Stev. 230.
Letnik XXXIX.
izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: UBca Sv. Frmnftika Aaftega ft. 20. L nad*. — Vd
dopisi naj se potil)
Izdajatelj in Dati . Edinosti
Haretalaa saafa: Zi
S"HTBST".... T — T.........»T-
a H MM*.
Zi it4tl|ik« lx<i|« n cii Mi«
Posamezne Številke .Edinosti- se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi tnprcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka na daljna vrsta............. 2r—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oftase sprejema inseratnt oddelek .Edinosti'. Naročnina fa rektamadje se poflljajo apravi »sta. Plačuje se UklJoCno la
upravi »Edtaoatt*. — Plača in toU sa v Trstu. Uma ta latentni oddelek se nahajata v nlid Sv. Fkančt&l Asiftega It 20. — PoKnohranilnlčnl račun * S4IJ52.
EVROPSKA VOJNA.
Z zflpaanesfl boBičiL
BtKLlN, 16. (K.) WoUiova pisarna javlja uradno iz velikega glavnega stana:
Položaj na zapadnem bojišču ie od včeraj ncizpremenjen. Na posameznih mestih bojne fronte so bili napadi francoskih čet v noči od 15. na 16. septembra in tekom dne 16. odbiti.Posamični protinapadi Nemcev so bili v*pesni.
Nemški poslanik odpotoval v Berlin.
BUKAREŠTA, 16. (K.) Nemški poslanik dr. von VValdhausen ie odpotoval v Berlin.
Ranjeni nemški princL
t j KAD FRIEDRICHSHOF, 17. (Kor.) Princa Friderika Karla Hesenskega so glasom semkaj došlega poročila prepeljali v pomožni lazaret v Lavalu v bližini Čhalons sur Marne. Tamkaj bodo nogo-vali princa skupno z njegovim sinom, Friderikom Viljemom, ki ga je zadela krog-Ija v prsa. Princ Friderik Viljem upa, da ho 7c tekom enega tedna sposoben za transport, da ga odpeljejo v grad Fried-richshoi, kjer se bo dalje zdravil.
BERLIN, 17. (Kor.) Ranjeni princ Joa-him je šel danes v spremstvu cesarice prvikrat iz hiše.
Rana princa Joahima, ki se nahaja v gradu Bcllevue, se zdravi normalno. Komplikacije dosedaj niso nastopile. Zdravljenje bo trajalo vsekakor še več tednov.
BERLIN, 17. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča, da je podelil cesar Viljem princu Frideriku Karlu hesenskemu, železni križec I. razreda.
Kakor poroča Berliner Tagblatt« iz krogov prineovega dvora, je princa Friderika Karla hesenskega ranila šrapnel-ska krogi ja na levem boku in levem stegnu. Princ se je izrazil napram svoji okolici, da jo prepričan, da bo tekom enega tedna zopet lahko pri svojem polku.
Svak nemškega tesana ranjen.
BERLIN, 17. (Kor.) »Berliner Zeitung ani Mitiag« poroča: Princ Friderik Karel i lic enski, cesarjev svak, je bil v nekem1 boju težko ranjen na stegnu.
nemško vojno posojilo.
BLRLIN, 17. (Kor.) Ker z bojišča ni no-\i!i poročil, se je omejilo zanimanje bor-zijancev na i»odpise vojnega posojila. Vsaki dan prihaja veliko podpisov iz vseh slojev, kar daje upanje, da bode posojilo izvrstno vsrelo.
Z južnega bojišča.
BUDIMPEŠTA, 17. (Kor.) Ogrski brzojavni korespondenčni urad poroča iz Zagreba: L'radna poročila o zmagi nad Srbi in o izgonu srbskih čet iz naše države so bila tukaj takoj objavljena s posebnimi izdajami listov, v provincah pa s plakati. Vesti so vzbudile med občinstvom splošno veselje. Mesto Zagreb je bilo v zastavah. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno in se je vršil izprevod z godbo, zastavami in lampijoni. Udeležila se ga je siina množica ljudstva. Med sprevodom je vladalo veliko navdušenje. Slišati je bilo klice: Živela armada! Živel kralj! Ži-
na:
r
hija! Živela hrvatska domovi-Doneli so tudi klici: »Doli s Srbijo!] s sovražnikom! Živel naš zaveznik o-ar Viljem!« Oficirji in vojaki so bili povsod viharno pozdravljani. Navduse-1 no razpoloženje je trajalo do poznih večernih ur.
Tudi v provinci so se vršile velike pa-trijotične manifestacije.
Stani flnnftl Minister vitez pL n olnUie rteiifte.
SARAJEVO, 17. (Kor.) Skupni finančni minister vitez pl. Bilinski je daroval iz svojih sredstev svoto 10.000 kron v podporo onim bosenskim in hercegovskim obmejnim prebivalcem, ki so vsled vojnih dogodkov zbežali v notranjost dežele.
Generti pl. IMerlnri častni doktor.
KRALJEVEC, 17. (Kor.) Vse štiri fakultete Albertovega vseučilišča so sklenile podeliti generalnemu polkovniku pl. Hmdenburgu často doktorstvo.
Rifleavstriiskn trgovsko-okrtno zbornica za nino pomožno akcijo.
DUNAJ 17. (Kor.) Nižjeavstrijska trgovska in obrtna zbornica je danes sklenila v plenarni seji, da uvede vojno pomožno akcijo v svrho, da se omeji brezposelnost. V ta namen hoče: 1) zapri-četi z inicijativo, da se ustanovi vojna kreditna banka in hoče v to svrho za eventualne zgube jamčiti za znesek 2,000.000 kron; 2) nameniti v svrho dovoljenja brezobrestnih posojil malim obrtnikom in trgovcem in pa za posebne podpore vsled vojne prizadetim svoto 500.000 kron.
Za gališke begunce.
DUNAJ, 17. (Kor.) Zupan dr Weiskirch-ner je stavil za prežitek galiških begunov za sedaj 5000 K na razpolago.
Ranjenci s severnega bojišča.
KARLOVI VARI, 17. (Kor.) Opoldne je prispel semkaj transport ranjencev. Skupaj jih je bilo 70, med njimi 15 težko ranjenih.
Dunajska občina za napravo bsrak za
Kužne bo'ezn!.
DUNAJ, 17. (Kor.) Mestni svet dunajske občine je sklenil darovati v svrho naprave provizončnih in stalnih barak za nalezljive bolezni 1,000.000 kron. Napravi naj se baračna bolnišnica s 400 posteljami, ki naj se v slučaju potrebe razširi na 1000 postelj.
Ruski i a srbski vjetnilii.
BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Danes ponoči je bilo pripeljanih zopet 1000 ruskih vojnih vjetnikov. Ob 9 dopoldne je prispelo 80 srbskih vjetnikov. Za danes so napovedani še novi transporti ruskih in srbskih vjetnikov. Vjetniki so sedaj strožje zastraženi in tud: občinstvo se ne pušča k njim, da ne morejo spravljati dele uniforme v denar.
