se prlpogibaii nalahko. — „Ej, Metka, nikar ne skrbi I" jo Je tolažil Mavric. „Gotovo jih najdeš — le nikar se ne žalosti I Gotovo leže k|e v senci mirno in prežvekujejo... Veš kaj, Metka? Ce hočeš, pa ti jih pomagam iskati. Gotovo jih najdeva.*
Metka ga je pogledata s svojimi globokim*, lepimi očmi. »O, gospod, Če ste
da bo črnogorska skupščiaa, ki se v četrtek sestane k izredni seji, odobrila kraljev sklep in to tembolj, ker sta Bolgarska in Srbija izjavila, da bi vsled vojne utrujenosti ne mogla podpirati Črnegore za slučaj oboroženega kosiiikta z Avstrijo.
CETINJE 5. (Iz*.) Poslaniki tripleentente so predvčerajšnjem Še enkrat nujno opozorili kralja Nikolo, naj odneha in mu obenem obljubili, da se bodo kabineti tripleentente z vso silo zavzeli za to, da dobi Črnagora teritorijalne in finančne kompenzacije. V očigled tem okoliščinam se je kral| Nikola odločil sklicati izredno sejo kronskega sveta, na kateri je po dolgi in viharni debati padla odločitev.
PARIZ 5. (Kor.) „Agence Havas* poroča s Cetinja: Včerajšnji ministrski svet je sklenil, da Črnagora pod nobenim pogojem ne sme odnehati v Skadrskem vprašanju In tudi ne v slučaju vojnega konflikta. ker je kralj odklontl ta predlog, je kabinet takoj demlstjonlral.
DUNAJ 5. (Izv.) Kakor se nam zatrjuje, je smatrati skadtsko krizo sedaj za releno. Velesile bodo sedaj razpravljale o kompenzacijah Črnigori, katere je obljubila tripleen-tenta. Kompenzacije bodo finančnega in teritorialnega značaja.
Avstrija je za enkrat Še vedno proti vsakim kompenzacijam, a upati je, da pride tudi tozadevno do sporazuma.
Skader prevzame sedaj mednarodni vojaški detašma, ki odide v kratkem na lice mesta.
DUNAJ 5. (Izv.) V zunanjem raintetr-stvu so še danes zvečer dobili tamkaj občujoči žurnalisti zatrdilo, da popustljivost kral|a Nikole in v*led tega pričakovana rešitev skadrske krize, čisto nič ne tangira nameravane avstrijsko - italijanske vojaške ekspedicije v Albaniji. A neodvisni politični krogi izjavljajo, da je to poluradno obvestilo preuranjeno, ker je seda] postalo vprašanje ekspedicije v Albanijo čisto brezpredmetno in neaktualno.
Z vso sigurnostjo se lahko računa, da bo ekspedicija za nedogleden čas preložena. Po verodostojnih poročilih sta Eisad paša in Džavid paša že pripravljena zapustiti Albanijo in prepustiti njeno usodo velesilam.
Rimska „Tribuna* danes zvečer izrecno povdarja, da se bo najbrže treba odreči nameravani ekspediciji v Albanijo, ker se bodo sedaj tudi razmere v Albaniji zadovoljivo razvijale.
V avstrijskih političnih krogih pa se že danes pojavljajo kritični glasovi proti avstrijski zunanji politiki in taktiki grofa Berchtolda, ki je zgolj iz strahu, da bi Črnogorci dobili Skader, prenaglo sklenil z Italijo glede Albanije pogodbo, v kateri se Avstrija za vedno odpoveduje južni Albaniji in s tem seveda tudi ključu Jadranskega morja — Valoni.
tako prijazni,* je odgovorila in se Je nasmehnila.
„Dobro, dobro," se je nasmejal Mavric. „Veš, kar pojdiva. 13 tisti, ki dobi krave, naj zažvižga. Ali si razumela, Metka? Ti greš v to, a jaz v ono stran."
In šla sta vsak na svojo stran. Mavric se je plazil med grmovjem navkreber. Tu-intam se je ustavil, pa je poslušal, če bi zaslišal odkod zvončkljanje kravjega zvonca. A zaman. S?el je naprej in se je rinil med gostim grmovjem. „Glej, glej,* si je mislil in se je smejal obenem, „gospod doktor je postal kravji pastir. Izgubil je svojo živino, pa jo mora iskati. Kaj ni to imenitno? Kaj ni to romantično? Glej, glej..." Že je dospel vrh griča, na planotico, ki |e bila divje zaraščena. Lepo se je videlo od tu na gorsko vas in na zeleno polje, ki je obkrožalo vas. In kar je najprvo zagledal Mavric, so bile tri krave. Ležale so tam v senci in so mirno prežvekovale.
„Glej, glej — pa sem jih le našel,* se je razveselil in je zažvižgal, da se je čulo daleč preko gozda. „Hoho,* se |e oglasil nedaleč od nJega Metkin drobni glas. In ni preteklo pet minut, ko je stopila iz grmovja Metka, vsa zasopljena in rdeča. Pisani robec |i je bil zdrknil na tilnik in Ias|e so se ji bili razpustili in so padali prosto po hrbtu. Neka mehka, omamljajoča dražest je dihala s tega obraza, rdečega In svežega kot mak, iz teh vzbočenih prs, ki so se dvigale naglo in upehano. Mavric jo je gledal, in na misel mu je prišlo, zaka| jo je poljubil takrat, ko je prihajal v vas.
»Glejte, gospod — vi ste jih našU," Je
Italijaasko-avstri|ska pogodba glede Albanije bo tvorila tudi za naprej temelj avstrijski politiki v Albaniji ia Valona pade prejkoslej v roke Italije.
Skadrska afera se je torej končala s popolnim vspehom Italije ia s porazom Avstrije.
BELGRAD 5. (Izv.) Vest, da se je kralj Nikola uklonil zahtevam velesil, je vzbudila tu veliko veselje. Splošno prevladuje prepričanje, da je ravnal kralj Nikola nele v interesu svoje države, amoak tudi celega srbskega naroda. Balkanska kriza je sedaj, v kolikor |e prizadeta Evropa, rešena in seda| pride na vrsto sklenitev miru in razdelitev novoosvo|enja turškega ozemlja.
A8qnith o predaji Skadra.
LONDON 5. (Kor ) Ministrski predsednik Asquith je na današnji seji poslanske zbornice izjavil: Ravnokar sem prejel obvestilo, da je kral Nikola sklenil predati Skader velesilam. To so zelo razveseljive vesti in treba |e kralju Nikoli v interesu njegove drŽave in mednarodnega miru čestitati k temu sklepu.
Lukacseva izjava o resignaciji Črnegore na Skader.
BUDIMPEŠTA 5. (Kor) Danes ob 11 dopoldne je bila otvor jena tretja sesija re-prezentantske zbornice.
Opozici|a je imela ob 9 dopoldne v klubovem lokalu ljudske stranke sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se opozici|a ne udeleži nobene seje, ker je solidarna z izključenimi poslanci. Dalje Je bilo konstatirano, da se notranje-politični položaj nI čisto nič spremenil in da je vnanja situacija zelo kritična.
Se|o Je ob 1030 otvoril predsednik grcf Tisza. Člani vladne veČine so bili navzoči skoro polnoštevilno. Najprej je bil prečitan kraljevski dekret, glasom katerega se zaključuje druga sezlja in sklicuje tretja sezija.
Ob 11 dopoldne se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika Lukacsa seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi člani kabineta.
Ob 12 je odšel Lukacs v zbornico, kjer se je takoj oglasil k besedi in izjavil:
„Slavna zbornica! Prejel sem obvestilo, da bo vložena na današnji seji nu|na interpelacija glede vnanjega položaja. Dosedaj Še nisem imel prilike siišati te interpelacije, a ker je dobila vi ada izredno važno obvestilo, si usojam še prej, ne da bi počakal na imenovano interpelacijo, sporočiti zbornici, da je po poročilu našega poslanika na Ce-tinju sklenil Črnogorski kralj Nikola brezpogojno predati Skader. Ni mi treba povdarjati, da je prišlo do tega razveseljivega dejstva le vsled energičnega nastopa monarhije. Izjavljam, da bo monarhija sedaj ravnotako energično zahtevala, da morajo Črnogorci takoj zapustiti mesto.
