UMU*««««' H ; Posamezna iteT. K 1*W Ob nedeljah K !*- ■“OŠTiNTNA. PAVSAI-JOKAJSTA ^ X. ,_A A- .TABOli* ixh*ja vaak dan, rur« nodeije in prečnikov, ob 18. uri x da. um o m naslednjega dne ter etan e mesečno po poiti Ji 20*—, n i*o» cemstro K 40*—, dostavljen na do*a K 22* —, prejeraan v upravi A 20*—'. liu; er ati po dogovoru. Naroča ee pri upravi „TAB0EA*, HA1LUJ0B, Jurčičeva ulica strv, 4. roo^imeziiB čtcr* Kx 1*00 Ob ucdc5juh K 2*~- UillSDNifcTuO »e nahaja v Mariboru. Jurčič*:vn ut. »u i, A. n? n.'.repji». Telefon intcrorh. št. 1:76. CPltAVA ho iiahrja v Jurčičevi a-ici ■ i. 4, pritličje, dewj. Teltu oa št, 24. SHS posinočokovni re-čun štev. 11.787. Na naročila i>ro7. denavjn ae ne osira. — Bokonisi z o ne vračajo. cT^cTrs/KatzEEeaBBEras* *saflaL-:iw*^Msgfl»EC5g^Aggsg?2iqnT3gaafc?raraigTO^ L ato: Maribor, nedelja 1. januarja 1922. Številka: 1. Srečno mvo leto! Maribor, 31. decembra 1921, Nocoj se bo zopet pomaknilo eno razdobje našega življenja za obzorja večnosti. Mrak leži tam, kjer se prikazuje prvi svit mladega leta. Naše oči se željno upirajo v rahli, skrivnostni Bij. Naša srca tipajo in hrepene. Kaj jo tam? Kaj nam prinese novo leto? Veselje ali žalost? Srečo ali nesrečo? Uspehe? Bolezni? Smrt? Vsi nosimo v svojih srcih ta tiha, otožna vprašanja. Navajeni smo meriti čas, navajeni smo šteti dneve, tedne in mesece, pa smo si določili dan, ko se ustavimo kakor potnik sredi gore in se vprašamo: Je li res že toliko poti za nami? In kje je cilj? — Kdo ve, kje je cilj? Zakriva ga i Somrak bogov; globoka megla leži , pred nami, le s težavo pronikajo skozi ; njene plasti žarki naših misli. In ti žar* ki jo rijejo, trgajo, kopljejo, lomijo — 1 Iščejo niti, ki se pleto iz vzročnosti vsega, kar se dogaja, niti, ki predstavljajo pot večnih, neizpremenljivih zakonov. Zaman je naš trud. Neprediren 3nra.k nas zaustavlja in vse, kar vidimo! v lej megli, je negotovo, efemorno, jsmotho, razblinjeno, vse je samo priča .naše ničevosti. Oziramo se nazaj in se spominjamo vseh' lepih in dragih tre-! nutkov v minulem letu- Življenjske iz-! 'kušnje premagujejo našo negotovost,! •zoeremo življenjsko silo in pogumno greni o v to meglo. In vedno bolj se bo širil ta svit; novi dogodki bodo vstajali jipred nami, novi doživljaji, nove izkušnjo. In čarobna Aladinova svetilka -— čas — bo svetila vso našo pot. dokler se tudi to leto ne potopi na obzorjih večnosti. ! Da, pogumno in krepkih' korakov : grem o v življenje! Naj čas razjeda vse, jkar jo minljivega: naj voda pozoblje* inja poplavlja in odnaša, kar mo m izginiti v večnem krogotoku življenja:! mi se ne bojimo časa in hegotne igre! razmer, mi kljubujemo kakor atenski tkalec v Shakespearjevem »Snu kresne! nor;« tragikomičnemu norčevanju bo-! gov z ljudmi. Mi si bomo skušali sami j kovati usodo, in bomo iskali v tej me-1 gli, v tem kaosu in metežu, ki nas ob- j dnja. samega sebe in svojo srečo! Mi gremo naprej! Nikar obupati,! nad negotovostjo, ki vlada okoli nas in j Pas hoče razorožiti, vzeti nam pogum za veliko borbo, ki jo bije naše pokole-nje — borbo za človečnost in novo kulturo! Da. v vseh malenkostih' v vseh' drobcih življenja, v zaprtih' hišah in naj jarmih prostorih v časopisju, v politi-; ■ki, v prosveti itd. — v vseh gibljajih' današnje dobe. Se kažejo odsevi velike •borbe, očiščenja, presnavljanja, duševno destilacije. Po veliki katastrofi, ki zadela vse narode, mora nujno na* stopiti velika obnova. In mi to obnovo h ocetno in iščemo; mi si želimo, da bi' po „1 mir mp’ / Plačilo taks za vizum potnih listov. Ljubljana, 31. decembra. Oddelek za notranje zadeve pokrajinske uprave za Slovenijp objavlja; Z ozirom na to, da so policijske oblasti pri zaračunavanju kolkovine za vizum potnih listov pogostoma sprejemale gotov denar ozir. udi tuje valute, ter so o teh vplačilih v gotovini obveščale generalno direkcijo msrednih davkov, se je imenovana di-•ekeija obrnila na ministrstvo za no-:ranja posle s prošnjo, da izda policijskim oblastim nalog, da v bodoče sprc-cmajo po možno ti pristojbine v kolkih, ejer pa se plačuje v gotovem denarju di v tujih valutah, naj se vplačani meški .odvedejo neposredno pristojni iržavni blagajni, ki bo nato obvestila »eneralno direkcijo posrednih davkov o zvršenem plačilu. Ni pa treba, da poli-:ijske oblasti obveščajo o tem generalno lirekcijo posrednih davkov. Ustrezaje tej elji je ministrstvo za notranje stvari zdalo vsem policijskim oblastim po-rebna navodila v, svrho ravnanja. ■ K* J,-'—S' - ' ^ • -'L • • Zeleznlčarslia stavka v Nemčiji. LDU Berlin, 30. decembra. O položaju železničarske stavke na zahodu poroča prometno ministrstvo: V okraju Koln se vrši le osebni promet, v okraju Essen se vrši promet še deloma, ker se lokomotive ne preskrbujejo več s premogom. Tovorni promet v essenskem okraju večinoma počiva. O '.-V.'* '.-N • Gospodarska konferenca v Cannesu, LDU Pariz, 30. decembra. Gospodarska konferenca, ki je bila določene pred sejo vrhovnega sveta v Cannesu, se je pričela danes dopoldne. Angleški in francoski finančni in industrijski strokovnjaki so se sporazumeli glede načrta, ki noj služi za obnovo Evrope. Ta načrt se je nato naznanil italijanskemu in belgijskemu delegatu. Konferenca objavi kratko izjavo, ki bo določila pogoje za vzpostavitev trgovskih odnošajev z raznimi državami, zlasti z Rusijo. Vsi pogoji bodo vpoštevali običaje in navade civiliziranih narodov ter zlasti vsebovale priznanje zasebne lastnine in državnih obveznosti. Gospodarska obnova Evrope. LDU Pariz, 30. decembra. Sir Robert Kinders!ey razlaga v listu »Echo de Pariš* načrt za gospodarsko obnovitev Evrope, ki so ga pripravili angleški delegati. Glavna načela tega načrta so nastopna: Ustanovila naj bi se mednarodna družba ali zveza. Ciani te družbe ali zveze bi zastopali industrijalne, finančne1 in trgovske interese Anglije, Francije, Belgije, Italije, R jtmtnije, mogoče tudi Poljske, Grške, Avstrije in Nemčije. Ta organizacija bi imela nalogo, olajševati mednarodno izmenjavo blaga s tem, da pospeši povpraševanje po sirovinah in! manufakturaj(i. Ker bodo države s slabšo i valuto najbrže zahtevale kredit za raz-j širjenje svoje produkcije ter za nakupovanje v inozemstvu, se predlaga, naj se stavijo interesentom potrebna sredstva od te družbe na razpolaganje. Družba bo : potem imela gotovo kontrolo nad upo- t rabo teh zotskov* .v-.s-v^včv ? j J ^ 'eb? jr & • "V> % srvn. kličemo: Iščite značaje! Iščite mo* žel Dajte jim svetilke in pojdimo za' njimi v meglo bodočnosti; Sigurni so; njih pogledi, trdni koraki! Pojdimo v to mlado leto, kamor nam sveti varljiva svetilka časa. Moramo najti nove lepšo dni. Novega človeka, Zadovoljive-! ga. Jnsroslovena! Bilo nam srečno,, res srečno to mlado leto! I- -us. ---------------------------------------- j Dr. Avg. Rctsman: Bsseda k or er^im z&orom. Stopamo v novo’ loto in vsi umili! gospodarji delajo svoje obračune o go*' j spodarstvu v prošlem letu, sestavljajo' | proračune za novo leto; pretehta jejo-j bilanco jn rekriminirajo: tu sem jo po-!lomil sam, tara so mo pritisnili drugi;! »močnejši, v bodoče pa se bora vsemu' j temu tako in tako izognil. Izkušnja ga; i je v marsičem iztreznila, marsikje ga: j pa še bo, ampak on ima. odprte oči. j l zdrav nagon in tako bo čez leto dni j |njegova bilanca gotovo boljša; vsaj' j njegova notranjost, čut njegove gamo--odgovornosti bo močnejši, ker bo hodil' trdneje po začrtani poti. 1 Pred enakim obračunom stoji ob' sklepu leta tudi javno življenje, pred-1' ivsem naša društva, ki bodo polagala na občnih zborih svoje obračune o de-, ' lu in nedelu v preteklem letu. Listi bodo prinašali obširne retvo-J Ispektivne slike o našem gospodarstvu; in političnem življenju v prošlem letu.’ Dnige panogo našega narodnega življenja bodo več ali manje mačehovsko j prešli. Treba pa je, da spregovorimo fu-| di o življenju naših društev javno be-jsedo Društva so pravzaprav ono ogro-l J dje, ki nam predstavlja višino narodno-i j ga kulturnega življenja. To so ona oA prnjišča, kjer kujejo najširše plastiJ ljudstva železo. j V društvih pa se zrcali tudi nmral-; na višina naroda: merilo, koliko je v J j narodu nesebičnega dela. Združbe jav-J i nosti naj si bodo že ka koršnegakoli j (imena, so ona gibalna sila, ki poleg! samoniklih duhov i vstvarjajo, še bolj’ jpa omogočujejo in popularizirajo vso • |kulturo, kot tudi gosnodai-stvo, politi-’ | ko in sploh vse plodove umstvenosti- • Ne_ posameznik, ampak združbe delu-J jjočih posameznikov so podlaga razvo-' ija blagostanja. j To nam kaže kratek pregled naše-J | ga prebujenja: pojavili so se najprej; |redki posamezniki, močne osebnosti, ki, 'so hotele prebujati, dvigati, vstvarjati.{ ,Pisali so, obenem pa uvideli potrebo,-organizirati moči, da pomagajo izvesti [ načrte. Tako smo dobili najpreje »Či-; talnice« v raznih oblikah, potem zdru-, žbe gospodarskih sil, posojilnice in v; tej smeri se je potom razvijalo vso ja-; vno življenje. ; Organizacija sil je danes predpogoj i vsega napredka, ker posameznik, naj J si bo šo tako močan in zmožen, nima neomejene sile. ki jo zahteva to današnje mrzlično življenje. Društva so torej zdrav in nnobhodno potreben člen organizma vsega na-rodpega življenja. Zato je važno, za na*: rod pravosodne važnosti, kako ta dru-i štva žive in kakšna so njih’ vodst va!; Ta odgovorna vprašanja morajo torej bdeti nad društveniki pri občnih zborih ki se bodo ta mesec vršili po celi domovini. /7 ■/’ n. Vsaka dobra stvar ima lahko tudi svojo slabo, temno stran. Društva jo kažejo v tem, da pregosto rastejo, čeprav jih ne rodi potreba in so tako že ob svojem rojstvu obsojena na mrl vilo. Najkočljivejšo pa jo pri društvih; >^tmurj;-nv^tsaecn< godstvo, odbor, odborniki. _ Potom združb bočemo jačiti dobrobit javnosti, celokupnosti, predvsem korist drugih izven svojega lastnega kroga. Tisoče takih združb pa je že zadela usoda, da so so jih polastili — ne ravno najue-unmejši, toda strti značaji —, ki so izrabljali društvo le za sebe, v svojo izključno osebno korist, deloma čisto m a* terieino, še bolj pa kot sredstvo za svo jo osebno glorijo, ali pa kot sredstvo, da priplezajo po hrbtih drugih, na prestol udobno, drugo dobičkonosno mesto Jasno je, da morajo takšni mate« rijalisti društveno življenje čim preje udušiti, najpozneje takrat, ko društva ne potrebujejo več za sebe. Poglejte gamo malo okrog sebe, in kmalu mi boste našteli stotero takšnih kričečih vzgledov. Hočem torej reči: treba nam je skrajno previdno zbirati osebe, ki jih •bomo volili te dni v razne društvene odbore. Pretipljite poprej vsakogar do obisti, predno mu zaupate vzvišeno na-Jogo in čast nesebičnega javnega dela. Odgovorite si pred vsem z gotovostjo pri ljudeh, ki se z vsemi štirimi rinejo v ospredje, kakšna je njih zmožnost in zlasti minulost, kaj so že napravili kje in kako so že delali in kaj zasledujejo? Ali jim je res javno, društveno delo notranja potreba? — To je najvažnejše, potem šole volite s polno zavestjo odgovornosti pred narodom. Mi hočemo, da društvo živi, da raste, da raste ž njim narod in se tako končno povzdigne na višino velikih civiliziranih narodov. Ta razvoj pa gre le skozi združbe vseh panog javnega življenja. Zato mora. biti sleherni Eunk-cijonar kot col mož na svojem mestu, sleherni mora živeti z idejo, ki jo propagira organizacija. Bodimo torej pred vsem previdni pred frazerji, ki jih kar roji v današnji družbi. Ne l&pe besede, četudi grmeče, ne blesteči naslovi raznih doktorjev in drugih alca-demičnih priveskov, ne višina bankovcev ali hiš. edino potenca duha in srca ter volje naj nam bo merilo pri obdaritvi takšnega zaupanja. Ne bojte se pri teh resnih, za vas odgovornosti polnih trenutkih »zamere« navzgor in na« vzdol, če tudi bo treba podreti že leta usidrane marijonete, slabo zaslužne, nedelavno rodoljube z vknjiženimi od-borniškimi naslonjači. Mislite na drobne čebelice, ki brezobzirno, z nagonom neizprosnih naravnih zakonov iznašajo odebelele trote pred hišna vrata-V naših hišah naj bo prostora samo za življenje, to je večno gibanje, troti pa se naj postavijo v svoje razgledne stolpe, kjer jih lahko svobodno greje soln-ce zaslug v njih blaženem pokoju. Pa ne mislite, da grmim proti »starim«. O, ne! Mi imamo tudi prav čedno rejeno, mlade parasite, ki so cesto še nevarnejši, ker jih je težje spregledati. Čez noč se vam prikradejo v vodstvo, dajejo lepe nauke, govorijo v visoko do- nečih periodah, nastopajo ob slavnostnih prilikah, posebno radi se pokažejo v cilindru in vodijo barčico, toda ne naprej, ampak lepo zložno, gugaje sem in tja, da se ne pripeti nesreča. Pri takih paradnih poslih ni veliko dela, še manje napora in zamere, ni treba raz® vijati svojih nazorov, zvezdice pa vendar blestijo. Drugič se pojavljajo, kot kritikujoči gromovniki. Nadenejo si tudi ime »opozicijonalcev«, iztaknejo vsako senčico vladajočih, vedno tisoče in tisoče lepih nasvetov, kako bi lahko odbor boljše in intenzivnejše »deloval«, društveniki pleskajo, s tem odbor pade, ; in gromovnik se z visoko dvignjeno ! zastavo »dela m napredka« vsede na krmilo. Barčica zaplava tako mirno in udobno, da novi krmilar takoj zaspi v sladkih sanjah svojih predsedniških la-| ' orik. Dvorjani sicer še bdijo, vidijo i prihajati vihar, tajnik že godrnja, bla-1 gajnik robni, podpredsednik se otresa, | toda »011« spi nevzdramno spanje. Pre-; dniki so barko kolikor toliko dobro u-j trdili, založili in tako jo novopečenci precej dolgo jadrajo, dokler se barka ne i razbije ob trdni, neomajni skali. ! Dekli beste. precej romantike je v tem. Ampak zopet: Roko na srce, — a Ji niste ravnokar s prstom pokazali — tja in tja . , .1 In povsod je tako, v vseh’ strankah', v vseh strujah, vseh' združbah, kjer so gnetejo — ljudje. Treba je le malo odkritosrčnosti, pa jih bomo povsod našteli precej enako število teh grmečih, praznih sodov, ki se v potu obraza bore za — pravice ljudstva. In to dobre ljudstvo verjame . . . Poznamo pa tudi v čistem boi n osi® vele starčke, ki so še danes, ko so že j prestopili peto, šesto desetletje, čili, a j vedno pri delu, če jih kliče dobra stvar, | šo vedno mladi, kot takrat, ko so revo-j lucijonirali. In to naj bo krepilo vsem krepkim in dobrim, dragocena, zavest I redkih idealistov, da je v narodu še do-i 'volj neizpodjedemih korenin. Te poišči-jmo sedaj pri. občnih zborih in jih vsa-j dimo v svoje, v letu in zimi negovano i vrtove, pa.