Ruska grozodejstva.
BERLiN, 17. (Kor.) Vojni dopisnik lista »Vossische Zeitung < je dobil celo vrste poverjenih poročil, iz katerih sledi, da so si ruski vojaki, da. celo en častnik, dovolili vsakovrstna grozodejstva.
Ruska nezvestoba.
SOFIJA, 16. (Kor.) Razpravlja je poskuse trosporazuma, da bi Bolgarijo z obljubami pridobili na svojo stran, piše list »Kambanac, da Rusija dela samo akade-mične obljube, ki se ne morejo vzeti resnim.
Olede angleških obljub glede velike Bolgarske, ki jo sedaj predsednik balkanskega odbora, Buxtcn. omenja, se je treba vprašati, ako bi Anglija zamogla udej-stviti svojo mogočno besedo v odločilnem momentu balkanskega vprašanja. Za sedaj se le lahko trdi. da bi se vsa pogajanja s trosporazumom že v naprej izjalovila.
»Kambana* prinaša daljši članek pod naslovom »Ruska zvestoba«, kjer spominja na to, da so ruski generalisimi z manifesti Poljakom in Malorusom obljubili prostost in neodvisnost. Hitro pa, ko so stopili Rusi na gahska tla, so že prisegali, da hočejo podjarmiti vso Galicijo in Poljsko in ju obdržati zase za vse večne čase. Morala tega je, da Rusija, če je v stiskah, vse obljubi. Ce pa ruski čevelj enkrat kam stopi, se takoj pojavi ruski carizem v vsej svoji nezvestobi in barbarstvu.
Bolgarski glas o Rasili in trosporozumii.
SOFIJA 17. (Kor.) Razpravljaje od ruskega poslaništva priobčeno izjavo, glasom katere naj bi bi bil ruski poslanik Savinski ustmeno in pismeno bolgarski vladi stavil predloge, da naj se začne pogajati z njim glede prihodnjih odnošajev Bolgarske proti Rusiji in glede udejstitve bolgarske nacijonalne ideje in sicer pod pogojem, da Bolgarska ostane nevtralna, pravi list »Kambana«, da je odkrito norčevanje, če Rusija trdi, da ji blagostanje Bolgarske dela vedno skrb. Saj je več ruskih provincij, ki so desetkrat večje od Bolgarske, ki so vedno tlačene in zatirane, medtem ko se Rusi hlinijo, kakor da bi hoteli za Bolgarsko skrbeti.
Ruska izjava obljublja dalje aktivno pomoč za slučaj, če bi bila Bolgarska napadena. To je samo pretveza, pod katero naj bi ruske čete tem lažje trajno zasedle bolgarsko ozemlje. Skriti ruski namen je ta, da bi bile bolgarske čete nekaka njihova predstraža proti Turški ter da bi jim pomagale osvojiti Dardanele in Trakijo.
Ruska izjava je novo bodrilo, da se vsaki dobri bolgarski patrijot drži gesla: Proč od Rusije.
Znani Tončevič Jokov Vladikin pravi o isti stvari v časopisu »Utro«, da je velika zmota, verovati obljubam trosporazuma glede udejstitve bolgarske nacijonalne ideje. Razven Rusije, je storila tudi Anglija pri vseh balkanskih državah potrebne korake v svrho, da bi jih pridobila za to, da bi odstopile Bolgarski kaj zemlje, da bi se zopet ponovila balkanska zveza. Vse države so to odklonile. Bolgarska danes ne sme več verovati niti pismenim obljubam in pogodbam, potem ko so Srbi kršili zavezniško pogodbo, ko je Rusija utajila bolgarsko - rusko vojaško konvencijo in ko se Turčija kakor tudi velesile niso ozirale na svoj podpis londonske pogodbe. Trosporazumu pa nikakor ni verjeti, ker je ravno Francija svoječasno predlagala, da se Bolgarska razdeli med sosedne ji države. Tudi je Francija izpo-slovala pri Orški, da je ta zadnja pri bu-kareški konferenci stavila tak predlog.
Reko m bi se poravnal dolg angleških, nemšKib in avstro-ogrskih trgovcev.
LONDON, 17. (Kor.) Minister zaklada je vsprejel danes odposlanstvo londonskih trgovcev, ki so mu predložili načrt, kako bi se poravnal dolg med Anglijo na eni in med Nemčijo ter Avstro-Ogrsko na drugi strani. Ta načrt sestoji v tem, da bi nemški in avstro-ogrski dolžniki plačali pri angleški vladi svoje dolgove, ki naj bi bili pokriti s terjatvami, ki jih je za nje utirjati.
Engleski parnih obtičal v Darflanetib.
CARIGRAD, 14. (Kor.) Pri vožnji skozi Dardanele je neki angleški parnik na mestu, ki je prosto min, zavozil in obtičal, tako, da druge ladje ne morejo niti vun niti noter.
Kezgcda cestne železnice v Sarry-sur Marne.
PARIZ, 17. (Kor.) Ko je v Sarry-sur-Marne cestna železnica, pripravljena za
prevažanje ranjencev vozila preko nekega mostu, ki je bil s tem, da se ga je poskušalo razstreliti, pokvarjen, je več vozov iste padlo v vodo. Večino ranjencev, ki so bili v vozovih, so rešili. Podrobnosti manjkajo.
Podaljšanje moratorija za belouške od Remcev zavzete kraje.
BRUSELJ 17. (Kor.) Wolffov urad poroča: Moratorij, ki ga je belgijska vlada izdala in ki danes poteče, se je danes od strani generalnega guvernementa za oni del Belgije, ki so ga Nemci osvojili, podaljšal do 30. septembra t. I.
Napetost med Mehiko in Združenimi državami.
NEWYORK 15. (Kor.) Državni depar-tement je dobil od vlade Caranza potrdilo o zavzetju železniške mreže »National Railway of Mexico«, ki naj bi v prihodnje stala pod upravo izključno na račun vlade pod imenom »Constitutionalist Rail-way of Mexico«.
Indijska eRspetiicijska armada za Evropo.
LONDON, 17. (Kor.) Obe zbornici ste sklenili, pooblastiti vlado v Indiji, da prevzame stroške za oborožitev indijske ekspedicijske armade.
finglešlio posojilo prepisano.
LONDON, 17. (Kor.) Danes je bilo razpisanih za 15 milijonov funtov šterlingov zadolžnic, ki so bile trikrat prepisane.
Turško CnsoDlsje preti Busfona.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Lista »Terd-schumani Hakitat« in »Tanin« dajata duška svoji nezadovoljnosti glede Buxtono-vega delovanja v Sofiji in menita, da morajo oni, ki hočejo pridobiti Bolgarijo za se, poslužiti se drugih sredstev.