Po Lukacsevem govoru se je takoj zopet pričela seja ministrskega sveta.
izpregovorila Metka in se je ozrla hvaležno Mavricu v obraz. „Ves dan bi jih bila jaz iskala. Niti na misel bi mi ne bilo prišlo, da se skrivajo krave tukaj... O, resnično — niti na misel bi mi ne bilo prišlo...*
Mavric je stopil tik pred njo. Roka se mu je kar sama dvignila in je pričela božati mehke lase, ki so se bili nasuli na Metkin hrbet. Deklica se je zdrznila, pa Je zgrabila naglo za lase, da jih potlači pod robec. Toda bilo je prepozno. Kajti hipoma Je začutila, kako se Je ovila Mavriceva roka okrog njenega vrata; 'hitila Je, kako jo je pritisnil k sebi — in kar naenkrat so počivale njegove vroče ustnice na njenih. Sama ni vedela, kaj se je zgodilo tedaj z njo. Omamljiva blaženost se Je razlila po njenjh udih, in niti toliko moči ni imela, da bi se iztrgala iz njegovega objema, niti toliko volje, da bi se hctela iztrgati.
„Metka, zlata si in sladka,* je čula tih, šepetajoč glas. „Ti ne veš, kako te imam rad... Metka, ljubezni si vredna, velike, goreče ljubezni... Zahvaljen Bog, da mi je poslal ta trenutek...*
Brez volje, brez moči se je naslanjala Metka na njegove prsi. Oj, ta blaženosti Da bi človek zaspal tako in se nikdar več prebudil... Saj morda ni res, saj so morda to samo sanje, poslane od zle moči, da jo varajo, bridko varajo. Saj ne more biti to res — na zemlji in nikjer take blaženosti. Zla moč ji je poslaja te sanje, da jo izkuša in jo morda zapelle v greh... Moj Bog, če je to greh, to, kar se godi zdaj z njo ? Moj Bog, če je to res greh?... In Metka se je zdrznila in se |e izkušala iztrgati iz tesnega
i Demisija črnogorskega
CETINJE 5. (Izv.) V sokaU m jg wrWa seja kronskega In vojnega svtta, kaštrt so se vdeležUl tudi vsi generali In mUtttri. i Večina članov se je Izrekla za popusiljhost Črnegore v skadrskem vprašanju, ker je na vsak način treba ugoditi zahtevam velesil.
Včeraj se je seja kronskega sveta nadaljevala In je večina odločno nastopila proti stališču vlade.
V	očigled temu dejstvu je podal ves kabinet svojo demisijo, katero je kralj Nikola tudi spreiel.
CETINJE 5. (Uradno.) Kabinet Marti-novlć je podal svo|o demisijo, ker se ne strinja s sklepom krai|a Nikole glede predaje Skadra. Kralj Je demisijo sprejet.
Poslaniška reunija.
LONDON 5. (Kor.) Veieposlaniška reunija se je sestala ob treh popoldne k s i? ji. Dopoldne so si poslaniki izmenjavali obiske, nekateri so se zglasili tudi v zunanjem ministrstvu.
LONDON 5. (Izv.) Današnja seja ve-leposlanlške reunije je trajala do 5 30 popoldne, nakar je bila odgodena do četrtka.
Ob 6. zvečer je dobil poročevalec Reuterjevega urada sledeče uradno poročilo angleškega zunanjega ministrstva :
„Sklep kralja Nikole, izročiti Skader velesilam, vzbuja veliko zadovoljstvo. Ve les'le se bodo sedaj le še pogajale glede odredb, ki so potrebne za Skader.
Srbija odškoduje Črnogoro.
PARIZ 5. (Kor.) Londonski dopisiik Usta „Echo de Pariš" poroča, _da bi bila Srbija pripravljena, odškodovati Črnogoro s teritorijalnim! kompenzacijami. Mogoče se že na današnji seji poslaniške reunije podkrepi evropski mir s srbsko žrtvijo.
Bitka med armado Essad in Džavid paše
CETINJE 5. (Izv.) Iz Skadra Je di šla dosedaj še nepotrjena vest, da je prišlo včeraj pri Draču med armadama Essad in Džavid paše do krvave bitke, ki se je končala s popolno zmago Essad paše. Es<ad paše Je odšel takoj po bitki s svojo armado v Drač, kamor so mu Srbi odprli pot.
Povratek ministra Drljevića na Cetinje.
BELGRAD 5. (Kor.) Črnogorski finančni minister Drljevič, ki se je dalj časa mudil v Belgradu, se je danes vrnil na Cetinje.
Mirovno vprašanje.
SOFIJA 5. (Kor.) „Mir" piše: Poldrugi mesec je že pretekel od prvega medija oljskega koraka velesil in še ni sklenjen mir. To neopravičljivo zavlačevanje sklenitve miiu bi imelo lahko zelo hnde posledice, ker pride lahko do nadal|evan|a vojne, ali pa nastanejo lahko kake druge komplikacije na Balkanu, ne oziraje se na to, da vc|nl stroški vedio bolj rastejo.
objema. „Gospod, o gospod," Je zajecljala ln Je Jokala napol. „Pustite me, gospod, pustite me !*
A Mavric ji ni odgovoril. Šs tesneje jo je privi! k sebi, pa jo je pričel poljubovatfi na usta, kipeča kot zrele jagode, na vlažne oči, ki so ga zrle proseče in plašno. Polastila se ga je neka čudna pijanost In mu Je razburila kri. Sam ni vedel več, kaj dela, in niti pomislil ni, da stiska k sebi ubogo dekle, ki nima drugega na svetu nego svo|o poštenost.
„Pustite me, gospod," je prosila Metka in je pričela ihteti. „Pustite me — lepo vas prosim." — Z zadnjimi močmi se Je uprla
— in tedaj se |e resnično iztrgala Iz njegovih rok. Stekla je na konec trate in'je obstala tam. Težko je sopla in si Je popravljala lase. Mavric je šinil z roko preko čela in se je ozrl na zmedeno deklico. „Kaj sem storil?" je pomislil. „Ali je bilo prav? Ali ni bilo prav?... Ubogo dekle I"
V	duši ga je zapeklo, in zasmililo se mu je to dekle, ki Je odraslo komaj otroški dobi. Glej, pa je zlorabil to samoto, grdo jo je zlorabil. A ubogo dekle mu je zaupalo, ker je verovalo van| in ni poznalo nevarnosti. Kaj je storil ? Čemu se je dotaknil teh nedolžnih usten ? — In Mavrica je zapeklo, in kes se mu je zbudil v,duši. ,Ni bilo ni tega treba," je pomislil. »Čemu sle-paritl otroka? Čemu mu delati življenje še bolj bridko ? Kako je prišlo vse to ? Keko sera se mogel Izpozabiti?*
(Dalje.)
„EDINOS*" * 125
V Tr*ta, d-is C	t J i
Izmenjava v jetnikov med Tarči jo in Bolgarsko.
CARIGRAD 5. (Ker.) Kakor se poroča prično Bolgari in Turki v najkrajšem času izmenjavati vjetilke.
Važna konferenca na Dunaju.
DUNAJ 5. (Kor.) Listi poročajo: Včera. se je vršila v zunaijem ministrstvu važna konferenca grofa Btrchtolda z vojnim ministrom Krobatinom in skupnim f nančnim ministrom Bilinsklm. — Konferenci je prisostvoval tudi šef generalnega štaba pl. Htftzendorf. Grof Berchtold je bil včera; dvakrat sprejet od cesarja v avdijencl. Do poldne je bil fv avdijenci tudi gre Stiirgkh.
Poslanska zbornica odgodena.
DUNAJ 5. (Kor.) Predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester je prispel danes sem kaj iz Solncgrada (n izjavil, da hoče i resnici za 15. t. m. sklicati zbornico. Zborniško pisarno ]e že brzojavno obvestil, na odredi vse potrebne priprave za zasedanje Formalno sklicanje se izvrši v četrtek, če se med tem mednarodni politični položaj ne poslabša.
DUNAJ 5. (Izv.) Iz parlamentarnih krogov se poroča, da Je za 15. t. m. sklicana poslanska zbornica, zopet za nedoločen čas odgodena. Tudi za 14. t. m. napovedana seja klubovih načelnikov je odpovedana.