^ nam bedo pognala orjaška j dreves^, ki bodo stala trdno v motežu človeških slabosti, kot kljubuje stari hrast, sam sredi širnega polja viharjem. Čistjmo in dajmo zdravja našemu organizmu, da bomo zdravi sami in dobili sami. moči, ki nam je je toliko treba v boju za dobro. In *>T>ro mora zmagati! To smo jasno čutili sedaj v tihoti božičnega miru! A družite se ]o dobri, plemeniti, od-l.T itosvenega značaja, naložite na. vsa ramena enako delo, bodite skrajno ljubosumni pri kontroli tega dela! — po-:Cm na bo v vaši organizaciji, kakor v čebelnjaku, kot v mravljišču: dražila va.sJ.io vez iskrenega prijateljstva in resničnega demokratizma. Le v tak® snem. krogu je mogoče vstvarjati trajne vrednote. In to hočemo mladi in stari. Radivoj Rehar: Dioklecijanova pafr^a v Splita. ' Avstrijska vzgoja je stremela sistematično za tem, da nam Slovanom, a osobito še južnim, zakrije ono, kar bi nam moglo vzbuditi preveliko samozavest in ponos na neprecenljive dragocenosti naše domovine- V naših srednjih in visokih šolah smo se seznanili z zgodovino Grške, Italije 11 d. Vedeli smo natančno, koda j in kako je bil zgrajen ta ali o d grški tempelj, po-! znali smo natančno Dim. Birakuze, j Kar togo itd., itd. i.u zato ni čudno daj smo hrepeneli videti te kraje davne; prostosti in silne zgodovine, ki jo sivo' rila podlago, na kateri se jo razvila j naša evropsko, k ul tu m. To hrepenenje' je napolnjevalo tudi mene ter mo gnalo' še kori študentu, srednješolca v Italijo,' kjer sem m divi! več ulj mnnj slabo’ ohranjenim ostankom zgodovinsko pro® šio-tl Na naš« .Dalmacijo n trn mislil. Onih. par mimogrede omenjenih besedi o cesarju Dioklecijanu, o njegovi pzla-i čl v 5-hb.itu, o razvalinah nekega brez-! pomembnega, meda Solina, itd’ mi ni vzbudilo nika-ke želje stopiti, tja doli ter si ogledat i vse to. Dalmacija mi jo bila tuja zemlja na kateri žive ubožni hr-.vati ki in srbski kmetje in ribiči ter po mestih nekaj italijansko gospode. Iz zetnljpvkla sem spoznal,.da i ... za skromne društvene potrebe, na javno knjižnico ni bilo niti misliti. Iz teh vzrokov je dal magistrat društvu za knjižnico na razpolago dve sobi v deškem zavetišču in sicer kar za dobo 10 let; stanovanjski urad je ta ukrep potrdil. Ni je bilo torej moči na zemlji, da bi postavila knjižnico na cesto. — Pa glej! — Pride dopis, da knjižnico preganja socijalno skrbstvo, ker rabi prostore za neke namene. (Mimogrede omenjeno, so prostori v ta namen še sedaj, po skoraj dveh letih, ne uporabljajo; morda? so še danes prazni?) — Kratko: knjižnica se jo solila. Magistrat je določil, da se seli v dekliško šolo v Cankarjevi ulici: na razpolago dve sobi in prostoren hodnik, kj bi se dal adaptirati; vse zopet za doba potih let. Bilo je torej treba knjige zopet naložiti. Komaj pa so počitnice minule, že je deževalo dopisov in zahtev, da se mora zopet izseliti iz šole. Društveni odbor je bil gluh za vse zahteve tei se je držal striktno magistratnega u> kropa in potrdila stanovanjskega urada. Knjižničar je urejeval knjige v trdnem prepričanju, da jih bo skoraj zopet zlagal v zaboje in se selil, a kaml Pa je prišla sedanja vlada nh. magistrat! Visoko je obesila kulturo in jo odločila kazinske prostore samo kulturnim svrham. Globoko se je oddahnilo Zgodovinsko društvo v padi, da bo našlo vsaj sedaj dovolj razumevanja Prav lahko je šlo: ukrep, da se od.kaže, jo sobe ob dveh straneh glavno dvorano a' namen javno knjižnice. Nova se, litev! A. sedaj noče magistrat dati ničesar pismenega, in so noče vezati na noben termin. Društvo jo selilo knjižnico na prijazno obljubo in jo tako prestavilo iz deset, — oziroma petletnih prostorov v negotovost . . . Prostori so v kazini v ta namen nad vse pripravni. Skozi velika okna lije svetloba v sobane tako, da ti ni treba posebno napenjati oči, če iščeš kako knjigo ali če listaš po Starem kodeksu Tudi električno luč so napeljali in ob> ljubili, da bodo dali premog za kurja/ vo. Do tod bi bilo torej vse lepo, in javnost mora biti magistratu in osebno gospodu županu hvaležna, da sa je tako potrudil in dosegel vse te lepe ukrene. — Da bi bil še sedaj knjižničar na razpolago, se lahko javna študijska knjižnica otvori. V zraku pa visi. zahteva, 'da se ustanovi jarma knjižnica sploh, ne samo študijska in sicer na tak način, da bi se združilo vso društvene knjižnice v eno. In tukaj se začne tihi boj, ki še ne bo pripeljal tako kmalu do zmage, Skoraj vsa, danes strankarsko pobarvana društva imajo svojo knjižnico. Veliko jc vprašanje, če bode dala na razpolago svojo knjižnice Krščansko-socijalna zveza in Svoboda? Tudi Ljudska knjižnica ne bo dala kar stalno na razpolgo svoje bogate zbirke iz rok, navzlic odklonjeni prošnji za podporo. bo komu zdelo, da pretiravam, toda, ako prepotuje najprej Italijo in potem Dalmacijo, kakor sem to storil jaz, po tem bo gotovo mojega mnenja. Ogledovanje Dioklecijanovo palačo, na.jvečjega in najlepšega moiuimenta STOŠlesti A' Splitu in sploh v Dalmaciji, j sem določil za zadnji dan mojega bivanja a’ Splitu. Na predvečer sem na povratku z izleta v’ romantični Osni«, naprosi! g. prof. Josipa Barača, poleg dona Prana Buliča, najboljšega sedanjega našega poznavalca splitsko in sploh dalmatinske prošlosti, da bi mi! ; hi I.®n vodnika in tolmača pri oglodava-! inju Dioklecijanove palače, kar mi je g.! 'prof. radevolje ustregel. Dogovorili! smo sc, da se snidemo naslednjega dne! ob 9. uri dopoldan pred hotelom »Bello-vuo«. Kmalu ro določeni uri smo torej krenili, prof. Barač, jaz, moja žena in tovariš Vurnik izpred »Bollcvuea« po Francoski in Dioklecijanovi obali prod južno pročelje Dioklecijanove palače. To palačo jo zgradil, kakor priča že njeno ime samo, rimski cesar Dioklecijan, ki se jo z!vcl s polnim imenom Galu« Aurefius Valerius Diocletianus. Dioklecijan Js, bil Dalmatinec, rojen krog ^ leta 24& po Kr. nekje v okolici tedanjega največjega dalmatinskega mesta Salonacf- sedanjega Solina pri Spjlitu, kakor vsatriuio doa Frana Bu- lič *) najbrže na kraju, kjer stoji današnji Libovac, kot sin preprostih staršev, (er se je zval do 1. 281, ko jo bil proglašen za rimskega cesarja Dioeles, Krog 1. 300. po Kr., ko je pričela pešati njegova slava ter jo pričel spozna vatis-da so bo moral kmalu umakniti z rim.® sitega prestola, je odposlal v svoje rojstno mesto Salonnco svoje odposlance z nalogom, da mu na jdejo primeren prostor ter postavijo na njem palačo. Odposlanci so odšii ter se po temeljitem prevdarku odločili za ha,'lepši prostor v okolici Salona,o, za. Aspalathas, sedanji Split, kjer so !• 301. pričeli graditi .sedanjo palačo, ki je bila d ugotovljen a ravno do 1. 305.. ko sc jo Dioklecijan odpovedal prestolu tor so preselil vanjo. V Aspalathosu jc živci potem Dioklecijan sicer mirno, tona. potrto, in razjedeno življenje, -katerega so jo končno 1 ako naveličal da jo I. 31.3. izvršil samomor.* D *) C m- pijoklcuijnn. Njegovo irr.o, ri - .v ';i domovina i mjostn, pdje »e ;.-adn, .vit- io kako je umvo. Po v j s/ no* tv i 1 i, i n, v resoruva od dona Prana lliliča, Zagreb. Tira k kr. ..»naljA« Uslpcje ISIS. *) Vsa dala in podrobnosti o Dioklecijana in njegovem življenju fo je b.