Mmm kapiiulficii v Turčiji.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Listi odločno zanikujejo, da bo Porta vsled odprave kapitulacij uvedla veliko uvozno carino in poročajo iz avtentičnega vira, da bo Porta uvedla za enkrat le 15 odstotno u-vozno carino in tudi konsumni davek.
Podaljšanje moratorija.
RIO DE JANEIRO, 16. (Kor.) Moratorij je za 19 dni podaljšan.
Kolera v Hiša.
SOLUN, 17. (Kor.) V Nišu je izbruhnila kolera. Konštatiranih je bilo več slučajev obolelosti na koleri. Srbi so poklicali v Bitolju pod orožje tudi 451etne možke.
t Dr. Franc pl. Markouif.
ZAGREB, 17. (Kor.) Tu je umrl po kratki bolezni vseučiliški profesor v pokoju, dr. Franc pl. Markovič, v starosti 70 let. Pokojnik je bil odličen pisatelj, znan hrvatski pesnik in član mnogih inozemskih literarnih in znanstvenih društev.
Zopet razpori v Draču.
DRAČ, 16. (Kor.) Odkar je odpotoval knez, vladajo tu veliki razpori, ki so jim sledile že številne aretacije in tudi masakri. Zlasti vlada hudo nasprotje med sovražniki in pristaši Essad paše. V očigled tem razmeram je sklical mufti iz Tirane zborovanje delegatov vseh onih, ki so se udeležili vstaškega gibanja, ki naj bi sklenilo ustvaritev provizorične vlade in ustanovitev komisije za upravo dežele.
Žitni trg.
NEWYORK 15. (Kor.) Tendenca meničnega trga je bila ob mirni kupčiji stalna. Žitnih menic se je malo ponujalo.
DUNAJ 17. (Kor.) Pšenica trdna, rž zelo trdna, ječmen trden, oves prijetnejše, vreme kaže na dež.
Za zmago našega orožja.
BUDIMPEŠTA, 17. (Kor.) Kardinal, knezonadškof dr. Czernoch je odredil, da se bo v nedeljo po vseh župnijskih in redovnih cerkvah njegove nadškofije molilo za zmago našega orožja.
Izmenjava list o vojnih vjeinikih.
BERLIN 17. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Z angleško, francosko in rusko vlado je bila dogovorjena izmenjava list vojnih vjetnikov.
Nemška cesarica pri ranjencih.
BERLIN 17. (Kor.) Cesarica je posetila v opoldanskih urah Avgustinovo bolnišnico. Pristopila je k številnim ranjenim oficirjem in vojakom, se informirala o njih stanju, jih tolažila in jim pripovedovala o najnovejših dogodkih na bojišču.
Cesarica je vojake, ki so bili silno raz-veseljeni radi njenega obiska, obdarovala tudi s cvetlicami in razglednicami za pisanje znancem in sorodnikom.
Nemški zrakoplovi.
BERLIN 17. (Kor.) V službi nemške armade se nahajajoči zrakoplovi so nade, ki so jih stavili vanje, popolnoma izpolnili. Neizogibne poškodbe, ki so jih zadobili posamezni zrakoplovi na nevarnih, dolgih potih, nikakor niso dovedle do izgube zrakoplova. Dosedaj še noben nemški zrakoplov ni prišel v sovražne roke.
Razne politične usiti,
Razpoloženje v Petrogradu. Neka gospa iz Hamburga, ki je prebivala zadnje tedne v Rigi in Petrogradu ter se 6. t. m. zopet vrnila v Hamburg, poroča med drugim o svojem opazovanju sledeče:
V	drugi polovici avgusta so bili nemški moški državljani v starosti od 17 do 45 let odpravljeni v notranjost dežele, večinoma v Samaro ob Voigi. One, ki so obvezani vojaški službi, so zaprli. Jako značilno je bilo, da so vse one, ki so se izkazali, da so Alzačani, pustili proste. Vse šole nemškega društva so zaprli, kar je zelo slabo uplivak* na nemško govoreče prebivalstvo. Te šole so bile zidano edirio s privatnimi nemškimi sredstvi in leta 1910. še enkrat slovesno od carja potrjene. Pocestno življenje v mestu je bilo veliko bolj tiho in mirno; tuintam kaka rabuka, če se je kdo posluževal nemškega jezika. Opera daje svoje predstave naprej, vendar so črtani iz repertoarja vsi komadi nemških in avstrijskih skladateljev izza časa cesarja Viljema II. in Franca Jožefa, tudi Wagnerjeve skladbe, dasi so te imele največjo privlačno silo.
V	oficijalni ruski oranžni knjigi je bila izmenjava brzojavk med cesarjem Viljemom in carjem Nikolajem le deloma ponatisnjena.
20.008 đuhounlkov u vojni.
Listi poročajo o izjavah treh kardinalov povodom konklava o sedanjih evropskih dogodkih:
Kardinal Mercicr, nadškof v Malinesu in primas Belgijski, je izjavil:
Duševno razpoloženje Belgije je ono naroda, ki ima neporušno vero v svojo neodvisnost in v svojo bodočo usodo. Pri nas ni več strank. Vsi se bore. trpe in se nadejajo rešitve domovine. Veseli me, da je bila katoliška vlada, ki je zavzela vedenje, radi katerega Belgija trpi v sedanjem trenotku. Njim, ki si domišljajo, da sc katoliki zanimajo izključno le za nebesa, smo dokazali, da, ko gre za narodno ne-
PODLISTEK
ti mar In tiSina,
Prevei iz laščine M. c
Tal
so minula zadnja tri leta v zavo-ubila sva si, da se poročiva, ko bo nuiiii položaj zagotovljen. Bila je to jako liegiiiova zaročitev, ki se je izgubljala v <!.:!ji;i t><»Jočnosti. ali bila sem zelo srečna. Niti ne bi bila želela, da se nje izvršitev povspeši. Sla naj bi k gledališču; in potem I i fca smela vedno videti, poljubno govoriti žnjim in prirejati /njim izprehode. Po-lov.ila Im sprva in večkrat bi me mogel obiskovati. V mislih sem bila v kakem mestu daleč od Tur ina, po občinstvu obsipana s pohvalo in obdajana od občudovanja. In v du!«u sem videla naenkrat njega, svojega lepega učitelja, vsega hrepenečega in obnemelega po neskončno dolgem po-i
tovanju, da more biti za eno uro z menoj, uro veselja!
Vse to je zaposlovalo mojo fantazijo. Sanjala sem o vseli možnih brezpametnih ljubavnih dogodkih, ki pa jih je onemogočala neprestana pozornost predstojnice.