Srbska skupščina.
BELGRAD 5. (Kor.) Ker Je opozicija glasovala proti proračunu, sta oba opozi cijonalna podoredsednika skupščine odložila svoje mesto. Zbornica je nato izvolila staro-radikalca StoJ^o/iča prvim, staroradikalca Bračlnca pa drugim podpredsednike m.
Novi nemški dreadnought.
HAMBURG 5. (Kor.) Danes se je vršilo spiavljenje novega nemškega dread-noughta „Der Grosse Kurfurst".
Nesreča na jezeru.
LAUSANNE 5. (Kor.) Danes ponoči se je neki čoln, na katerem se je šest oseb vračalo z neke plesne zabave, prevrnil. Dve osebi sta se rešili s plavanjem, ostale pa so v Jezeru utonile. Vsaka pomoč fe bila izključena.
Strašen požar na Japonskem.
YOKAHAMA 5. (Kor ) Iz Hakod&te na severnem Japonskem Je došlo poročilo, da Je strašen požar uničil v mestu 200 hiš.
Homatije v Mehiki.
PARIZ 5. (Kor.) ,Matin« poroča iz Mehike, da so pristaši generala Zapatasa v Nepavtli napadli neki osebDi vlak in postreliii vse potnike in vojaško spremstvo.
Avstriji bremena — Italiji dobičke!
L
Tako se glasi naslov članku, ki ga Je napisala .Arbeiter Zeitung* nad uvodnik v svoji nedeljski številki. Že teh par besed označa lakonlčno, a vendar precizno in porazno tisto podjetje, ki je hoče Avstro-Ogrska izvesti sedaj v Albaniji v družbi — z Italijo! Le par besed, ki pa združujejo vso sodbo, ki si |o mora ustvariti trezen in računajoč človek o politiki, ki se je zgubila na taka čudna pota, — po katerih mora oni, ki hodi po njih, bolj in bolj izgubljati vsako orijentacijo in zato tudi zgrešiti svoj cilj! A kaj pomenja to, če je kdo v nevarnem gorovju in ob hudi uri, ko so zadivlali vsi elementi narave, izgubil orijentacijo ? t Nevarnost — pogube. Zopet je našla „Arbeiter Zeitung* pravo besedo v označenje sadu, ki ga obeta sedanja avstrijska albanska država naši monarhiji: tragedija usode!
Na tako nevarno pot spravlja našo dtžavo sklep, da skupno z Italijo zasedemo Albanijo! In kar treba še posebno podčrtati : s to kooperacijo Je Avstrija zapustila t r a d i c i | o n e 1 n e poti svoje albanske in balkanske politike sploh.
Včeraj še smo govorili na ves glas in vsemu svetu, da živl|enski interes naše monarhije zahteva ustanovitve svobodne, neodvisne Albanije. V boju za ta toliko za-trjevani naš življenski interes smo že dose-daj žrtvovali okroglo miljardo v gotovem in Se več na izgubah, ki Jih trpi vse naše gospodarsko življenje — da pa niti ne govorimo o vseh tistih svotah, ki Jih je naša diplomacija trošila že popred, leta in leta, za svojo propagando v Albaniji, in ki jej je bil v glavnem ravno ta namen, da paralizira prooagando naše glavne konkurehtinje tam doli — Italije.
In sedaj Je ta Italija naša sobojevnica v preprečenje svobodne in neodvisne Albanije! Ta današnji naš cil|, ki je v dijamentarlnem nasprotstvu s tem, kar smo hoteli včeraj, hočemo doseči s pomočjo njih, ki so nam najnevarniji. Pa da smo rekli preveč, ko smo naglašali, da |e naša balkanska politika Izgubila vsako orijentacijo ? I
To akceBtuira tudi „Arbeiter-Zeitung* rekšl: da naša kooperaci|azlta-
lijo pomenja konec vse naše jadranske politike! Usodsa beseda s tisočkrataim upravičenjem. Doslej je bilo naš diplomaciji v najvišji princip : vzdrževanje ravnotežja na A d r i J L Sedal pa spremljamo mi sami Italijo v Valoso ter jej izročamo Južno Albaaijo, pripoznava joč s tem, da ta boljši del Albanije spada nedotakljivo v interesno sfero Ita^el A to pomenja : antitezo, ravno nasprotno od tega, kar moremo razumeti pod ravnotežjem nn Adrlji, ker pomenja gospodstvo Italije in našo — eiinin-cijo, našo Izločitev !
„Arbeiter-Zeitung" konstatuje, da vsej zgodoviai, odkar je Avstrija izgubila boj za prvenstvo v Nemčiji, nismo storili koraka tako usodnega pomena. Ia vse to sedaj le radi prestiža, radi ugleda, v namen, da se rešimo iz zadrege, v katero smo zašli!
V	svoji jadranski politiki si Je Avstrija postavila dogmo, da Italija ne sme zavladati na vztočni obali A d r i j e. In vse naše žrtve za ustanovitev svobodne in neodvisne Albanije niso Šle le za tem, da se v prihodnji Albaniji ustvari protitežje proti povečani Srbiji, »mpak in menda v glavnem za tem, da v Albaniji ne zavlada — Italija!!
Ali ni, da bi se človek moral prijeti za glavo, ne vedoč, ali bdi, ali sanja, ko vidi fenomenalno spremembo v avstrijski politiki, došlo takorekoč črez noč: ko vidi, da prepuščamo isti Italiji Valono, katere posest zagotovlja nadvladje nad morsko ožino Otranto med Jadranskim in Jonskim morjem, torej nad vratmi v široko morje, v veliki svet! Na zapadni obali Brindisi, na vztočni Valona: ti dve pomorski točki bi zago tavljali Italiji gospodstvo na Adrifi, ali z drugimi besedami : Italija bi poljubno zapirala naši monarhiji, naši trgovini, pot v Srednje morje in od tam v veliki svet!
To bi bila pr a va a b d i k a c i | a naše države kakor pomorske in kakor velevlasti! To bi pome-njalo odpoved vsem dosedanjim tradicijam. Kako naj si tolmačimo to protislovje med najvišjo resnico od včeraj in današnjim postopanjem ? Ali res le radi tistega Skadra, caterega pomen za našo monarhijo se niti primer|ati ne da z onim Valone ?!!
Ne, to bi govorilo proti najprimitivnejf, ako le zdravi človeški pameti. Vzrok je drugi. Od svojih temeljev zgrešena naša balkanska politika nas Je zavela v istotako zgrešeno albansko politiko, ki Je — kakor mora vse, kar je zgrešeno — popolnoma ponesrečila. Od todi zadrega. In v zadregi pozabljamo na svojo minolost, na svoje radicije, na svoje interese, na poti, po katerih bi mogli braniti te svoje interese, in ne mislimo na drugo, nego na to, da ol vzbudili vsaj videz, da nismo ponesrečili. Na mesto politike varovanja realnih interesov s sred s vi, kakor jih imponira položaj, e stopila politika ugleda z — napačnimi sredstvi. To Je pojasnilo, kako smo prišli v sedanjo zagato!
Za občinske volitve.
Volilci pozor!
Vsled nasprotnišk'h reklamacij so začenjali dobivati sedaj naši volilci obvestila, da se Je zahteval izbris njihovega imena z volilskega imenika. V tem obvestilu je tudi povedano, zakaj Je bil zahtevan izbris, dotičnikom se določa zelo kratek rok dveh dni, da doprinesejo dokaze, da Je reklamacija neupravičena.
Opozarjamo torej naše volllce na to, da Je rok onih dveh dni tako kratek, da pač ne smejo prav nič odlašati, temveč naj nemudoma, ko dobe omenjeno obvestilo od mestnega magistrata, stopijo v volilno centralo (v drugem nadstropju »Narodnega dvma"), kjer dobe vsa potrebna pojasnila, kaj Jim Je treba storiti, da si zaslgurajo volilno pravico. Kdor bi zamudil določeni rok n ne doorinesel dokaza, da ima volilno pravico, ga bodo črtali v volilskem imeniku n ne bo mogel voliti.