-Oj komnromjri raznih trditev; z gotovostjo fc ne da trditi ne eno ne drugo. Zanimivo pa jo, d» iiviio Dioklo-cijan, njegova žena Priska in h*» Valerija So vedno v pravljicah prebivalstva Sotina in okolic«. Torej to je prva točka ob Kateri vse vprašanje nekako obtiči. Pa tudi glede prostorov se poraja* jo že pomisleki. Velika kazinska dvorana je sedaj še samo, za kaka predavanja. Za veselice in plese ni več, ker ji manjkajo ravno stranski prostori, ki so bili vsa prednost te dvorane. Res, sklep so je glasil, da se bodo kazinski prostori vporabljali samo v kulturne svrhe! Sedaj pa sta bila že zopet dva plesa v teb prostorih, obeta se še celo tretji, ta celo popolnoma nemški. Stranski prostori so oddani za študijsko knjižnico, a so nezaprti, tako, da se prireditve vrše tudi v teh. Knjižnica pa je ločena samo s tanko šipo! Kdo je torej gospodar? Najtežavnejše pa je tretje vprašanje glede osebe bodočega knjižničarja. Gospodu županu gre zopet zasluga, da je našel pot za neštetimi društvenimi vlogami in dosegel tokrat, menda resno 'mišljeno obljubo, da bo vlada nastavila in plačevala knjižničarja. Doslej so knjižnico upravljali seveda Samo za interne društvene namene profesorji tukajšnjih šol. Dela pa je toliko, da ga ni mogoče zmagati, če se mu ne posvetiš popolnoma! Ni samo urejevanje — zlasti po tolikih selitvah, ko so je vse pomešalo in nekaj tudi po-ikradlo(!) — ter iz posojanja, tudi natančna kontrola je potrebna, če prihajajo vse dolžnostne tiskovine, vse knji* ge, vsi listi itd. in povrhu še obila korespondenca. z drugimi knjižnicami in posameznimi znanstveniki, ki žele vča sih silno podobnih informacij. IvdoT ajočo ali ne more tega povsem in do pičice natančno vršiti, ta se naj dela ne loti! Poleg tega je treba, da je v knjižničarski stroki izvežban, zlasti tukaj, ko bo samostojen vodja in prvi strokovni urejevalec knjižnice . Kakor jo bo zasnoval, tako bo ostala, morda desetletje. (Ravno črtamo, da ima ljub Ijanska licejalka preveč uradnikov in da jih bo nekaj odpuščenih.) Knjižni čar mora pa tudi sam študirati, da ve podati nasvete, ponuditi primerno lite rafuro, predlagati, s čim se še naj knjižnica izpopolni. Zato imajo tudi vse .kekie knjižnice najrazličnejše strokov* P jake med kustosi. V Mariboru bo e-den, pa mora imeti.ta zato tem bolj obširno znanje. — V toliko v splošnem; sedaj pa še nekoliko v posebnem, osebnem oziru: mora biti zaupna oseba, torej taka, da ji bodo laliko dala v roke svojo bogastvo vsa društva. Menim namreč, da mora biti pedantno strogo p n krncen; nezaupljiv proti svojemu (najboljšemu prijatelju. Kdor je imel o-pravka po večjih knjižnicah, se pač Spominja, kolikokrat se je jezil nad »nepotrebnimi« šikanami raznih knji žničanskih uradnikov. Če pa premisli vse nekoliko natančneje ter se spomni, koliko izgub in tatvin se izvrši po vseh večjih bibliotekah, potem bo moral prignati, da je kontrola še vse premalo stroga. Tudi v Mariboru se bodo nabralo pravzaprav velike vrednosti. Zgodovinsko društvo ima med raznimi dragocenimi doli tudi nekaj knjig, ki jih sicer niti dobiti ni (unicat). Zato bo treba pažnje! — Navzlic vsin dolgoletnim pripravam vprašanje lastni* ši-va šo vedno ni rešeno. Treba je brez dvoma nekega k ura; ovija, ki bo pazil na delovanje, predlagal novo nabave, kratko, nosi! na zunaj vso skrb. Popolnoma napačno pa bi bilo, da bi se izročila knjižnica kaki politični korporaciji, ki bi na ta način hotela'kovali politični kapital. Potem pa je bolje, da knjižnice ni. Zal, da navzlic vsem nn-pprolnira. zatrjevanjem na to kažejo neka znamenja. PePfične vesti. * »Hrvatski blok« se pogaja? Listi Komentirajo prihod predsednika »Hrv. bloka« dr. Surmina v Beograd kot začetek pogajanj med vladnimi krogi in Ilrv. blokom. Ta pogajanja so baje v zvezi z nameravanimi volitvami, ki bi se vršile okrog maja. Hrvatski blok je irdpo prepričan, da bo dobil absolutno večino. Razkol v Samostojni kmetijski stranki. Na kongresu S.K.S., ki se jC Vršil 28. t. m. v Celju, jo prišlo do razkola, ki se je pripravljal že dolj časa ta strankinimi kulisami. Precoj vpliva< pa. potek notranje krize v stranki 60 j imeli srbski zemljoradniki. Kakor v vsaki stranki, tako cvete tudi v kmetijski stranki malkontentstvo. Celjsko zborovanje je pokazalo ves značaj strankine krize in se samo bojimo, da strankini voditelji ne bodo dovolj močni, da bi popravili, kar se da popraviti. Nedvomno je bila napaka, da se je stranka omejila na politično delo, ni pa gojila intenzivnega kulturnega in zadružno-gospodarskega dela. Stranka, ki ne temelji na kulturni vzgoji in gospodarski organizaciji, se težko prerije skozi zmedo sedanjega časa- Dragoceni vzgled organizacije in dela nudi na Slovenskem še vedno — klerikalna stranka. Obžalujemo ta razkol, ker se s tem utrjuje klerikalna fronta.-Cisto naravno je, da se bodo politično manj šolani in lahkoverni pristaši zopet vrnili v klerikalne vrste, kjer jih bodo — seve — sprejeli kakor oče izgubljenega sina. S stališča načelne borbe proti klerikalizmu je novo cepljenje itak dovolj razcepljenih naprednih vrst vredno vsega obsojanja. Pridržujemo si, da prinesemo o tem političnem dogodku obširnejša razmotrivanja. * Grško-ltalljanski sporazum. Grški minioterski predsednik Gnnaris jo imel ob priliki svojega bivanja v Rimu več sestankov z italijanskim ministrskim predsednikom Bononijem. Na teh sestankih se je razpravljalo o nastopu obeh držav na bodoči konferenci, na kateri se bo pretresalo vzhodno vprašanje. Gnnaris je napram novinarjem izjavil, da je med njim in Bonomijem dosežen sporazum v vseh glavnih vprašanjih. * Predaja Sopronja Madžarski. V soboto dne 31. decembra vkorakajo madžarski oddelki v Šopronj, kjer ,o-stanejo do 1. jan. do 12. ure popoldne pod poveljstvom antante. Ob 12. uri o-poldne prevzamejo madžarske čete ofi-oielno vse področje, ki jo po plebiscitu pripadlo Madžarski. Po pregledu vojske po generalni komisiji se bo podpisal protokol o prevzetju, oziroma predaji mesta- . jj|Kray Slovencem. »Dragi bratje! Iskrčno se zahvaljujem za prisrčne manifestacije, katere sem doživel povsod v vseh krajih Slovenije, po vaseh in selih, po mestih in v sami Ljubljani- Vsi, vsi, ki me tukaj pozdravljate, kot svojega kralja, sprejmite mojo najiskrenejšo zahvalo. Ko se vrnete domov, izročite v mestu, v vsakem solu in v vsaki hiši vsem, ki jih ni tukaj, mojo pozdrave. Pofcjte jim: Kralj Ijabi vrle Slovence in krasno Slovenijo.« (Krali Aleksander na ljubljanskem kolodvoru dne 29. decembra 1921.) ko dirnilo, da sem se razjokala, a tudi njemu so se porosile oči. Kralj ji je obljubil, da bo njena prošnja usiišaua. Ko mu je vse povedala, je poklical kralj svojega podočnika ter mu naročil, naj da kmetici kot povračilo za njen dar, drugo darilo. To je bilo res kraljevsko darilo: krasno izdelana košarica iz zlata in srebra, okrašena z dragulji. Na povratku sta jo spremljala dva vojaka do Siska. Ko je dospela Marica v Sisek, je vsa srečna pripove* dovaja o kraljevski prijaznosti in ponosno kazala kraljevsko darilo. * V Atlantik Cityju v Severni Ameriki so bo začel v kratkem graditi največji hotel na svetu- Hotel bo sestojal iz velikanskega, 14 nadstropij visoke-l ga stolpa in iz dveh krilnih stavb, vsaka po sedem nadstropij. Lastniki in u* službenci tega hotela bodo sami zamorci. V njem bodo našli zatočišče zamorci, ki jih je v tamošnji okolici čez pol milijona in ki jih prihaja v mesto vsak dan po 100 do 1000, a dosedaj niso imeli nobenega svojega lokala. * Iz Ne\vyorka poročajo, da je razsa-] jal te dni v mestu Spencer tako siloviti vihar, da je dobesedno odnesel celo mesto. Najprvo so odfrčale strehe, za njimi pa nadaljni deli zidov, poihštvo in vše, kar se je dalo le malo premakniti. Še-le, ko jo bilo vse mesto v razvalinah, je veter ponehal. • Zanimivost?. Hrvalska kmetica pri kralju Aleksandru. — Hotel zamorcev. <— Veter odnesel mesta. Marijo Resač, kmetica iz Martinske vasi pri Sisku, jo odšla nedavno v Beograd, da prosi kralja samega ža svojega obolelega brata-vojaka. O tem o-bisku pripoveduje kmetica sama v »Si-sačkern Glasu«: »Že, ko sem se peljala proti kraljevemu dvoru v Beogradu, sem bila skrajno vznemirjena, kako naj pozdravim kralja. Ko som prišla v sprejemno sobo, kjer so pričakovali kralja tudi ministri, nisem se mogla spomniti niti ene besede in sploh nisem vedela, kako ga bom pozdravila. Kmalu na to pride v sobo krasen, prijazen, mlad mož, stopi k menider me nagovo* ri: »Ali ste mo vi hotela videti in z menoj govoriti?