Ta tri leta so minula! Prišla sem iz zavoda in sem morala še eno leto pridno študirati, predno sem mogla javno nastopiti. Papa me je vzel seboj domov. Moral je urediti svoje razmere, kajti bil je brez denarja. Moral je vzeti pohištvo na odplačila ter se obvezati, da poplača v enem letu v mesečnih obrokih. To je zmanjšalo njegove dohodke do skrajnega. Potem je moral misliti na balo zame, kajti ravno za poklic, kateremu sem se posvetila, sem se morala seznaniti v družbi in igrati lepo vlogo v njej. Ce smo vse to odšteli, je ostalo komaj toliko, da sva mogla za silo živeti. In če bi od tega skromnega, itak že omejenega dohodka hotela odtrgati še za pouk v glasbi, bi bila morala ubogega očeta in sebe obsoditi v najhuje pomanjkanje. Ne vem, če bi biki
vztrajala pri svojem sklepu, ali v tistem trenotku bi se bila rada podvrgla vsakemu stradanju. Ali, od svojega očeta nisem mogla zahtevati, da si naloži take žrtve. Sklenila sem torej, da bom sama študirala.
V drugi uri, ob navadnem času, ko mi je sicer v zavodu dajal ure, je prišel moj u-čitelj. Papa je bil v uradu.
Bila sva sama. Pozdravil me je z navadnim poljubom; potem je odprl glasovir, slab najet instrument, da je pri prvih akordih prestrašeno skočil po konci. Rekla sem mu in sem skušala težave te iz-ijave prikriti z dovtipom: »Ne dajajte si {take dostojanstvenosti učitelja, Welfard; ; sedaj niste več moj učitelj!« — »7akaj pa
ne?tf — »Sedaj ste.....prijatelj . . .
— »Več nego prijatelj, Fulvia; saj veste vendar! Vzlic vsemu temu pa morem vendar biti vaš učitelj! Morate še dolgo in i mnogo študirati!« — »Studirala bom sama!« — »To ne zadošča. Ali zakaj nočete ,z mano študirati? Ali ne dovoljuje vaš oče, da bi jaz sem prihajal?« — Bila sem neko-
liko v zadregi. Pa le za trenotek. Nikdar [ nisem umela sramu pred uboštvom, niti ne slave bogastva!
Prijela sem ga za roko in odvedla skozi vrata malega salona, ki je bil obenem spalna soba mojemu očetu, in pustila sem ga pogledati v dve drugi borni sobi in sem rekla: »Vidite, to je vse naše stanovanje! Ubogi smo. Ali tedaj, ko ste mi priznali svojo ljubezen, niste vedeli, da sva oče in jaz uboga? Vidite, zato ne morem jemati pouka od vas!« Objel me je nežno in je bil zelo ganjen. Odvel me je k glaso-virju in je hotel kar začeti s poukom. Jaz sem zaprla zopet glasovir. Sedaj je vzel moji roki in je začel prosečim glasom: »Kaj vendar mislite Fulvia? Ali nisem vaš zaročenec? Ali ne bo nekega dne med nami vse skupno? Vi, ki ste dekle, tako vzvišeni nad predsodki, se sramujete, jemati pouk od mene, ker ga ne morete plačati? Mari ne veste, da me s tem žalite in užaloščate?« Bila sem poparjena. Čutila sem, da bi bila na njegovem mestu tudi jaz ravno tako govorila. Menila sem,
da sem mu res storila krivico iu ga raz-žalila. Denar ni nikdar igral pri meni velike vloge. In ko je odprl glasovir in me potegnil k sebi z besedami: »No, sedaj pa začniva hitro z uro, če želite, da vam odpustim«, sem ubogala takoj, ker čutila sem, da sem dolžna zadoščenja njegovi u-žaljeni nežnočutnosti.
Odslej je vedno prihajal k uri in nikdo ni govoril več o kaki odškodnini. Vedno je imel note, ki sem jih potrebovala za štu-' dij, pri roki. In često so bile še nove! O-pazila sem vse te pozornosti in sem jih sprejela hvaležno. Ako bi zavračala to skrb, bilo bi neuljudno. Prišel je vsak dan in se je bavil po več ur z mano. Bil je zelo strog, pozoren in neutrudljiv, in žnjim sem zelo napredovala. Preskrbel mi je mnogo znanstev v muzikaličnem svetu; in ko me je smatra! za sposobno za javen uspešen nastop, je priredil koncert, bog ve s kakim trudom in težavo, edino za to, da mi je dal priliko, da se predstavim občinstvu.
(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST« št. 230.
V Trstu, dne 18. septembra s$14
odvisnost, katoliki — ravno zato. ker so katoliki — ne zaostajajo za nikomur. V Rimu sem našel ljudi, ki so mi govorili: »Zakaj sc niste omejili na to. da bi izstrelili le kak strel pro forma proti nemški vojski? lako bi bili reSili čast svoje dežele in ne bi bili izzvali nadnjo nadlog, ki jih sedaj trpi.« Izjavljam vam resnično. da mc tako govorjenje žali — žali globoko. Mi naj bi bili delali komedijo? Nikdar! Ko gre za neodvisnost Belgije, se ne t ran sigi ra. Vedite, v tem pogledu je splošno soglasje. Z bojišča prihajajo žalostne vesti. Uboga Helgija in uboga Francija sta hedo izskušani.'	<
Rekii to, ic tardroal Mtrcier jokal.
Kardinal Bcurnc, nadškof \Vestniinstr-ski jc vskliknil:
Kako zgodovinsko dobo preživljamo »edaj!... Vojna v Angliji je najpopular-neja. Ustvarila je edinstvo naroda, združila vse stranke v eno samo misel. Angleži se ne udajajo iluzijam, popolnoma se zavedajo veličine boja, ali soglasno odobravanje naroda dopušča nado v zmago.
Kardinal Amette, kardinal pariški, jc izjavil:
V Franciji ni več strank. Vse tvorijo eno samo veliko družino. Morala naroda ne bi mogla biti vzvišeneja. Cim konča konklave, pohitim med narod. Vseh nas navdaja trdna nada. Konec ne bo neugoden za Francijo. Hvaležni smo Italiji za nje nevtralnost; hvaležni smo junaški Belgiji. Z verskega stališča ne bi mogli biti efekti vojne bolj tolažljivi. Vsem našim vojakom se je vzbudila v ognju vera v večnost. Želijo izpovedati se. Pod orožjem je kakor koinbatantov 20.006 duhovnikov. Vojaki se izpovedujejo duhovnikom, ki nosijo isto uniformo žnjimi. Generali so bili prvi, ki so izpolnili svojo versko dolžnost... Ali nismo hoteli vojske, bili smo napadeni. V tej nesreči vidim moralno pre-novlienje moje dežele.