Tieba Je torej res nemudoma poskrbeti vse potrebno, zlasti še, če je Šele treba do-piti kakih dokazil, kakor potrdilo triletnega pivanja, ali predpis davka v gotovi visočini. Zato ponavljamo še enkrat, da naj nihče, d dobi od magistrata obvestilo, da Je bil potom reklamacije zahtevan izbris njegovega mena iz volilskega imenika, ne odlaša prav Čisto nič, temveč se takoj zglasi z dotičnim obvestilom v volilni centrali, kjer se ukrene vse potrebno!
Sestanek zaupnikov za zgornjo okolico.
V	petek, dne 9. t. m., se bo vršil na Željo zaupnikov v Bazovici, Padričah, jropadi in Trebčah, sestanek zaupnikov zgornje okolice, na katerem se bodo pre-resale kandidature za 111. volilni okraj. Sestanek se bo vršil do žeiji omenjenih zaupnikov ob 750 zvečer v Sokolovi dvorani na Opčinah.
Ljubljanska Glasbena Matica priredi v Nar. domu 10. t. m. pod vodstvom Mateja Hubada koncert. Izvajal se bo Dvoiakov MRTVAŠKI ŽENIN za soli, mešan zbor in orkester.
Domačo vesti.
Iz poštne službe. Poštni cf.cijal A r i -stide s Wurmbrand v Trstu je imenoval poštaim kontrolorjem pri poštnem ii brzojavnem uradu Trst 1 ; poštni kontrolor Karel Zottichv Puli 1 je na lastno prošsjo v enaki lastnosti premeščen k poŠt-■emu in brzojavaemu uradu Trst 1.
Iz sodne službe. Razpisano Je mesto sodaika v IX. Člaovnem razredu pri c. kr okr. sodišču v Kopru. Prošije z dokazom popolnega znaaja deželilh jezikov, do 15 majnika predsedstvu dež. sodišča v Trstu — Enako mesto je razpisano pri okrajnem sodišču v Kanalu. Prošnje do 18. majalka predsedstvu okrož. sodišča v Gorici.
Smrtna kosa. V soboto je bil pokopan v Trstu c. kr. učitelj nemške državne ljudske šole Teodor Č a m p a, ki Je umrl v prerani dobi, komaj 42 let. Pokojnik je bil jeden izmed malega Števila onih slovenskih učiteljev, ki so navzlic vladajočim razmeram dobili službo na teh državnih zavodih. Služ bova! je pred leti na Kran|skem in potem v Puli. Zapustil je udovo, sina, očeta in ma ter, oba upokojena c. kr. učitelja v Trstu. Bodi lahka zemlja !
Posnemanj« vredno t Snočji »Indipen-dente" se strahovito jezi nad neko italijansko spedicijsko tvrdko v Veroni, ker je poslala nekaterim tržaškim Italijanskim trgov cem nemške okrožnice, češ, da (a tvrdke pozablja, da je Trst italijansko mesto in da hoče imeti to italljanstvo izraženo tudi v trgovinskih poslih.
Prav je tako! Naj le žigosa „Indipen dente" laške tvrdke, ki pošiljajo italijanskim trgovcem nemške dopise, prav je, da trdi, da nemščina v Trstu, kjer ni deželni Jezik, nima ničesar opraviti; tudi mi se popolnoma strinjamo v tem oziru žnjim. In ker je stvar principu v resnici dobra in vredna vse hvale, zato tudi kar najtopleje priporočamo našim slovenskim trgovcem, da se tudi strogo drže tega načela. V našfh slovenskih krajih nima — prav po „Indipendetovem" načelu — prav ničesar opraviti niti nemščina niti italijanščina, kajti to so slovenski kraji In v teh slovenskih krajih mora biti to izraženo tudi v trgovinskih poslih. Siovenski trgovci, oosebno tisti, ki naročujete svoje blago iz Trsta, si torej zapomnite, da je vaša dolž □ost, da zavračate vsak nemški ali Italijanski dopis zlasti tržaških nemških ali italijanskih trgovcev, če ste v zvezi ž njimi pa strogo zahtevajte, da občujejo z vami v vašem slovenskem Jeziku. Kakor to zahtevajo Italijani zase, Je tudi vaša dolžnost, da isto zahte vati vi zase ! Kar Je za Italijane prav, zakaj bi ne bilo tudi za Slovence! Torej le strogo po „Indlpendentovem" načelu!
Pretrgana tradicija. Našim tržaškim italijansko-liberalnim gospodom na mestnem magistratu so sedanje občinske volitve že povzročile mnogo bridkosti in težav, med katerimi pa so gotovo največje tiste, ki jih Jim delajo naše slovenske reklamacije in to ne morda toliko zaradi velikanskega števila italijanskih „ volllce v", ki bodo vsled teh reklamacij morali izginiti iz vollskega imenika, in slovenskih volicev, ki jih bodo morali vpisati v volilski imenik, temveč pred vsemi zato, ker ti gospodje niso moraii samo sprejeti nič manj nego okrog 2000 s 1 o v e n-s k i g vlog, temveč ker morajo to slovenske vloge tudi reševati i n r e š i t i.
Tržaški mestni magistrat, ki se boji slovenskih vlog, kakor hudič križa, ter jih pošilja od Pondja do Pilata, da traja tako ne samo mesecev temveč celo leto, preden se dobi kak odgovor na slovensko ulego, ta tržaški mestni magistrat mora sedaj sprejemati, reševati in rešiti slovenske uloge In to ne morda po oni stari zavlačevalni navadi, temveč nemudoma, takoj! Do volitev ni več daleč hi preden so p p reklamacijah volilski imeniki popravljeni in zopet urejeni ter potem storjeno še vse ostalo ogromno
pripravljalna delo za volitve, je fr časa in napetega deli; zato pa se tudi ne da zavlačevati reševanje slovenskih nk'ama-cijskih vlog. LaŠko-liberalm gospoda na mestnem magistratu je tore| prišla ob svojo tradicijo, po kateri j* bila laščin« t?.ko izključen poslovil jezik ia magistratu, di siso nikakor razumeli slovenskih vlog u JKi tudi I «e reševali.
Tako se pač krši iaško-liberalaa vsemogočnost povsod in tudi na tržaškem magistratu. Sčasoma se gospodje le Še spomnijo tiste sloveaščine, ki so jo govorili v svojih miadih letih tam doli kje v Istri ali pa tam gori na Krasu. „Čez sedem let vse prav pride", pravi pregovor, in tako Je gospodom sedaj gotovo zelo všeč, da vzlic edinozveličavni magistralni italijanščini še niso pozabili svojega slovenskega materinega jezika- Sčasoma se že privadijo popolnoma tej izpremembi in nova .tradicija" jim menda ne bo v škodo. Se pač časi Iz-preminjajo in ž njimi tudi tradicije laško-liberalne magistratove gosdode.
Z južae železnice. Prejeli smo: Zdravnik južne železnice dr. Aleksander Schell pojde v kratkem v pokoj. S tem bo to zdravniško mesto izpraznjeno. Kakor pred leti, ko se je ustaoovii tretji okraj, tako k začela tudi seda| agitacija s pobiranje, podpisov od strani iste osebe, ki pa plaču v bolaiško blagajno Iste t jliko, kakor dru^ in nič več. Kakor ted3j bi hotel dotičnik spraviti na izpraznjeno mesto dr. Bechtin-gerja. No, dotfčniku bodi povedano, da |e njegova dolžnost, da se on ozira na raŠe želje, ne pa mi na njegove. Nismo mi radi n|ega tukaj. Nasprotno. Mesece in mesece lahko opravljamo tudi brez njega, on pa ne bi mogei izhajati brez nas niti ene ure. Mi poznamo g dr. Bechtingerja še bolj nego on. Mi lahko mislimo s svojo glavo in ne trebamo njegove.