« Takoj sem spoznala kralja čigar sliko sem že večkrat videla-Pri tem Ijubeznjivein sprejemu sem bila jako iznouadena in takoj sem se spomnila, kako naj ga dostojno pozdravim. Po pozdravu som mu izročila lepo vezano blazinico, okrašeno z rožmarinom in trobojnico. Kralj je darilo z veseljem sprejel ter ga pritisnil na pr* sa. Nato me je spremil k divanu, sedel mani nasproti ter mi rekel, naj mu vso povem, kar mi leži na duši in srcu. In tako sem ga prosila za svojega brata-vojaka in šo marsikaj drugega. Kralj me je tudi vprašal: »Zakaj me vaši ljudje ne marajo?« Mene m®mm® m@«s® s® Saass vsi na Danes ra na Silvestrov večer v Itoodni dom I mmmm © wmm Dnevna kronika, — Klerikalni farizeji. Ce je kedajv »starih« časih priromal v Ljubljano, ali pa vsaj blizu ali mimo Ljubljane kak čja.n sprevzviscne« dunajska cesarske hiše, so bili klerikalni listi prvi, ki so mu kadili pod nos in ga povejiče-vali tja gori or nebeških oblakov in gorje onemu, ki hi si bii drznil le naj-uedolžnojšo opazko, jsT pa je te dni o-bisknl Si ovenijo kralj Aleksander, kralj naše krvi, je klerikalni »Novi čas« pisal tako poniževalno in sramotilno, da ga je morala oblast zapleniti. Ida pa jo nesramnost še večja, so se gospodje krog »Slovenca« celo pritožili, zakaj oblast ni duhovščine oiicielno povabila k slovesu, ki ga jo sponta-n o priredilo ljubljansko patrijotično prebivalstvo kralju Aleksandru. — O kraljevem prihodu ni bil nikdo obveščen, občinstvo je spontano prihitelo na kolodvor ter pozdravilo svojega vladarja, le ljubljanska duhovščina, ki nadaljuje pri nas šušteršičevo politiko, ni čutila te notranje 'potrebe, da bi pozdravila našega vladarja pri odhodu. Tudi v tem tiči kos klerikalnega farizejstva, ki hinavsko zavija oči proti nebu, ko spozna svoje grehe, kar je pa ne moti, da bi v srcu ne kovalo novih načrtov in novega izigravanja ljudi. — Vzorec klerikalnega pojmovanja politične morale je zadnja Številka »Sl. Gospodarja«. V tej številki kar mrgoli samih napadov, psovk, zavijanj, po-t var jap j in laži o naši državi, vladi in posameznih političnih osebah. Koliko deomagoško potvorjenih poročil in zlobnih sumničenj je v enem samem članku katoliškega lista! Ali so častiti in neča-stiti gospodje v Cirilovi tiskarni re3 zgubili vsak čut odgovornosti in poznajo samo še eno politično sredstvo: cepec? Mar mislijo, da bodo s tem nepremišljenim udrihanjem dosegli svoj cilj? Vprašpmo samo: seli res katoliška duhovščina strinja s tem načinom politike in s tako pisavo katoliškega časopisja? Če smo zabredli tako globoko, ako je politična slepota okužila tudi ono, lci bi jnorali biti v vseh rapremom-ba.h časa in nazorov čuvarji ljubezni, plemenitosti in miru, teda j jo samo ena rešitev:. Treba je začeti oster kulturni boj, iztrgati ljudem iz srca popačeno in izprijeno vero, da bodo potem čistejša srca in zdnavejši umovi lažje občutili pravo Kristovo ljubezen do človeka in našli pota k istiniti, neuničljivi veri. Tajo«t,no^^kj.eraMAih\doj;višev.. bodo pa na častnem mestu svečeniki Kristove besede in čuvarji miru in sprave med ljudmi. — Grofovo luksusno blago. Poročajo nam: Te dni so na carinarnici v Gornji' Radgoni prodajali luksuzno blago, viodno približno 85.000 K, ki so ga za-| plenili vozniku turniškega grajščaka. : (pri Ptuju). Blago je bilo na doslej nepojasnjen način vtihotapljeno čez melju pri Radineih. To nam priča, da ob Muri še vedno cvete tihotapstvo. m Ljudska univerza. Pokrajinska uprava za Slovenijo je potrdila pravila za društvo Ljudska univerza v Mariboru. Občni zbor društva se vrši v sredo dne 18. jan. 1922. ob 8. uri zvečer v mali dvorani kazine- Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora; 2. čitanje' pravil; 3. sprejemanje članov; 4. volitev odbora in odsekov; 5. slučajnosti. — Kako delajo nasprotniki. Pri Sv, Lenartu se vrši te dni dvodnevni so-cijaini tečaj klerikalne stranke. Na ta tečaj so povabljeni župani, odborniki, in drugi kmetski pristaši. Predavalo se bo o socijalnem položaju, o družini, o mladinski organizaciji, o davčnem vprašanju, o skrbi za zdravje, občinski samoupravi, političnem položaju, šolskem vprašanju, društveni organizaciji. Predavajo: 1 odvetnik, 1 profesor, 1 zdravnik, 2 poslanca, 4 župniki in 2 frančiškana. Tako bedo udeleženci poučeni o vseh najvažnejših vprašanjih, seveda s klerikalnega stališča, a poučeni bodo in morda celo hvaležni za te nauke. Tako se vodi sistematična politika. In naprednjaki? Koliko novih idej in novih sil vsebuje napredna kultura, če jo vodijo resni, odgovorni in idealno misleči politiki! Kako bi lahko nova kultura prek vasi la slovenske ljudstvo, kakor je dvignila češki, dan-eki narod itd. Toda vprašajmo se: kaj delajo slovenski napredni politiki brez razlike strank? Prepirajo se za politiko in za prostorčke na vodilnih mestih. — Koliko inteligence imamo, ki bi lahko šla med narod in ga sistematično vzgajala v novem, svetlejšem, pozitivnejšem duhu. Žal da je ta inteligenca mrtvi kapital. Prirejajo se plesi in občni zbori. Ko je to končano, pa zopet blaženo brezdelje in politikovanje v časopisih, če namreč ne pride volilna nevihta.. • — »Slovenska dijaška zadruga v Brnu«, ki kot ekonomska organizacija podpira vse slovenske visokošolce v Brnu, obrača se na slovensko javnost, da ji pripomore v tem, za dijaštvo naj« kritičnejšetn času izvrševati svoj namen in tako preprečiti, da ne zapade dijaštvo zopet oni neznosni bedi v kateri je živelo v minulem. Razposlala jo v to svrlio privatnim zavodom in posameznikom prošnje, v katerih si usoja prositi za primerne denarne doneske, da ji bo mogoče podpirati in omogočiti študij vsaj najubožnejšim akademikom. Z takimi malenkostnimi prispevki posameznikov je lansko leto »Slov. dijaška zadruga v Brnu« nabrala preko 26000 kron čeških, s katerimi jo podpirala predvsem tudi one, ki vsled pomanjkanja denarni hsredstov podpornih fondov niso bili deležni nikako štipendije. Slovenska rodoljubna javnost se roti, naj ne pusti dijaštva brez pomoči, ker se naj zaveda, da to ni beračenje, ampak resna skrb za slovensko omlndino, ki naj bo temelj naše bodočnost- — Služba božja v staroslovenskem jeziku se jc vršila na Štefanovo v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Tu-c^i v Zagrebu se je vršila istega dne služba božja v narodnem jeziku, kar pa je zelo razburilo zagrebškega nadšofa dr. Ban ra, ki je vse. ki so tej službi božji prisostovali izobčil iz sv. katoliške cerkve, kakor nekdaj papeži v srednjem veku. Pa tisti časi so minuli...- — Spomenik braniteljem Beograda Beograjski občinski svet je na svoji seji dne 26. decembra 1. 