17 j na samokrese v zraku. Prvi nemški letalec, ki je nad Parizom metal bombe. podčastnik Werndcr, je pripovedoval dopisniku lista »United Press« sledeče o svojem prvem poletu: Izpolnil sem bil svojo nalogo, premotril položaj anglešk-v francoskih čet. polete! sem preko Pariza in se obrnil. Y tem trenotku sem uzrl kakih 300 metrov nad seboj en Bristolov dvokrovec, ki me je zasledoval. Nahajali smo se v višini kakih 1600 metrov. Ker je imel moj enokrovec manio brzino nego Bristol. nas je kmalu preletel. Brez-vspešno sem poizkušal, da bi prišel nad sovražnika; ni se mi posrečilo. Nasprotno: Bristol se je držal ravno nad nami. Potegnili smo svoje pištole repetirke in smo začeli streljati. Med tem pa smo na srečo izpoznali, da Angleži nimajo bomb. Dvo-krovec se je spustil nižie in sedaj se je začel boj z obeh strani. Opazovalec in voditelj sta začela streljati, ko smo leteli v enaki višini v razdalji kakih 150 metrov. Imeli so le pištole in se niso upali bližje. To je trajalo pol ure. Potem me je dregnil moj opazovalec v ramo in je pokazal kakih 300 metrov višje malega francoskega Bieriotta, ki ie drvel proti nam v največji naglici, da pride na pomoč Bri-stoloveinu dvokrovniku. Vozil je okoli nas v malih krogih in kroglje so nam žvižgale okolo ušes. Tu pa smo začuli naenkrat skozi ropot motorja strele iz topov. Dospeli smo nad nemške čete, ki so obstreljevale Bristola in Bleriota.
Dijaško podporno društvo v Trstu naznanja dijakom, ki so se priglasili za učne krjige podporne zaloge, da dobe iste v f>/joto, dne 19. septembra od 11. do 12. ure dopoldne v ulici sv. Frančiška, II. nadstropje.
V Trst dospeli ranjenci. Tekom predvčerajšnjega dne in z včerajšnjimi dopol-
»Avstro - Amerikane« pod Skednjem : prostak 27. deželnobrambnega pešpolka Josip Aškerc, prostak 5. deželnobrambnega pešpolka Gabrijel Pitacco ter prostak 47. pešpolka Karel Sturm; dalje prostaki 97. pešpoika Ivan Sartori, Dominik Golob, Lovrenc Famiko, Fran Saksida, Fr. Moratto, Rajmund Mara z, Peter Smilarz, Josip Soša. Dominik Kajin, Fran Bonin, Jurij Medeiin, Josip Kravanja, Pavel Gon, Karel Kruschitz, Anton Hrelja, Karel Ko-pulety in Jordan Rizzi; vojak vojne mornarice Roman Novak; črnovojnik Karel Zeppar z Opčin, prostak »Maršbataljona« 97. pešpolka Štefan Hofer iz Maribora, prostak deželne brambe Ambrož Barbo iz Štanjela, prostak 47. pešpolka Viktor Baldassi. Dalje prostaki 97. pešpolka Humbert Sandri, Josip Muratto. Alojzij Buničič. Ivan Močilnik. Angel Ceccon, Ivan Primožič, Evgen Španger in Josip Sušelj; zatem lovec 20. lovskega bataljona Valentin Verzier, prostak 27. deželnobrambnega pešpolka Karel Peček iz Ljubljane, prostak 22. pešpolka Baroje Kuzman. prostak 5. deželnobrambnega pešpolka Egidij Tamaro iz Pirana, lovec 20. lovskega bataljona Peter Kumpeter. prostak 27. deželnobrambnega pešpolka Martin Vosilla, črnovojniki 27. črnovojniš-kega polka Fran Pelizzon, Peter Alessio, Jakob Kosič in Ljudevit Frohlich, vsi iz Gorice in prostak 47. pešpolka Josip Ul-rich. Dalje prostaki 97. pešpolka Fran Ličen, Anton Verlien, Angel Sartorello, Marij Faraguna, Alojzij Donda, Anton Medves, Marij Orel, Just Neslcda, Fran Španger, Alojzij Bernardis, Josip Piftčanc, Fran Krečić, Anton Jelen, Rudolf Besednjak, Izidor Paljavec (Četovodja), Peter Moretti, Ivan Buršić, Josip Trobec, Leopold Susič, Josip Blažič, Josip Brožič, Fran Lah, Ivan Pavačič, Henrik Bekar, Anton Grego, Friderik Valentinćič, Adolf Mamos, Nikolaj Fabris in Matej Rinaldi. In slednjič še lovcc 20. lovskega bataljona Virgilij Valentinuzzi, črnovojnika 27. čr-novojniškega polka Karel Kosmitz in Matej Marchesan, lovci 20. lovskega bataljona Jakob Matevšič, Anton Scopaz in Ivan Stenič: črnovojnik železničar Ivan Fonda in črnovojnik 27. črnovojniškega pešpolka Fran Bizjak.
Matere, pazite na otroke! Še ne dveletna Amalija Mogerauer, ki stanuje z roditelji v hiši št. 7S na Acquedottu. jc včeraj zvrnila nase lonec vrelega fižola rer se grozno oparila po prsih, po levi roki in po levem stegnu. Prvo pomoč je nesrečnemu otroku podelil zdravnik z zdravniške postaje, nato je pa bilo dete preneseno v mestno bolnišnico.
Truplo utopljenca, brez glave, brez rok in brez nog so našli včeraj popoldne ob 2 ob pomolu št. 0 v stari prosti luki. Poznati jc, da je bilo truplo že delj časa v vodi: zdi se, da je to, truplo nekega moškega, ki je pred več meseci v Furlaniji nadel v morje in utonil. Najdeno truplo so takoj prepeljali na pokopališče in je pokopali.
Umrli so: Prijavljeni dne 16. t. m. na mestnem fizikatu: Alberti Angel, 81 let, ul. Nuova št. 32; Piščanc Marija, 78 let, Rojan št. 685; Ravalico Humbert, klanec Sv. Klare št. 2; Laupert Štefan, 4 mesece, ul. dei Montecchi št. 7; Cattaruzza Eve-lina, tri tedne, ul. SS. Martiri št. 30. — V mestni bolnišnici dne 13. t. m.: Poso Anton, 72 let; Miklavc Štefan, 45 let; Fabretto Katarina, 50 let; Delneri Ivan, 71 let; Bravin Ivanka, 41 let; Michelazzi Svetko, 44 let. — V bolnišnici pri Sv. Ma riji Magdaleni dne 14. t. m.: Janki Henrik, 20 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 15. t. m.: Dalino Ida, poldrugo leto.
Za Rdeči kriz.