Če bi bil oni agitator vsaj zdravniški načelnik južne železnice, potem bi mu že šla beseda — toda tudi to ie sporazumno z upravo in bolniško-biagajntm odborom Kakor začasnemu ranocelalsu pa mu ne gre beseda pri nameščanju dravnikov. Doslej smo ime'i južni železničarji v Trstu zdravnike, ki so odgovarjali nalogam svoje službe in nič nas ne briga, Če niso po volji neka-ternikom, ki bi hoteii imeti posebnega rodbinskega ali telesnega zdravnika. Mi bi si želeli dr. Germonija, ki se je priljubil vsem klijentom po svoji mirnosti in ljubeznjivosti. Želimo tudi, da bi se ordinacija vršila v jutru mesto popoldne. To bi bolje ugajalo bržkone na obe strani. Nadejamo, da se bo načelni zdravnik na Dunaju informiral pri merodajnih organih in da ukrene tako, da bo ustreženo veliki večini, četudi ne prav vsakemu Agitacija pa pojde bržkone v koš, kakor pred leti. Menimo, da bo to zadostovalo g. agitatorju, a opozarjamo ga, da e še mnogo gradiva pripravljenega na razpolago.
Daleč so prišli! Iz Ograde pri Sv. vanu nam poročajo: Nekdaj so tržaški po-?alini uganjali razne poulične demonstracije e v sredini mesta. Ker pa so jim zadnje čase postala tla prevroča, se zatekajo v občinski gojzdič, kjer nemoteno uganjajo, kar se v mestu ne sme. Skoraj sleherni praznik lodijo v večjih ali manšjih družbah na iz-ete, kar bi jim mi okoličani seveda radi srivoščali, ko bi ti „meščani* ne izzivali z raznimi nedovoljenimi izbruhi proti nam Slovencem. Po slovenske Šole pošiljajo nas domačine in davkoplačevalce — v Ljubljano in nas poleg tega zmerjajo s ščavi!!
Pazijo pa naj, da ne bo naše potrpež-jivosti konec in da jim ne zagodemo tudi v „Boschetto" tako, da jih mine volja do izzivanja!
Mi ne iščemo nesreće, a se tudi ne jomo puščali žaliti po slehernem privan-dranem regnikolu in to celo pred lastnimi prebivališči.	Okoličan.
no v© Osram svetiljke
Nerazbitne !
70°|0 prihranka na toku. - Briljantna, bela luč. Traja dolgo. - Za istomerni in izmenični tok. - V svetlobni moči 0*25 do lOOU sveč in napetosti 1*2 do 260
_______ voltov. — Glavna zaloga za Trat, Gorico,
Primorsko !■ Oalnacjo: R. Oltaar, br. Brfinner d. d, D naj, Trst, piazza dal Ponteresso 1.
V T^tn, dnr G. m tja 19:3.
EDiKOsr« s*; i2o.
Strc'.n m.
Nemški Miha, kolikor ga je tu in Um za črnofoltim plotom, Je trepetal ia se poganjal v pravkar minolih mesecih za Turke. Nekdaj pa so se mu hlače tresle pred — Turki. Na razpolago nam je nemška krasno H otrovana molitvena knjiga, Izdana ano 1683. V a je j |e molitev zoper Turka ia pred njo slika, predstavljajoča slovanskega juaaka, kralja Jana Sobleskega, ki je s svojo vojsko prihitel pred Dunaj in otel cesarsko prestolnico turške oblege. V divjem begu drve pred njim in ijegovo vitežko vojsko. Zgoraj pa drži angelj palmovo vejo in iz trobente njegove prihaja glas: victoria!
Kako se spreminjajo Časi in — nemška hvaležnost žojim !
Iz zgornje okolice. Zima Je Šla in prišla Je ljuba spomlad, prelepi cvetoči maj. Vse se veseli prijetnih lepih cvetočih dni. Iz!efi so se že začeli vršiti in razna društva napovedujejo svoje prireditve. Samo naše pevsko društvo »Gaj", najmlajše pevsko društvo na tržaškem ozeml|u, o katerega prvi prireditvi se Je veliko pisalo in govorilo, se je pogreznllo v mrtvilo.
Ia vprašanje Je: kje |e vzrok temu? AU v malomarnosti udov, ali pevovodje ? Tako vprašuje|o tudi tržaški gostje, ki prihajajo k nam ?! Ml sami si ne vemo pomagati in želeli bi, da pride vspodbuda iz mesta, da oživimo društvo k novemu življenju in delovali za naš kulturni in narodni napredek.
Koncert V. BoŽinovega, ki bi se bil imel vršiti prošli petek, se bo torej vršil danes zvečer ob 8 30 v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trstu.
Kakor smo že poročali, Je mladi violinski virtuoz rodom Bolgar in je absolviral svoji glasbene študije na petrograjskem konzervatoriju z odličnim uspehom. Pred seboj Imamo nekaj glasov o izredni nadarjenosti umetnikovi, ki hva!i|o lahkoto s katero obvladuje svoj instrument, izrazitost, globino občutka, ki Jo zna vdahniti v strune. Zlasti Je značilno, kako si je mladi umetnik od točke do točke osvajal občinstvo, poročilo o koncertu, ki ga je priredil v Zadru. Poročilo pravi, da ga ob njegovem nastopu ni pozdravilo burno ploskanje, a ko je do-igrai prvo točko, je vse priznalo, da »igra dohro". Bilo je tudi odobravanja. Ko Je do-Ig-al drugo točko, je bilo ploskanje že spontano. Navdušenje (e rastlo od točke do točke, a ko je igral zadnjo točko, Pagani-nfje^ „Caprlce Variation", je občinstvo ostrmelo. Težka variacija in perfektna tehnika so vzbujate občudovanje vsakogar". Splošno mnenje vseh, ki so slišali Božinovega, je, da gi čaka kot umetnika sijajna bodočnost.
Gotovo bo zanimalo naše občinstvo, da se |e g. Božiaov tudi udeležil sedanje balkanske vojne, kot Bolgar seveda v bolgarski armadi. V bitki Drl Svilenu (Mustafa paši) Je bil pri naskoku b3lgarskih čet na turške postojanke nevarno ranjen na nogi in so ga kot ranjenca prepeljali z bojišča v bolnišnico v Stari Zagori. Ko se mu Je rana zacelila, je bil odpuščen iz armade ter je zopet zamen|al pušto z vio-lno.
V soboto je koncerliral g. Božinov pred izbranim občinstvom v „Dalmatinskem skupu-4 in poročajo nam, da je Igra mladega umetnika, nosečega s seboj globoke, nelz-brlsllive vtiske z bojnega polja za krst častni in svobodo zlato, prav tako napravila naj-globji vtisk na vse poslušalstvo, saj ga je žnjo povel v ono divno carstvo vseh slovanskih trpinov pravkar dovršene balkanske epopeje, in mu vlil v dušo ono globoko melanhonijo, ki obide človeka, ko v vednem stiku s tujinščino, začuje odmev pristnega našega jugoslovanskega bitja.
Današnjega koncerta čisti dobiček Je namenjen v oiemenite dobrodelne svrhe in zato pričakujemo tem gotoveje, da se udeleži koncerta čim najlepše število našega občinstva. Cene prostorom so operetne in se vstopnice dobivajo pri vratarici Narod, doma in zvečer pri blagajni.
Predavanje o škodljivcih trte In sadnega drevja v Lonjerju priredi Kmetijska družba za Trst ia okolico v četrtek, dne 8. t. m. ob 8 zvečer v prostorih gosp. Čoka županovega.
Antonln Dvofak: „Mrtvaški ženin ,.
Na koncertu ljubljanske „Glasbene Matice" v soboto, 10. t. m. nastopijo tudi trije solisti. vsi rojeni Slovenci. Velečislana in mše-mu koncertnemu občinstvu zelo priljubljena koncertna pevka g Mira Costaperaria bo pela veliko sopransko partijo — nevesto. Pela jo je že pri koncertu „Gl. M.* v Ljubljani pred 18limi leti. Kakor takrat, pela Jo bo gotovo tudi sedaj z najlepšim uspehom.
Živo nam Je Še pred očmi Kecal g. Križaja. A smelo trdimo, da je Še veliko večji užitek poslušati Križaja s koncertnega cdra. V »Mrtvaškem ženinu" mu je poverjena uloga — pripovedovalca, ki zahteva izvrstnega pevca z mogcčn'ra in obočeoim glasom. Pri koncertih »Mrtvaškega ženina" meseca marca v LJubljani Je s svojim mogočnim glasom lepo prevladal orkester in zbur.