1. sklonil, da postavi spomenik braniteljem Beograda. Kakor znano, jo pokopanih v Boo«, gradu okoli 3000 srbskih in 50 franeos* kih vojakov, padlih v boju za našopre* stolico. Občinski svet je sklenil, da postavi spomenik našim in francoskim vojakom in sicer tako, da bo postav-, Ijen spomenik naših vojakov na desni, a Francozom na levi strani grobišča. Spomenik bo podoben onemu, ki je postavljen žrtvam izza voino 1876.—1877- sim % — Krvavo božično drevo. Iz Ljutomera nam poročajo: Pred božičem se je posestnik Kardinar z Gornjega Kra-pja peljal v svoj vinograd v Slanmja-ku. Ko se je vračal na saneh domov, so se sani v diru po gozdu prevrnile, on pa je zadel z glavo ob neko drevesce s tako silo, da so se takoj pokazali možgani in je seveda čez par minut nastopila smrt- . — Ubegli roparji. Iz Prage poročajo, da je v četrtek pobegnilo iz norišnice v Bonici pri Pragi. 13 razbojnikov, ki so bili tam začasno internirani. Bolniškega strežnika tega oddelka so zvezali ter mn odvzeli ključe, straži pri vratih pa zapretili, da jo na mestu ubijejo. če ne ostane popolnoma mirna. — Med ubeglimf se nahaja tudi neki Ohladil?, ki je za časa vojne kot ordonančni častnik vojnega, ministrstva na Dunaju izvršil v Galiciji velike sleparije. Po preobratu je bil nastavljen v finančnem ministrstvu, odkoder pa je radi raznih slepari j romal v zapor. Sedaj pa je zažel med roparje. O ubeglih ni še nobenega sledu. — Železniška nesreča v Budimpešti. V četrtek zjutraj je trčil osebni vlak v tovornj vlak na mostu čez Donavo, pri čemer so bile tri osebe ubite, štirinajst pa ranjenih- Nesrečo so povzročile nepravilno postavljeno kretnice. — Zažiganje Bovčan:c. M beograjski c-ektričnj centrali je bilo dne 13. in 1.4. doc. zažgani!) za 43.350.000 dinarjev starih novčanie po 5 din. in ca 8.390.400 din- bankovcev po 50 din- skupno za 52.8j0.4n0 din. Zažiganju so prkostovsli zastopniki Narodne banko in finančno .v a ministrstva. — Nov madžarski list v .Jugoslaviji. V Novem Sadu je pričel 85. doc. 1921. izhajat: nov madžarski tednik' »Vajsi-asčg«. Tdr.t. jo dobro urejevan ter pisan v ju gos love n ek e m državnem smislu. •Ndroča sc nr? upravi. Novis.nd, P,'nočeva t»1. 55. Posamezna številka stane 50 para — Dvoboj r:«di — Karla. Madžarskemu narodne mn poslancu kmečke stranko Ben boju jo napovedal legiti-jilst Fr. m. v e oranju dvoboj na pištole, ker je Benko razžalil — ekscarja Karla, Pcv-atk htijtmzmii h ka- V Moskvi' se je 23. decembra začel deveti boljše viški kongres. Kongres je otvoril Lenjin. ki je v svojem govoru izjavil, da. komunistom ni uspelo, da se ■popolnoma osvobode kapitalizma, a tu* di boja danes ne morejo voditi dalje. Svoj govor je zaključil s prepričanjem, da je prišel do spoznanja, da danes ne gre za uničenje kapitalizma, nego, da se kapitalizem pridrži, izpremeni in podržavi. Za Lenjinom je govoril Zi-novjev o komunistični internacijonali. Glavni del njegovega, poročila je bil posvečen • karakteriziraroju novo taktike komunistične v zvezi z novimi objektivnimi in subjektivnimi pogoji. Gla-ivna smernica za taktiko komunistične 'internacionale je težnja, delavskih razredov za organizacijo zedinjene skupne fronte proti naraščajočemu pritisku kapitalizma- Ta moment mora komunistična internacionala, izkoristiti in izdati parolo ujedinjenja dela-vskh razre* dov. V t.o svrho morajo boljševiki stopiti v stalni sporazum z mednarodnimi men jševiki, na vsak način pa brez koncesij v temeljnih organizatorici! ih -vprašanjih. Vendar pa o kakem miru med komunisti in soeijalnimi-izdajiea-rai (!) ne more biti niti govora. Ge bolj-ševiki zapirajo svoje vrste, se godi to -v glavnem radi tega. ker se nahajajo v periodi novega razmaha delavskega pokreta. V tem času je njihova dolžnost, da stojimo tako blizu mas, ko še nikdar poprej, a to blizu mas, nikakor pa ne blizu prerokovalcev premirja. Elementarni pokrči za- skupno in zedinjeno delavsko fronto se ne sme Ignorirati, ker je ta pokret zelo globo* ko zamišljen in revolucijonarcn. »Mi ■ne predlagamo miru z internacionalami«, je rekel Zinovjev, «nego samo konfrontacijo delavskih razredov. Borba proti vojni, proti draginji, to so vprašanja, o katerih’ sc lahko razpravlja pri eventuelnem sporazumu«. Za tem se je jbasil Zinovjev ,& stališčem „ S^Tr»L^ ■»tis : čne internacionale v novi ekonomski politiki. »Radi te politike« je rekel, »vodijo naši mnogoštevilni sovražniki zoper nas ostro borbo. Buržoazija in prerokovalci premirja govore o težkem gospodarskem položaju sovjetske Rusije, o desorganizaciji in lakoti, češ, da so to posledice proletarske revolucije, hoteč s tem. uničiti revolucionarno navdušenje praletarijata. Anarhistični elementi slikajo našo gospodarsko politiko kot izdajo revolucije na korist kapitalizmu ter skušajo osnovati četrto internacionalo. To a so samo male sku* pine, ki pa bodo kmalu izginile- Brez pretiravanja se lahko reče, da je vsaka zmaga na gospodarskem polju, zmaga svetovne revolucije«. Povodom tega vseruskga sovjetskega kongresa, prinašajo komunistični listi dolge članke. »Pravda« pravi, da imajo vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu kongresa, samo eden namen, namreč razvoj produktivnih sil države in likvidacijo velike desorganizacije, ki vlada v Rusiji in ki zahteva milijonske žrtve. »Zadnji sovjetski kongres«, Piše list, »bi nam mogel biti opomin«. Vsi se spominjamo izredno povoljnih poročil in proračunov, ki so se nanašali na našo industrijo. Kljub temu pa smo že par mesecev pozneje prišli do današnjega, stanja, ki je vse proračune produkcijskega programa tako preobrnilo, da se je v gotovih trenutkih šlo za obstoj republiko same. Spomnimo se sedaj tega opomina, ker je letošnji pokret mnogo važnejši kot je bil lanski. Pred nami je'lakota nerodovithost, razpad poljedelstva, a pri vsem tem le male zaloge.« »Pravda« zaključuje z besedami, naj bodo vsi pripravljeni na mnoge izpretnembe političnega kurza in zgodovine- V gospodarski politiki bi •morala vladati največja previdnost. Tud; d rugi listi pišejo v tem smislu. »Komunistička Kizu« piše: Na konfe* renči se je težek in strašni gospodarski položn; republike zelo natanko obrazložil. Kriza, ki vlada v našem poljedelstvu, se bo v' prihodnjem letu E malo izboljšala, a jasni znaki govore za to, d ase bo kriza v industrijskih podjetjih, le še povečala- Položaj jo v obče tak, da bo treba, napeti vse moči. Radi thga je konferenca, izdelala načrt za ne daljno delovanje. Naloga devetega sovjetskega kongresa pa je, da te načrte izvrši. fiarSborske vesti. Maribor, 31 decembra 1521 in Srečno in veselo rtov« leto želita vsem naročnikom, inserentom, citate-Ijem In prijateljem uredništvo in unra* va »Tabora«. m OB NOVEM LETU. Naš list sto-pa da nos v svojo tretje leto. Marsikaj, kar smo obljubili ob pOčctku, smo tudi izvršil!, česar nismo, ni bila toliko naša, ampak krivda razmer in težfcoč, ki so nas ovirale na poln k izboljšanju. Marsikaj bomo izboljšali, ako nam bo sreča mila, v-teka leta. katerega nastopamo danes. Kljub vsem težavam pa se je naš list v teku teh dveh prvih let splošno razširil in. vdomačll ter postal zvest glasnik vseh, ki hočejo tu na naj’ skrajnejšera severu delati za čimlepši procvit našega' ujedihjonegn naroda in svobodno države v duhu svobodnega napredka. Ostanite mu zvesti vsi dosedanji prijatelji in pridobivajte mn novih. Uredništvo »TABORA«. m »Zurnalisti, kje ste bili?