Antm Krecich pok. Andreja, Da; k ovije K 1, Barbo Jurij 10, Svečama Pasqualin e Re-gini K 20, Rudolf Ezermack pl. Eichenfeld K 20, Marij Lan g K 50. Odvetniška zbornica
danskimi vlaki je dospelo v Trst vsega [v Trsru K ]00, Adolf Brunner pok. Jakoba
, _ . ,	* „ K 8, Vojni fond c kr. namestništva v Trstu
siak 12 dezelnobrambovskega pešpolka K 35.40, Paulizza Josip K 7, Marifa Dolec Sretan Pirich. — \ prostore, ki jih je v K 5 Profj Artur Vio Saravallo v počeščenje to svrho dalo na razno,ago društvo *Au- sp0nina pnk. nadporočnika Nordio de Nordis sina- prosUki 9,. pešpolka: Dominik K Griinjansko županstvo K 350 80, Re-Br ico od /. Stotnije, Filip Zadel od 1. darji stražnice v ul. Tigor K 37, Paul pl. 5 ; i ie. Aioizij Španger od 3. stotnije. R^-j Krehbiehl K 300, Redarji stražnice v ulici il» :i Resrr.ann od II., jakob Oblasčak od Belvedere K 17, Ana Skerk ul. Gatteri 9 K 2.. Anton \ a^cotto od 1. 111 Jurij \lcrtel od , 50 Fan0 j0§ip k 10, Kap. Ivan Burguglian 16. Stotnije. — V prostore, ki jih je v to, K 50, Potom „Piccola" K 219. V blagu: F. s vrh) stavilo na razpolago nemško telo- fenderl & C., Ivanka Godina-Albona.
vadno društvo »Eintracht« prostaki 97. j_________
rešpolka: Peter Zanco od 4., Josip Bruna < J 4 . Silvij Mladošić od 11. stotnije; Er-nest Pavletič. Rudolf Furlan in Štefan Mayer, vsi trije prostaki »Maršbataljo-na 97. pešpolka; dalje prostaki 97. peš-I !ka Ivan Funus od 14.. Albert Polašić
Vesti Iz Istre.
v r>
juncu se je nabralo po gg. Ant. Križmnnu, Fr. Ferjsnčiču in Milici Kraljic za Rdeči kiiž 221 K 50 v. — Darovali so: cd I .. Jakob Gorlato od 1., Fran Sain od Kraljic Ana št. 62, K 6, Hran. in pos. K 5,
7.. Eraest Nefat od 3., Fran Koc.ian^č od "---— M " " — " "*
16., Anton Butkovič od 10^ Krištof Vidot-to od 11.. Jernej Čeme od 3. in korporal
Križman Anton K 4. Po 3 K: Rusjan Marija 31, Vechiet Marija, Montanja 70, Valentič Anici 66, Bon:ino Kari 36, Ferjančič Fran.
l an Gostiša od 11. stotnije ter prostaka Po 2 K: Bandi Matija 123, Zerjal Urša 84,
Fran Germ od 47. pešpolka in Blaž Cor-rente od 7. pešpolka. — Drugih 19 ranjencev, ki so le lahko ranjeni in ki imajo v Tr tu svoje družine, so poslali na lastna stanovanja: med temi tudi sina dra. Fer-ruccia Cimadorija. ki je prostovoljec 5.
Bonano Ivan 36, Žerjal Marija 54, Žeijal Andrej 30, Žerjal Urša 30, Maver Mihael 33 Zupančič Veronika 35, Zobec Marija 78, J. Maver 202, Munih Andiej, Vekjet Kvirin, Slavec Ivan 151, Žerjal Anton 75, Ota M. 80. Slavec Josip 115, Pečenik Ana 113, J.
dra^onskega polka in sc je pobil vslcd Žerjal 72, Šancin Urša 39, Zobec Marija 195, padca s k t-.;. — Poleg teh sta dospela Pappler Alojz, Petaros M. 41, Maver Ana tu li prostaka 97. pešpolka Srečko Sini-138, Sancin A. P. 66, Kraljič Franc Ivrn 159,
c;a	----- ---Matevlič Ivan 204. Po 1 K 10 v.: Mihalič
Marija 201, Žerjal Matija 66, Maver Josip
Zobec 94, Korošec J. 96, Žerjal M. 102, M. Pečenik 107, Sancin M. 105, Maver Urša 98, Žerjal Ana 84, Žerjal Antonija 84, Maver Antonija 182, Sancin Ivan 101, Ota Ivana 46, Ota J. 32, Bonano Albina 36, Maver !. 14, Sancin Ivana 61, Zobec Ivan 59, Slavec Urša 50, Čah M. 58, Maver M. 52, Ota I. 48, Žerjal Ana 199, Zobec Ivana 55, Petaros Matija »58, Petaros Marija 22, Žerjal Marija 20, Zerjal Antonija 25, Bandl Peter 37, J. Maver 34, Slavec Antonija 7, Žerjal Antonija
97,	Metlika Urša 60, Maver An onija 74, J. Slavec 44, Zerjal A. 216, Furlanič Ivana 194, Lovrenc Rosa, Piciga Viktorija 205, Zerial Urša 166, Hrvatič Maks, Žerjal J. 141, Maver Lovrenc 211, Tomažič Jakob 68, Maver Ivan 169, Kljun 168, Pečar Jožefa 152, Žerjal J. 106, Žerjal Antonija 110, Žeijal M. 110, lv. Maver 93, Maver Antonija 91, Metlika Ivan 92, Montanja Urša 86 Žerjal Marja 88, lv. Maver 81. Ota Ivan 80. Žerjal Ana 79, Miha Barut 64, Maver J. 71, Kljun Lovrenc 168, Zobec Blaž 1, Zobec Ivana Zobec Ivana 3, Zobec M. 3, Zafred Ivana 5. Slavec Mih. 7, Filipič Peter 8, Sancin M. 9. Stare J. 10, Ota Ivana 16, M ingot Miha 21, Karolina Kofol 15. Zerjal Antonija 17, Ota Marija 63, Kraljič M. 160, Prašelj Rok, Zerjal Josip 25. Tomažič Uršula 68, Alberti Ana 69. Zobec Miha 82. Po 80 v.: Zobec Urša in Amalija ToŠkan 1. 120, Montanja Antonija 144, Zerjal Angelj, Skedenj. Rosa Uliani Katina 70 vin. Po 60 vin.: Čurman Ivana 72, Maver M. 131, Maver Antonija 130, Sancin Andrej 187, Maver J. 188, Kozina I. 60, Stržaj Antonija 142, Zeijal Ana 162, Zobec Ivana 122, M. Zobec 116, Maver Miha 180, Čurman J. 82, Bočič J. 12, Zobec M. 13, Slavec Antonija 203, Antnnič M. 73. Po 50 vjn.: Žerjal M. 135, Žerjal I. 124, Zobec Štefanija 126, San-dreini Kandida, Moielli Plac i da, Pečenik M. 114, Stare Ana 10, Zobec M. 126. Po 40 vin.: Kozina M. 132, Česnik Lucija 104, J. Maver 24, Žerjal Ivana 25, Stranj M. 29, Žerjal Antonija 189, Sancin Matija 109, K. Tomažič 68, Čurman Lovrenc 181, Madon Viktor 76, Ota I- 46, Maver J. 202, Več oseb, Čurman I. 181, Žerjal Anton 139, Ivan Žerjal 140, Žerjal Ivan 140, Žerjal Urša 164 Žerjal Urša 149. Kljun J. 168, Žerjal Antonija 148, Maver Ana 125, Sancin Antonija 112, Pečenik Ana 114, Žerjal M. 75, Ota Ivan 83, Žerjal Lovrenc 79, Tomažič Anton 68, Ota A. 48, Stare Uršula 10. Ota Ivana 43, Kljun Franc 175, Kljun I. 129, Ota Karolina 215, Sancin A. P. 66. Po 30 vin.: Kljun A. 129, Slavec J. 157, Žerjal Ana 145, Koradin A. 203, Curman Uršula 121, Petronio Valerio. Mrver J. 28 vin. Po 20 vin.: Kafol Josipina 155, Žerjal M. 27, Pregarc M. 109, Ivana Alberti 100, Pangerc Lucija 217, Stranj M. 207, Kljun Ana 175, Petaios Antonija 212, Žerjal Friderik 75, Sancin J. 119, Žerjal E. 101, Kljun J. Slavec Mih. 44. Slavec M. 11.