V ulogi ženina (tenor solo) pa se predstavi našemu občinstvu mladi in nadeoudni
tenorist g. Josip Rijavec, gojeiec c. kr. aka- gi demije za glasbo ia umetnosti aa Dunaja. V Ljubljani Je žel največje uspehe tako na koncertih Matice kakor tudi v samostojnem koncertu, aa katerem je pel najaovejše moderne solospeve, katerih Bajboljši interpret fe. Kritika se jako pohvalio izraža o njem i in mu prc:c^.uje častio bodočaost. Rodom :]e Goričaa.
Veliko ulogo pri koncertu ima zborj ^ i „Gl. M."t o katerega vrliaah Je skoro ae- ^ mogoče pisati, saj ga prištevajo k najboljšim svetovnim zborom ia ima zborovodjo koncertaega mojstra g. Mateja Hubada.
Tržaška podružnica slovensk. plan. društva vabi na društveai majniški izlet na Nanos (1300 m), ki ga priredi o Binkoštih, dne 11. ia 12. majnika 1913, po sledečem sporedu:
Odhod iz Trsta v nedeljo 11. majnika pop. z zabavnim vlakom drž. žel. ob 2 15 do Divače. Iz Divače peš čez Gaberk, skozi Senožeče v Razdrto (3 ure). V Razdrtem se prenoči. Binkoštnl ponedeljek zarana odhod na Nanos (21Jt ure). Na vrhu odmor. Sestop na Št. Vid (2 in pol ure) — Branlco Štanjel (2 in pol ure) in od tam z vlakom v Trst. — Radi prenočišča se Je prijaviti pismeno na naslov: Filip Kavčič, rest. itd. Razdrto. Oprava: kratka palica a nahrbtnik nekoliko založen z živilom za ponedeljek.
V	slučaju neugodnega vremena izlet odpade. Odbor.
Stavka pri „Dalmaciji". Pri paro-brodni družbi „Dalmacija" Je izbruhnila stavka pomorščakov, ki zahtevajo vsesplošno, da se Jim poviša mesečna plača za 6 kron. Ravnateljstvo podjetja Jim ponuja 4 krone priboljška.
Pa še govorimo o svobodi tiskal
Zagrebško sodišče je v zadevi falitne zadruge „Balkan", o kateri smo že večkrat poročali, ustavilo postopanje proti odvetnikom dr. Al. Horvatu, dr. Sachsu in dr. Schoisteinu, ker da Je vestna in temeljita preiskava ugotovila njihovo popolno nedolžnost. S tem je za sodišče končan brez-primeren pravni škandal, nI pa izkl|učeno, da pridejo politične posledice. Na kratko povedano, je zgodovina afere, ta: Sredi lanskega leta Je zabredla posmrtna zadruga „Bilkan" v težave. Pripravljala se je izvensodna poravnava; kar Je državno pravdni-što početkom septembra naenkrat nastopilo proti zadrugi in zaprlo ravnatelja Alblnlja radi goljufive krivde, ne da bi bilo prej po-vprašano konkurzno sodišče. Mesec pozne|e pa so zaprli tudi vse odbornike in celo imenovane tri odvetnike radi „sokrivde pri kridi", dasi so se ti bili samo v interesu mnogih upnikov zavzeli za sanacijo. Imeli so Jih cele tedne zaprte, dokler Jih niso proti varščini izpustili iz zapora. Seda) pa prihaja najlepše: Vsi listi, ki so priobčili tozadevno objavo državnega pravdništva so bili — zaplenjeni.
V	Bosni ga imajo, v Dalmaciji jim ga obetajo, na Koroškem je tudi via facti uveljavljeno izjemno stanje. Bolj in bolj se bliža tudi k nam....
POHIŠTVO
mma
SOLIDNO: ia: ELEGANTNO
MT ++ ZMIRNIH •■MAM
RAFAELE ITAUA
MAMANT9N - fM« ■■■■ncnrir
Mnenje g, dr. Fr. Sorgerja, zdravnika Štajerske deželne
bolnišnice v Feldhofu.
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
V odgovor na vaše cenjeno pismo meseca maja 1911 vam odgovarjam, da vaše želez nato kina vino Serravallo izborno služI kakor okrepčllo za želodec In oslabelost sploh. FELDHOF, 6. junija 1911.
Dr. SORGER.
I
Odlikovana to~	Idfl Sv. Ivan
varna sodaviee WI\I«J pri Trstu,
Via S. Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. ae priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, kavar nar jem in dragim odjemalcem aod&viČarakih izdelkov v meatu in okolici.
wm- Zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga.
♦ NA OBROKE! Zmerne cene! ♦
Adolf Kostoris
Trst, ulic« S. Giovanni št. 16, L nad.
zraven „Buffet Autom.-. — Telefon 251, Rim. II.
Pozor! Skladišče se nahaja v I. nad.
Velika nesreča.
Konj in kočijaž se vtopila.
Včeraj ob sedmih zvečer je šel 18ietni Albert Dellabona s svojim pomočnikom na obrežje Sanita, da prevzame kočijo, ki Je došla s parnikom „San Giusto" iz Kopra' za tukajšnjega zdravnika dr. Xydiasa. Pri-; peljala sta s seboj konja, katerega sta takoj j vpregla v kočijo In sta sedla vanjo.
V tem trenotku Je parnik pred svoj m povratkom v Koper, kakor običajno za-; žvižgal, česar pa se je konj silno vstrašil.1 Skočil je pokoncu In porinil voz, ki je stal tik ob obrežju, nazaj.
Dellabonov pomočnik je hitro skočil z voza, Dellabona pa fe padel v koč jo In žn)o in s konjem vred padel v morje in utonil.
Gostilna ,pri Deteljici'
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tadi izboren kraški teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano.
Z odličnim spoštovanjem
ANGELA KJUDER, lastnica.
FOTOGRAFiČNl ZAVOD
a
Kupujte Kolin^ocikorijo!
UMETNI ZOBJE
PtoOTfltrfenja x©» a v
Izdiranje z§tmv bror = vsaie bolečine =
Dr. J. čeroižk V. Tuschtr
fohtsdrtvaik kaaces. xobai tekal'-
TRST
Hlloa dalla €»««rma fttav. 13, II. n.
Dr. Pečnik
Dr. PETSCHNIOO
trst, vb S. Cateriia fte?. 1. ~
Z4nwwSk n aotraaje (splošne) botesal 8—9 bi 2—3 io Specijalist m kožna t»
ro4m (spolne) bolezni i HV-1 ia 7—7\
Sukna
lodne in modao blago sa gospode ia dame, priporoča
KAREL KOC1AN XX tovarna »okna XX
J v Humpolou (Oalk«) XX Usorci franko. XX
ulica Giosue Carducci štev. 20.
Izvršuje fotografije ob priliki birme po najnižjih cenah in Je že znan po svojih izborno izvršenih izd Ikih.
odpravlja prhljaj, zabranjuje izpadanje las, pospešuje rast las ter jih napravlja svetle in voljne. Prodaja se v dobrih lekarnah in drogerijah po K 120 steklenica.
Paropiovna družba D. Tripcovich & Ci-, Trst
Ob priliKi binKoštpil} praznikov
se bodo izdajali vožnji listki
za izlet v Kenetke
z udobnimi in najhitrejšimi parniki GRAF WURMBRAND na dva vijaka in VENEZIA na turbine in štiri vijake s pravico uporabe tja in nazaj enega ali drugega parnika, kakor sledi •
Odhod iz BENETEK (pristan sv. Marka) 1 v nedeljo, n. majnika ob 8 zjutraj, (parnik „Graf Wurmbrand") ; v nedeljo, dne 11. majnika ob 8 zvečer, (parnik „Venezia"); v ponedeljek, 12. majnika ob 2 popoldne, (parnik „Graf \Vurm-brand") ; v ponedeljek, 12. majnika ob 8 zvečer, (parnik „Venezia"); v ponedeljek, 12. majnika o polnoči, (parnik „Almissau avstrijskega wLloyda-). Izletne cene (tja in nazaj s pravico kakor gori): L razred K 14*—; II. razred K 10—; III. razred K 7*—.
Vožnji listki se prodajajo v Trstu pri družbi, plazra dela Borsa 12, pri Uoydovl osebno prometni blagajni; pri agenciji za potnike P. Christofldi u, ho'el de Ia Vilfe in Excelal«r Palaoe Hatel ter V družbeni ntlcl aa pomou sv. Karla. Izbrana restavracijska in kavarniška postrežba na krovu. Dražb« al pridržuj« lzprsmambe ▼ smislu prometna** opravUnlka
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan I.a po K 2*30 in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapistevski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani
J J. Subon, Trst,
Straa IV.