«, tako nas'jo poklicala predvčerajšnjim notica iz zborovanja amater fotografov, ki so bili baje silno ogorčeni, da niso prišli rfa njihov občni zbor zastopniki vseh marborskih in ljubljanskih časopisov. Namenoma smo notico priobčili, kakor smo jo dobili, da javnost vidi, kaj vse zahtevajo Slovenci še leta 1921. od žur-nn listov. Ni dovolj, da priobčujemo že prav vsakemu potrebnemu in nepotrebnemu društvu in društveeu brezplačno dolga poročila, agilni odborniki zahtevajo celo, da naj žumnlist, ki celi dan naporno duševno dela, povrh tega še večer za večerom presedi vsaj do polnoči po zakajenih' gostilnicah, zapravlja svoj denar in beleži vsako be* sedo, katerih se na' takih zborovanjih premlati na tisoče centov. Mi ne bomo obširno razpravljali o nalogah današ-elovenskega žurnalista. ker lOk* to že ponovno storili, mislimo pa, da lahko brez zamere enkrat za vselej povemo na levo in desno, da bi moralo imeti vsako društvo tudi pri nas, kot jo to drugod v običaju in tudi pri večini naših društev, v odboru svojega lastnega poročevalca za liste. m Netaktnost. Zdravnik g. dr. Pečnik je izdal v nemškem jeziku svojo brošuro o zdravljenju tuberkuloze. Nimamo nič proti reklami, ki jo kdo dela zase; to je njegova stvar in pa. stvar njegovega stanu- Menimo pa, da bi g. dr. P. lahko vpošteval narodnostne razmere v naših krajih in bi na brošuri, ki jo izda v Celju, povrh tega. še pri slovenskem založniku, ne uporabljal imen »Marburg« in »Cilij«. Glede rabe slovenskih krajevnih imen obstoja poseben zakon, ki je menda znan tudi g. dr.ju P., sicer pa bi neglede na zakon moral lojalno priznati običaj, kakor ga priznavajo celo nekateri treznejši Nemci. Menda bi s tem ne škodoval preveč svojemu ugledu. m Narodno železničarsko pevsko društvo »Drava« priredi danes, dne 31. decembra v vseh prostorih Narodnega doma »Silvestrov večer«. Spored je zelo zanimiv ter obsega pevske točke moškega, ženskega in mešanega zbora, solospeve, kuplete i. dr- Za smeh bo poskrbela primerna šaloigra. Seveda pridejo na svoj račun tudi plesalci. Ker je Ja prireditev edina narodna na ta večen upamo, da se je Mariborčani polnoštevilno udeleže. Zabava se vrši pri pogrnjenih mizah’. Vstopnina je zelo nizka ter znaša zn osebo 3 din-, na galeriji pa, 1.50 din. Vstopnice se dobe ludj v upravi »Tabora«. m V protest proti italijanskemu izzivanju v Dalmaciji je daroval g. ravnatelj Fran Topič 100 K Jngoslovcnski Matic*. Srčna, hvala. Posnemajte! m Zlato zapestnico vredno 4090 K je izgubila v četrtek na potu v cerkev neka Marija Kotnik. Pošten najditelj se naproša, da. odda zapestnico proti dobri nagradi pri policijskem komisa-rijatu. m Smrtna kosa. V četrtek je umrl no daljši bolezni policijski stražnik TTinko1' 'TMWTd*"'Pogreb =e ■■ vršt “dnires popoldne, N. p. v ml m tHcfltia betežen v Mariboru. Mariborski prednost bo izredno živahen. Posedaj je bilo pri okr. glavarstvu zaprošeno'za čez 50'plesnih dovoljenj. — Kihih draginji in neprestanim krizam, kihih nezrospehu mariborskih kulturnih podjetij, bo Maribor plesal kakor redkpka.tero !e(o v starih dobrih časih*. m Poz?v vncpi vpokoicnlm Invalidom ‘n vd.ovr.m južne železnice. Dne 8. jam 19?h oh 1410 url. dopoldan se v-ši v Gamluinovi dv. v Mariboru, rodni občni zbor podružnico vpokojencev južne žol-znioe. Vabilo so vsi gori imenovani, da se ga. vdeležo polnoštevilno, vsak no.i prinese c seboj društveno karto za. le*o 1922. Pridite vsi na. shod. stvar jo■ zelo važna. m Jugoslovanska Matica v Mariboru žeB vsem Članom, podpornikom in sepvKHopV-/>m srečno novo lete! m Čiri! in BJetc^a razglednice se dobo i* podružnici Jugoslavijo, in trafiki Marijina ul. Nar. žilne kol ek o po 25 par. v trgovini g. Vilko We?x1a, Zlota Brišnik in trafika ga- Maček v A len uh m Na Izrednem občnem zboru društva jnjfoslo^enskih akademikov v Mariboru se je konstituiral odbor društva sledeče: predsednik: TP-olih Mirko, iur.: podnredf?: Bedianič Vrntisiav, stud. teh n. tajnik: Ogrizek RroČko. con d. eom.: blagajnik: Dev Mirko, iur.; odbornik: Bjogaut Dolfe, stud. com.: revi zorja: Morčun Vitko, med.; Lutman Slonko, med. Knjižnica, tor tajništvo poslujeta kot doslej v društvenih prostorih vsak petek' mod 13'A do 14 K- uro. in Mestni šolski svet potrebuje Pregled analfabetov (nepismenih), ki se nahajajo v mestni občini mariborski, ker še misli zanje ustanoviti izobraževalni tečaj. Zato se naj oglasijo vsi oni, (vsake starosti), ki ne znajo citati in pisati — razen vojaštva, katero bo imelo lastni tečaj — v pisarni mostnega šolskegg sveta na Slomškovem trgu, in sicer čimprej'. m Jngoslovenslra Matica v Mariborn ob’ koncu leta. vsem blagim dobrotnikom, podpornikom, članom in somišljo-nikopp a^<^ p,a^rčiiea£o zaLvoE na marroot, i. januarja tvzz vso gmotno in moralno podporo. V novem letu v novem delu! m Socialistični župan pred sodiščem Dne 28. decembra se je končala pred tukajšnjim kazenskim sodiščem dolgotrajna politična, razprava še izza prvih občinskih volitev. Takrat je bil izvoljen v Račjem za čupana kamnosek Fr, Koban, ki je bil na glasu kot komunist, sicer pa pristaš nemškoavstrijske internacionale. Po njegovi izvolitvi jo šest uglednih občanov poslalo okrajnemu glavarstvu zaupno vlogo, v kateri protestirajo zoper izvolitev Kobana, ter izjavljajo, da je Boban kom., da je pobiral podpise za Nem. Avstrijo, da jo sovražnik Slovanov in da je pravil, da nas je dr. Korošec prodal Srbom itd., ter da je na. pokopališču v Polskavi je« tnal tuje nagrobne spomenike, ki jih jp potem zopet prodajal in dr. To nlogo je dobil v roke tudi g. župan Koban sam. Vložil je tožbo zoper vlagatelje, te vloge radi obrekovanja in razž^ljenja časti. Pri zadnji razpravi so bili vsi obtoženci oproščeni, ker so donrinesli dokaz verjetnosti. Zastopnik Kobana, dr. Škapin jo priglasi! vzklic. Tako pride zadeva, še pred drugo instanco. Koban je tisti možakar, ki je svojčas na. neko šaljivo notico radi kipa cesarja Franca .Tcsipa na našem sodišču prišel v sodišče ter hotel res kupiti — cesarja ter jo pol cm zahteval od.našega uredništva povračilo potnih stroškov. m Novo lekarno na Koroški cesti namerava ustanoviti apotekarski po-ruČnik stalne vojne bolnice v Ljubljani g. Peter F. Albaneže, Tako bo dobilo tudi Koroško predmestje svojo lekarno, kakor jo imajo že vsa druga pred’ mesija. m Tečaj zn kemIle v »Ljudski univerzi«. »Ljudska univerza«, ki začne z Novim letom delovati v polnem obsegu, priredi kurz za. kemijo, ki bo namenjen vsem brez razlike stanu in pred izobrazbe. kateri se zanimajo za to lepo, in krasno razvito prirodoslovno vedo. — Kurz bo obseval 10—19 prednčanj in se bo vrši! v večernih urah v državni realki. Kdor se želi udeleževati tega tečaja. naj se oglasi pri tajniku »Ljudske univerze«, g. prof. Favaju, Koroščeva ulica št. 34. m Danes 1. januarja koncert v gostilni »Linhartov dvor«, Tržaška cesta štev $7. 