Po nabirateljih gg. Fr. Cvejn a, Fr. Ven-turinija in Antonije Auer se je nabralo za Rdeči križ v Borštu, Zabrežcu in Jezeru (občina Dolina pri Trstu) K 223 50.
Darovali so v Borštu sledeči gg,: A. Mučić K 20, Zobec Miha št. 29, K 6 Po 5 K: Cvenj Fr. žup., Fr. Venturini, naduč., Ivan Auer, I. Petaros 20, Kosmač Kristina 67, Žerjal Miha 65, Žerjal Anton 65. Po 4 K: Mrach Carlo 29, Zobec I. 29. Po 3 K: Petaros A. 2, Petaros Antonija 29, Cernjeka Andrej 102, Rodela A. 114. Po 2 K: Žerjal Ivan 1, Glavina Ivan 52, Osterman A., Fr. Kanebitter, Marc M 8, Marc M. 9, Petaros Rudolf 12, Dolenc A. 110, Pernič Valentin
2,	Žerjal Urša 55, Marc J. 62, Družina Valentin 2, Francovich J. 77, Petaros Anton 89. Po 1 K 20 v.: Hreščak Antonija 22, Zahar Andrej 119. Po 1 K: Petaros j. 72, Hrvat Miha 64. Žerjal Andrej 68, Kosmač Anton
3,	Kosmač Ana 3, Petaros Blaž 112, Marc Antonija 30, Petaros Antonija 20, Cah Ana 116, Baračič Antonija 96, Glavina Marija 23 Cač M. 23, Petaros Urška 25, Zobec Marija 38, Glavina Antonija 104, Žerjal Luka 107, Petaros J. 79, Maver 63, Maar M. 64, J. Bernetič 61, Zahar Mihael 58, Hrvat Marija 64, Petaros Ivanka 99, Brajnik Matija 94, Zobec A. 78, Petaros M. 40, Glavina Josip 90, Petaros Andrej 100, Petaros Antonija 51 Sancin A. P., Mandič Angelj. Petaros Al. 86, 80 vin. Po 60 vin.: Žerjal M. 107, Ivan Sedmak 117, Petaros Karolina 168. Marc Terezija 30, MarušiČ I. 47, Petaros Blaž 43, Boneta Antonija 59, Zahar A. 76, Petaros Karla 4. Po 50 vin.: Hrvat A. 57, Antonija Marc 39, Glavina Josipa 45, Petaros Peter
98,	Marc I. 111. Po 40 vin.: Zahar Mihael 103, Petaros Alojzij 6, Petaros J. 95, Josip Petaros 95, Petaros Antonija 14, Sedmak Luka 15, Glavina Andrej 121, Furlan Ana 44, Ražem Antonija 46, Ražem Antonija star. 46, Petaros Lovro, Petaros I. 60, Žerjal M. 70, Kosmač Karol 8. Mljač Urška 31, 30 v. Žerjal Zorka 70, 20 vin.
Iz Zabrežca: Po 5 K: Zobec Marija 10, Zahar Peter 12. Po 3 K: Zobec M. 4, Kosmač Peter 45. Po 2 K: Kosmač Marija 2, Kosmač Katarina 3, Kosmač A. 11, Zobec A. 15, Berdon Katarina 18, Kosmač Ivan 20, Petaros Blaž 29, Ferluga Eleonora 33, Kraševec M. 35. Petaros J. 32 K 160. To 1 K : Žerjal Ivana 1, Zobec A. 16, Družina Lucija 18, Bažec Ivana 26, Paro vel M. 28, Boneta Miha 34, Hrvat Miha 36, Petaros I. 37. Prašelj I. 39, Hrvatič Jurij 41, Žerjal A. 43, Žerjal Miha 44, Zobec M. 48, Zobec Mihela 48, Neimenovani. Kosmač Urša 24, 80 vin. Po 60 vin.: Petaros M. 14, Pavlič Lovrenc 21, Botač M. 22, Petaros Ivan 38, Petaros I. 40. Petaros Antonija 50 vin. Po 40 vin.: Marc Mihael 13, Brana M. 13.
Iz Jezera: Po 2 K: Cač A. 13, Čač Martin 10. Po 1 K: Boneta Mihael 1, Cač Jurij, Zobec Ludovik 4, Gustinčič Antonija 7 Čač Josip 9.
laiBi Coffe tluovo
i□□□□□□□□ §'—
□ □ □ □ □ □ □ □ g □ □
□
o □
□ □ □ □ □ □ □
la
(NOVA KAVAMA)
Trst Piozzi IflriM-Settefefliaae
Prr« udobMAt. Bogata izbora časni kov. Prvovrstne pijače. Hladila raeh vrst Biljardi Seifert, TELEFONISTI. Potep kavami se nahaja tudi izvrsten BlffRTi kjsr se prud*j^o mrmla je-n dila, vino is Orvherjevo pivo. Sprejema Pl	naročil« na dom. Priporoča se ndani
n	FrastJ* Aferam, lastnik I □
-1BIIIISI ^—'B
odocoDD IIBIIIB □□□□□aa
= Trgovina razne =
PERUTNINE
«6 v bogati Izbtri snaovs
Trst ul. Companlte it. 15. - Tel. 759
••site, raca, »iKaacI, itajarski in pauhar*. . DHrJaOaa 3 sajd, erna JereMce, skala a JtrcMct (katornl), fazani, talno maslo In jajca.