„KDINOBT" 8t. 12*.
V Trstu, d*e i. maja 1913.
Na lica mast« ao bfl takoj poklicani ©gajegasd, U so z vrvmi potsgsili mrtvrga konja ia voz iz mor]a ia aaili v vozu Deilaboao mrtvega.
Po komisijskem ogledu so truplo ie-sreiaaga Dellabcat prepeljali v nrtvaSako k Sv. J u sta* _
Tržaška mala kronika.
Trst, 5. maja.
Divja vožnja. Včeraj predpoldae je voznik Viktor Tiso iz Padove tako divja! s svojim težkim vozom po ulici Belvedere, da ga je moral stražnik resno opomiajati. A vse ni aič pomagalo; možak je hrumel naprej in šeie ko je na voglu ulice Fabio Severo podrl svetilnik, so ga prijeli in zaprli.
Po kavarniškem prepiru. Snoči so zaprli odvetniškega uradnika Leopolda Gas serja, ki se je bii najprej v kavami spri z gosti, nato pa še žalil stražnika, ki je prišel intervenirat. Mož se je aretaciji silno upiral.
Sumljiv lastnik. Iz toplega gnezda v hotelu „AU' Abbondanza* so pregnali kurjača Ivana Martelanca iz Barkovelj. Pri njem so našli 319 kron, dva zlata prstana, srebrno tobačnico in nekaj drugih predmetov, o katerih on sam trdi, da jih je kupil v Italiji.
Žepna tatvina. Dninarja Henrika Mc-daca so zaprli, ker je ukradel nekemu Mariju Kosterlu denarnico in v njej nekaj kron.
Tatvina. V kinematografu „Eden" je snoči nekdo ukrsdel Karlu Schwarzu zlato uro z verižico, vse skupa| vredno 130 kron.
— Vratarica Marija Zanot fe prijavila, da so jo tatovi, ko je ravno ni bilo doma, obiskali v ulici Acque št. 10 in jej pokradli perila za 140 kron.
Poneverjenje. Dninar Hektor Gorenz iz Trsta je bil zaposlen kot iztirjevalec pri lastniku vinskega skladišča Josipu Sisguri na Acquedottu Št. 8. Gorenz pa je pobral K 52.50 in si |ih je obdržal zase, vsled česar ga je gospodar prijavil oblasti. Zdi se, da Je Še kaj več goljufal, pa še ni prišlo vse na dan.
Goljufija v pivnici. Avgusta Kratz-meyrja iz Puija so zaprli, ker je izpil pri F. Cinku v ulici Farneto št. 27 za K 3 60 vina, pa ni imel s čem plačati.
Zapeljivec nedorastlih deklet. O
onem ostudnežu, pomorskem poročniku Karlu Jirku, se še dodatno poroča, da je zlorabil blizu 15 nedorastlih deklel iz samih takozvanih dcbrih rodovin. Dve teh — ki ste pa že nad 14 let stari —, ste zanositi. Ona vdova, pri kateri Je oficir stanoval, je pa dekletom lepo odpirala vrata, da so hodile na obisk. Včasih ste prišli po dve, neredko tudi po tri. Zločinca že ima vo|aško scdišče.	_
Orufiivano vasts
Odbor „Dramatičnega društva" ima
nocoj važno sejo, katere naj se vdeleže vsi gg. odborniki in namestniki.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev.
Danes ob 8 zvečer v društveni sobi ulica sv. Frančiška Asiškega št. 2 II. jako važna izredna seja. Tovariši, odborniki in nadzorniki so uljudno vabljeni, da se te seje gotovo udeleže.
Pevsko društvo „Trst*. D^nes točno ob 8 pevska vaja za mešan zbor. Po pevski vaji pogovor glede izleta v Gorico, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. t. m. Prosi se pol-ncštevilne udeležbe.
Akad. društvo slovensk. agranomov »Kras" na Dunaju je izvolilo na I. redu. zboru 28. VI. 13. sledeči odbor za poletni tečaj:
Predsednik: MIkuž Fran, poljedelec, podpredsednik: Sprynar Erich, gordar, U\ nik: Sušteršič Mirko, gozdar, blagajnik: Su-panlč Ivan poljedelec knjižničar: Stre! Mirko gozdar, gospodar: Dolgan Franc, gozdar, preglednika: Kropivšek Fran poljedelec, Kutin Friderik, kult. tehn., namestnika: Feriin Bogdan, poljedelec, Mikiavič Fran, gozdar.
Vesti šz (soriške.
Čabelarska zadruga v Grahovem priredi na binkcštni ponedeljek, dne 12. t. m , predavanje v ljudski šoli v Kanalu. Začetek ob 3 pop. Predaval bo čebelarski veščak, g. nadučiteij Kašca. Po predavanju bo praktičen pouk pri čebelnjaku po g. Valesu v Kanalu. Čebelarji 1 Udeležite se tega čebelarskega sestanka vsi brez izjeme, kajti tudi pri čebelarstvu Je napredek Je v Izobrazbi.
„Gorica" se je zopet enkrat zakadila v gospoda župana Furlanija v Pr-vačini, in sicer zato, ker ga je imenovala .Edinost" vrlega župana, ki si je pridobil največ zaslug za cesto Osek - Prvačina. Kar je poročala „Edinost", to je resnica, to vedo dobro v Prvačini in Podčavnom, to vedo prizadeti faktorji, ki imajo opravila s to zagotovljeno cesto, ki bo izredne važnosti. Resnico je povedala „Edinost" in opravičeno označila g. župana Furlanija za vrlega župana, ker res vrlo in neumorno skrbi za občino, kateri načeljuje. Ali seveda, sedaj se bližajo volitve in „Gorica" hoče po svoji stari navadi v nič devati delo neljubih jej oseb. Zaganjanje v prvaškega g. župana označuje „Gorici", da tiči še vedno v sta-
rem zabavljanju in zaničevanju svojega bližnjega. O takem fanatizmu ima vsak dostojen človek le eno sodbo I
Obleke dražje. Y Gorici je občutna draginja, pa le Še raste. Vse se draži in sedaj bodo tudi obleke, ki so že tako dovolj drage, še dražje. Zadruga krojačev in šivilj v Gorici je namreč sklenila povišati za 10 odstotkov ceno vsakega komada izdelane obleke.
Zveza za promet tujcev, ki je imela v Gorici pred kratkim svoj občni zbor, se je razdružila. Tako je sklenil pičlo obiskani občni zbor. Akcijo za promet tujcev vzame v roko deželni odbor.
Rozina in FinŽgar se nahajata še vedno v preiskovalnem zaporu in ta bo gotovo trajal še dolgo časa, ker take vrste preiskava, kakor v tem slučaju, je zamudna in zahteva polno zasliševanja. Zasliševanja se vršijo, kličejo se k zaslišanju župani, učitelji, trgovci, stavbeniki i. t. d. Zato bo preiskava gotovo še dolgo trajala.
Konec pravde Lu?-zatto Lenassi Dr.
Luzzatto in Lenassi, tožena radi poloma zavoda Banca popolare v Gorici in tukaj obsojena, sta bila, kakor znano, v Trstu oproščena obtožbe. Državnega pravdnika namestnik dr. Marinaz je bil prijavil pritožbo ničnosti, sedaj pa je generalna prokuratura na Dunaju zavrnila pritožbe ničnosti in tako sta dr. Luzzatto in Lenassi svobodna.
Za deželnozborske volitve na Krasu
se že pridno gibljejo voditelji SLS v Gorici. Bivši poslanec dr. Stepančič, ki bo zopet kandidiral na Krasu, že hodi okoli in ima nalogo, prepotovati Kras in ga pripraviti za SLS tako, da bi zmagala stranka v kmečkih občinah v Sežanskem političnem okraju. V Krepljah je bil dr. Stepančič, v Sežani je bil in tako dalje bo delal pot SLS; če jo tudi res napravi, o tem dvomijo v Gorici.
Živela Srbija I Živela Črnagora!
Tako je baje klical, kakor smo že poročali, v Šlorencu v Furlaniji kranjski delavec Josip Hafner. Okrožno sodišče v Gorici mu je prisodilo 14 dni zapora. Ali državnega pravdnika namestnik dr. Marinaz, ki je sedaj premeščen v Trst, ni bil nič zadovoljen s to obsodbo, marveč hoče imeti ostrejo obsodbo, menda par mesecev, zato je naznanil vsklic radi prenizko odmerjene kazni.
Veleizdaje je obdolžen Rade Turk, ki je učiteljeval v Brdih in je še pred časom pobegnil na Balkan. Ker je baje nekoč govoril take besede, ki bi pomenile veleizdajo, so ga ovadili in sedaj ga išče sodišče v Krminu radi veleizdaje. Kdo ve, če ga dobi.
Komorni koncert bo v Gorici dne 14. t. m. v Trgovskem Domu. Priredi ga Pevsko in glasbeno društvo.
» organizacija*
Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč vabi vse svoje člane na zelo važen društveni shod, ki se bo vršil v sredo, dne 7 majnlka, ob 7 zvečer v veliki dvorani NDO ulica sv. Frančiška £t. 2.
Knjižnica NDO. Poživljamo člane in članice NDO, ki so si pred daljšim časom izposodili knjige, da jih čimprej vrnejo, ker se knjižnica preuredi.
Javen shod zidarjev v Lonjerju, ki
se v nedeljo zaradi razuih zaprek ni mogel vršiti, se bo vi šil v četrtek oa 8 zvečer v tukajšnjem kons. društvu. Pričakujemo, da se lonjerski zidarji Ia tudi drugi delavci udeleže shoda v obilnem številu.
Odbor zidarske skupine. Jutri, v sredo ob 5 In pol važna odbcrova seja. Ker so na dnevnem redu nujno potrebni predmeti, ki nam jih treba rešiti, prosimo, da se seje udeleže vsi odborniki in namestniki.
Odborniki skupine plavžev, čistilnice petroleja in zaupniki tovarne riža v Skednju so vabljeni na zelo važno skupno
odborovo sejo, ki bo danes v torek, točno 7 zvečer v društvenih prostorih NDO v
Štednju.
Odbor Zveze jugoslovanskih lesn'h j delavcev. Danes ob 8 zvečer odborova j seja.
MALI OGLASI
HALI OOLMI m
« vta.
Ctdnnu^nia 8 ' »obami ia kuhinjo z vodo OUmUVallJU 86 odda 24. maja i hiii it. 8 ▼ia Amtrigo Vespucci (Sv. Jakob).	965
filaeni/il1 se Pr°d* ▼ Skedoju i v. 1033, cena UinoUvll niska. Anton B reza v »ček.	6
Cflha in ht»*n«l 86 P° ceni odda enemu ali ouua IVI lllfllld dr*ma gospodoma. Tudi sama hrana. Scala Belvedere 1, III. levo.	934
Trflfivelf i	10 let štor, išče službe v
I rtjuvam trgovini na deželi. Prijazne pismene poauibe na inseratni oddelek Edinosti pod „Solii-nost St. 981".	981
Qfni#OVini Sentjakobčani l Josip Rjdval, čevljar, OIUVCIIUI uiiCft Montecchi 11 nasproti C. M. 9i~li, se vam priporoča. Sprejemajo se vsakovrstna popravila in naroČ ia po mer'. Daje družbi sv. C. in
M. 2*/0.	978
Pf|ĆfpflQ slovenska družina iSče majhnega * UOlClIal otroka v rejo. Blagohotne ponudbe u ica Sapone Si 5, II. trata 9.	983
Druge slovenske dežele.
Blnkoštna vesel ca v Postojnski jami. Kakor običajno se vrš' tudi letos na oiakoštnl ponedeljek dne 12. maja v Postojat velika jamska veselica. Vsi velikanski podzemeljski prostori bodo ta dan vseskozi Čarobno električno razsvetljeni, več godb bo sviralo po raznih jamskih dvoranah, na „plesišču" se bodo vrteli plesaželjai občudovalci podzemeljskih krasot, c. kr. jamska pošta bo uradovala, splch obeta biti Postojnska lama ta dan središče zabave in veselja. Tudi za telesni blagor p. t. občinstva bo najboljše v vsakem oziru preskrbljeno.
Ta dan bodo vcztti v Postoino razni posebni \ laki po znatno z ižanih censh Nihče naj ne zamudi ugodne prilike, vdele-žiti se Jamske veselice ter si hkrati ogledati podzemeljske krasote svetovnoziane Postoj -ske jame.
Veselica se vrši pri vsakemu vremenu in se prične ob 3 pop., vstopnina 3 K za osebo.
Urarna in zlatarna L^VS^o
najnižjih cenah se popravljajo are in zlati predmeti. P-pravljajo se budilniti z garancijo po K 1*—. Caio @quadranL	909
POZOR!	StoJI k svojim 1
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
:: pekarna ::
v Trstu, ulica del Bosco 18
(praj F. PIRMAN)
Prodaja se svež kruh 3—4 krat na da« raznih aladčla, biškotov Ia liherjev ta ——— najfinejše moke itd. ——
Jfans Schmidt
zobotehnlk
TELEFON	TRST
St. 1085. s/, dtlla Zonta St. 7.1.
19»J5
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJ8TVH
Jrst, alci Su fraactsci ?£ssisi 2
8p#4Jalist ia paprmrljauje ro«I#t na okmlhu
Na 2*4Ja m MtnJ^Js pasovi In zmetl. za m»«Im !■ •• m he? keakareno«.
Pomladansko zdravljenje
je najbolje s kričistilaim
= „čajem »z tlsofcroi". =
*
Obenem je to tudi izborno sredstvo proti ščipanju v želodcu, hemoroidom itd. itd. Zavoj za 12 dai a navodilom za eno kron* te dobiva edinole v od.ikovani lesarni
„Al due Mori" dr. A. Praxmarerja
Veliki trg, mestna palača. Telefon 337.
Č« s« poilj* K I tO, •• odpošilja po poeti z obratno poito poštnin« prosto.	VARUJTE SE PONAREDEB I
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Saletelj
■ifea Carradorl 18, t bližini goetllae NDO.
Zaloga barv, Čopi5ev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo bo pošiljke petroleja v origi-J nalnih posodah in drugo, mmm
^ 1
Prodajalnica ur In dragocenosti
O. Bucher
(ez drug Dragotina Vekjeia)
Trt ^D.^S COKO Jt 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrni ne. dragoce-noati in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato ia todi srebro z novimi predmeti. — Sprqjama aaročbe in popravlja vsakovrstne srehaoine, zlatanine, kakor tudi žepne are.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Zcbotehnik iz Nemčije
Josip Konig
diplomiran na zobotehnični akademci v Parizu.
■■■ TRST
ulica S. Nicolo št. 18. II. n.
Plačila na mesečne obroke. "T
^Tnfon Zeri al - Trst! * RoncesIon,rDnl zol3ote,in|K „
priporoča svoje
1 I ALEKS.LUKES
trgovine J estvin
Trst, ulica Nuova 13.
ulica Commerciale 18, s podružnico ulica Istra 66. ■	• nrl D 10 in r\ri O ^
(Carbola zgornja). - Prednja se žito, oves, koruza in ■ oprejema . OC1	in OU Ć-D.
raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. ■■■■
' M M i I t' ! I j
l I I
ALOJZIJ TflUČflR- DOTOULJE
avtorizirano stavbno in kamnoseško podjefje
zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
UJJJXJJ □
I t 1 i I M I i I I t M
___ ■
1 M i M t I I , i M ! t
I ! 1 i ; I ■ j i ■ 1
n i i m m i n
, Aristide Gualco - Trst
i mm	v4a S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
,!%.S5J[ OfiHMoJuno tcaomn (««) cevi In cementnih k":-™ :: plo& teraso In ametnega Kamna.
■ a • i
Sprejema vaak»vratno dele v eementn.
Pene smerne. 4eIo tolae.
Botre!
Botri!
Vsakovrstna darila za svoje birmaiice dobite v dobroznani
urarni in zlatarni
Bogomil Plno uL vlno€M° BmUini 1113

sviš
nasproti cerkvi iv. Antona norega