Vse 90 ceni da se ni bati nikake konkurence
Ivan Krže
Trsi, Plazza S. Giovannl 1
■IP ^ 3 n ratm kshiniekih ta kJetaruiuk pafaafc-MlOB« Min od lam in platont^ ikafov
▼rent, čebrov in kad, -odčekov, lopa** reiel, sit in bsakovratnih kt>Bev^erbas»v in mtU4 ter mnogo
Mpfcžajo&h predmetov. Priporoča
Svojo trgovino s knki^jsko nassdo vsake vrate budi od porcelana, zemlje emaiia, kesitaija ali einlca nadalje pasamantoge, kletke itd. Za jrestflni&Mje pipe, kroglje, sea&lje in stekleno pesedo ca viso, bflBHHHB
filolzll Uhlfeder
TrsS, V. G, Vasari 19, Trst
Zaloga frMh in hrastovih dsg za vsakovrstne pode.

Pre&jsiRicG ur in UregeceBosti
(ex drug Drag. Vakjata)
Trst	Corso št. 35.
B< gati izber z Li tanine, srebrninc, dragocenosti in žepnih i»r, Kupnje in menja staro zla«A> in tuiJi srebro z novissi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrninc, zlatanine, knkor tudi žepne ure.
Odlikovana pekarna in sladščičarna
Josip Semol, Trst
ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlati kolajn ii ustao tipitia na razstavi v Fire&ce.
Teče se fin in navaden kruh trikrat na dan. Izbera sladčic, vina v steklenicah, prepečencev (bi cott ni) konfekture itd. Sprajama aaroCHa za poroke in krsta ter vsakovrstno pecivo ter postreže tudi na dom. - ZMERNE CENE.
ran
dipkairen h>jai u danajskcin dukm modu za piftnjtTfflj«. z dfTJljnjtin lajiad. aam. Trst, ulica Tor San Pier^ 4.
Podružnica : v Nafcrelini.
Strojarnica in vaiika zaloga &ukna. - Obleke po mera. SoOdna In vzorna izvršitev po zmernih cenah. ::s

ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosa ko v a uzorna češka gustilna v Trem^ se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galattl, rraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi.
	HALI OGLAS		1 ::
□□ oa □□		oe rateiutjo po 4 utot. he«do-Mastno ti-kan« bese<i« raća-aajo en krmi več. — Najmanjša : fristojbioa znAŽa 40 stot^nk. :	□o db
se odda s 1. oktobrom v najem gospodn ali gospici nhci Ornnmerciale štv 11, III. nad.st.	4000
Heblovsna soba
VlolfMf za ^aDjarao se proda takoj z» jako Umm nizko ceno Naslov pri Inseratncm oddelku Edinosti.	10u0
Ktem
dva dobra čevljarska pomočnika - Peter Dobr6, Sv Ivan 699.	10OL
niiiau« iiNin Sf* bodo vrnile v nedeljo, dne rlBSlIC Ifujc 20 t m. zintraj od 10 do 12. v dvorani Narodne Delavake Org-amzacije, ulica Sv. Frančiška Ste v 2, II nad.	10 2
iSče meblirano sobico binu trpa Gol doni Ponudbe pod „S o b na IiLfteratni oddelek Edinosti	100H
Gospodična
Slovenska družina
— Naslov pove Inseratni oddelek
990
in stanovanje. Edinosti.
lili«. Majentka po 7, 8, 9 vinaijev komad. Pi-JUJLU Stanci po K 1-K) Kokoiki po 2 K kilogr. Carducci 39, Ronco 6. Ka.-dler 8	921
(Iffffff f* v najem hišica pri Sv. Ivaau-Vrdela UQQU mu 1157 a sobami, knhiojo. podstrešjem in vrtom Poizve se v gostilni L e n č e k, Piazza Caserma.	990
Zaloea tu in inozemskih vin. špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via detle Acque it. 6
(Nasproti C alf ž Centrale).
Velik iTi>or francoskega šampanjca, penečih dezertira italijanskih in avstro-ozrskih vin. Bordeau*. Burcunder. renskih in. Mesella In Chiantl. Riitn. konjak, razn« fran]a ter posebni pristni tropino\ec slivovcc in bru^avec. Izdelki L vrslc, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba sc takoj Izvrši. Razpošilja se po pov7.etiu. Ceniki na zahtevo fn franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
ZDRAVNIK
. Dr. Karol Pernlflč
ordšnira od 11-1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Dr. PETSCHNIGG
TRST, Ulfl l. CfiTERM JTEU. I.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožno In vodne (spolne) bolezni: II1?—I in 7—7Vs
TRST, ulico Lflzzoretlo vecchio 31, TRST
se priporoča toplo vsem svojim udem in Slovanom sploh. Toči se Izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domaća kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. POSTREŽBA TOČNA.
Li


^Sina^rtlijorsJatoTariTa
dvokoles .TRIBb'NA-Gorica, Trtaik i ul- 2H
prej pirmrarnj Oarlup) Zaloga dvokoies, Sivalnili In ktneHj-sfeih strojev,gramofonov, o'kcstmn. itd.
F. BATJEL
Gorica. Stolna ul. 2—l
Plačuje se na obroke. Ceniki tranko.
&r. HORV^TH CORSO Šiv, 17	!
specijalist za kožne in spolne bolezni	jv. ter nervozne in nemoč
JJg sp^ in sklepne bolečine.	£ I^^AflS Ordinira od 11-1 in
od 5 0; za gospe tudi od 4-5 popold.	£
sič in Marko Slokaras, ki sta pa le bolna in sta bila spravljena v mestno bolnišnico.
Prenos ranjencev.
51, Rožnik Ana 178. Po 1 K: Kozina Ana |3S K zina Mnrtin 132, Kozina Antonija 128
so bili preneseni v !,išo Zci al Lucl a 133, Pečenik Antonij.n 108, M.
Slovenci! Slovani! za RDEČI Kftli!
Potrti globoke žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest o smrti našega ljubljenega, dragega sina oziroma brata in vnuka
pi. ilu
natfnorečniKa pri 15. tiragonshem polku,
ki je dne 8. septembra t. 1. v bitki pri Ravaruski, v 24. Il svoje starosti, umrl junaške smrti. Bil je pokopan k več'iei-pokoju sredi svojih hrabrih dragoncev. FRANC Esaroii CONRAD pl.
c. kr. general pehote, oče.
Conrad pl. Kotzendorf
vdova polkovnika, Etelka pl. Lefcea-J, vd. generala
stara mati Ervin bar. Conrad pl. Hotzendorf
c. kr. nadporočnifc pri 15. dragonskem polku, dodeljen generalnemu štabu brat.

Kurt bar. Csnrad pl. Kotzir . c . f
C. kr. nadporočnik pri 4. polku tirolskih ces. Io. brat.
Egon bar. Conrad pl. Hdtzondor?
c. kr. enoletni prostovoljec pri l5. dragonskem polku brat.