2153. m Samomor v hotelu »Dunaj«. Gvoj-č-as smo poročni! o samomoru v tukajšnjem hotelu »Dunaj«, ki ga je izvršil nek mlad mož Skočil je z okna prvega nadstropja, in je kmalu na to umrl. V knjigo zn. tujce se je vpisal kot Juvan Radeč. Ker pa- se je dvomilo, da je to njegovo pravo ime, se je uvedla preiskava, ki je še le sedaj dognala, da je umrli identičen z redovom Jusufom Efmidičem, ki je služil pri 41. pešpolku v Osijeku. TTdnn je bil pijači ter nekega. dne z večjim zneskom tujega, denar-, ja izgini? ter našel v Mariboru svoj' tragični konec. m Dvojna smola. Lepa Anny je bila iz gotovih vzrokov prisiljena, prebivati nekaj časa v tukajšnji javni, bolnici To priliko pa je porabila neka njena prijateljica, znana mariborska »rožica« ter ji odnesla iz njenega stanovanja razno perilo, vredno 1090 K. m Tihotapstvo- Včeraj je bil v kurilnici južne železnice aretiran kurjač Ivan F., ker so našli uri ujem 190 zavojev madžarskega tobaka za pipo. Oddan je bil finančni oblasti v svrho na* daljnega postopan ja. — Pesnica. Koncert v tukajšnji go-sfilni Smonik na Štefanovo je prinesel za .Tu gosi o vensko Matico 280 K. —• Srčna hvala! m Romanc svetovnih' pisateljev: Sionkieivirza. ToIBoja, Dostojevksega, Gogolja. Oorkija. Me^ežkovslmvn. Ar-eibaševa. Gobova. Andrejev" Mach ara (:.R’m«), .Tiraskn, Zeve rja. Mnnpnssnn-ta, Zolo. Dandeta. Flauberta. Balzaca, Bonrgeta Frnncza. TTa.msunn, Keller-manna, Eiversa. Sudermamrn, WiVDa, Dickensa, Mark" Favn in a, E. A. Poe, Kinlinga, D’Annnnzia, D’ Amicis in nešteto drugih kot številne moderne knjige iz ostalih panog leposlovja, izposoja. proti malenkostni izposojnini. »Ljudska knjižnica« v Mariboru (»Narodni dom«). ‘ m Velika Itavavno. Ob 1,7. uri popoldne čajanka s koncertom v »Kub-bari 2108 Mafibof, -/; Januarja 1922. ,T A B O R' Stran 5, r m Zahvala. Za prekrasno božičnico, M jo je priredil g. okrajni glavar dr. (Srečko Lajnšič dne 23. t. m. v telorva* :57,0 na »ipvo »edolienih np, 217. Tako pride na 185 oseb I gostilna in 308 oseb 1 točilnica žganih opojnih pijač. Raznih vrst opojnih pijač se je zavžilo: piva 170-000 lil, vina 270.970 hi, sadjevca 73.664 hi in sadnega žganja 4.200 hi v skupnem znesku 1.405,100.000 K. Ng eno osebo odpade torej povprečno 49 1 opojnih pijač v vrednosti 1312 K Tu ni všteto žganje, ki ga izdelujejo posamezne tvrdke iz špirita, istotako ne iz inozemstva uvoženo žganje in vino. Oblastveno je bil dovoljen ples v javnih prostorih v 1700 in prekoračenje krajevne policijske ure v 1730 slučajih z 2197 nadurami. Radi prestopkov navedbe ministra za notranje zadeve z dne 13. nov. 1913, št. 752. o omejitvi točenja alkoholnih pijač, je bilo kaznovanih 1357 oseb z 121-335 K denarne in 633 dni zaporne kazni. Največ oseb med njimi, tudi večje število ženskega spola, je bilo obsojenih radi javne pijanosti. 5026 alkoholnim podjetjem stoji nasproti 8 brezalkoholnih gostiln in 26 podjetij za izdelovanje brezalkoholnih pijač, t- j. sodavice, pokalice in sadnih sokov, ki pa vsled pomanjkanja surovin le v presledkih obratujejo. V boja proti alkoholizmu se je poverjeništvo za socijalno skrb udejstvovalo sledeče: Ustanovilo je dne 21. jan. 1920 pro* tialkoholni sosvet kot posvetovalni organ protialkoholnemu oddelku obstoječ iz zastopnikov raznih državnih! obla-sli. izobraževalnih in telovadnih organizacij v Ljubljani. Potom organov protialkoholnega oddelka se je izvedlo po raznih krajih Sloenije kontrolo nad izvrševanjem vladnih navedb, tičočih se omejitve pijančevanja, ob kateri priliki se je ugotovilo med drugim zlasti več slučajev protipostavnega točenja in prodaje žganih opojnih pijač V skrbstvo za alkoholike je bilo prevzetih uradnim potom in na podlagi prošnje njih svojcev v Ljubljani več oseb. V njih zdravljenje in oblažitev družinskih razmer v obče se je ukrenilo vse potrebno- V enem slučaju je bil bolnik postavljen pod varuŠtvo, v drugem slučaju pa vsled popolnega pomanjkanja zdravilišča za alkoholike v Jugoslaviji, oddan v enoletno zdravljenje bolnišnice na Studencu. V svrho protialkoholne propagande vršilo so je v 43 urah 29 predavanj, katere je po-setilo okoli 5000 oseb. Vsako predava-njo je pojasnjevalo 60 skioptičnih slik. Naivec zanimanja za te prireditve je pokazalo industrijsko delavstvo. Ura* du so bili v omejitev pijančevanja stavljeni od strani raznih izobraževalnih1 organizacij med drugimi tudi sledeči predlogi: 1. uvede naj se praktično nadzorstvo produkcije in prodaje alkoholnih pijač; 2. izvede naj se revizija koncejsij zp. žganjetoč, ki se vrši v zvezi z drugo obrtjo; 3- vsem. ki imajo gostilne v najemu, pa se drugače lahko preživljajo, naj se odvzamejo koncesije; 4. zahteva na j se, da vsaka gostilna' postreže tudi s hrano in brezalkoholnimi pijačami; 5. propagandno delo v svrho omejitve pijančevanja naj se koncentrira najbolj pri mladini in sicer v šoli, pri telovadnih organizacijah in društvih sploh, kjer se zbira mladina v kakršnekoli izobraževalne svrhe. RO§_ m m TFT Wbi Partija štev. 25. Mojsterski turnir Haag 26. oktobri 1921. Obramba Pfiflidor. Beli: Yates. Crni: Msrco. L e 2—e 4 e 7—e 5 2. Sg 1—f 3 d 7—d 6 3. d 2—d 4 Sb 8-d 7 4. Lf 1—c 4 c 7—c 6 5. Sb 1—c 3 Lf 8—e 7 6. 0—0 h 7—h 6 7. Lc 1—e 3 (Bolje 7, Se 2 in Sg 3.) Sg 8-1 (i 8. Lc 4—b 3 Dd 8-c 7 9. Sf 3—d 2 g 7—g 5 (Prepreči f 2—f 4.) 10. a 2—a 4 (Zato, da na Sc 4 ne pride b 7~b 5.) Sd 7—f 8 M. a 4—a .5 Sf 8-r 6 12. Tf 1—e 1 Sg 6—f 4 13. 1 2—f 3 (Na 13. g 3 sledi Dd 7 z grožnjo Oh 3 in beli konja ne sme vzeti.) Th 8—g 8 14. Sd 2—f 1 Lc 8—e 6 (Slabo g 4 radi 15. LXf 4.) 15. Sf 1-g 3 Dc 7—d 7 (Pripravlja zanimivo žrtvo.) 16. d 4-d 5 Ld 7-h 3 (Brilantno, a riskantno!) 17. g 2Xh 3 (Bolje poprej a 5—a 6.) Dd 7Xh 3 18. Dd 1—d 2 Sf 6—h 5 1,9. Dd 2—f 2 (To zgubi! Pravilno je bilo 19. SXh 5 DXf 3 20. LXf 4 — edina poteza! — gXf-f- 21. Sg 3 fXg 22. h 3 Df 2-f- 23. DXf 2 gf -j- 24. KXf 2 Lh 4-[- in beli pi na slabšem.) g 5—g 4 20. Kg 1—h 1 (Na 20.'Df 1 sledi SXg 3.) g 4Xf 3 (Tudi Lh 4 pride v poštev.) 21. Te 1—g 1 Le 7—h 4 22. Le 3Xf 4 e 5Xf 4 Le enJčrat sem se neliote Napi! ga v tovaršiji, 'X — smola — prišel sem v roke i Preslavni policiji. Pripravljen bil sem na ulior, ifjij Da sodba bo prav mila, ||f 'A pet sto kron, a’l pa zapor, .;> fes sodba je glasila! ■ 0 , #;i{‘ rAT hočeš, nočeš, plačal sem, ;, ■Kg»r Da rešim se zapora — MA Skup petsto Kron vsem revežem L Iz mesta Maribora — X' 'Pozabil pa ne bom nikdar } ' XX Na leto to nesrečno, —+ ^2 Zato pa pil ga bom vkikdar En liter manj povprečno. 22 B. Zgaga Kino* Mestni kino. »Zmaga ali smrt“, prvovrsten film v 4- epohah z znamenitim, orjakom Maciste v glavni vlogi; I. epoha »Samotni grad“ se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. 17. Lh 7-g 6 Sc 6—e 7 18. Sd 5Xf 6 Se 7Xg 6 (Ali gXf 19. Lh 6+ Sg 7 20. LXg 7+ in dobi.) 19. Sf 6—h 7+ Kf 8—g S (Ke 7 20. Lg 5-h) 20. Dh 5Xg 6 Se 6-f 8 (Nekoliko bolje, a tudi nezadostno je bilo De 7.) 21. Te lXe 8 Dd 8Xe 8 22. Sh 7—f G-H Kg 8—h 8 23. Dg 6Xe 8 C-rni se uda. (Opombe po »N. Wr. T2gblatt.*) (Na 26. DXf 4 bi beli dobil proti-Chance.) 27. Tg7Xf7-f- Kf 8Xf 7 28. d 5Xc 6-|- Kf 7-g 7 29. Sf 4—e 6-j- Kg 7—h 8 30. Sc 3—d 5 b 7Xc 6 Beli se uda. (Opombe po »D. Schachzeitg.“) , ■" “/" ."■'»Partija štev. 26. Avstrijski glavni turnir B na Dunaju 29. novembra 1921. ' Španska partija. VaLLU- Beli: Alfred Wolf. Crni: Benesch. 1. e 2—e 4 e 7—e 5 2. Sg 1—f 3 Sb 8—c 6 3. Lf 1—b 5 a 7—a 6 4. Lb 5—a 4 Sg 8-f 6 5. 0—0 Sf 6Xe 4 6. Tf 1—e 1 Se 4-c 5 7. Sb 1—c 3 b 7—b 5 8. La 4—b 3 Lf 8-e 7 9. Sf 3Xe 5 0—0 10. Sc 3—d 5 Le 7-f 6 11. d 2—d 4 Sc 5—e 6 12. c 2—c 3 Tf 8—e 8 13. Lb 3—c 2 Lc 8—b 7 14. Lc 2Xh 7+1! Kg 8-f 8 (I •' i Centrala Telefon i.i.. • TI5KRKNRD.D. Centrala: lurčičeaa ul. 4. - Počružnica: Strossmafefjeua Gl. 5. . ' v n ■ % ' ' Izuršuje vsa v tiskarska, litografsko v in kamnotiskarsko stroko spadajoča čela, kakor: knjige, brošure, cenike.; račGpske * ,• A/.’ ;■■■’. ‘i*/:-r! l ' '* \ V- . ■ .".V ' zaključke, letake,. lepake, uabila, račune, razprečeinice, »pisma ;in pisemske zavitke, osmrtnice, poseike,- račcine ter;use tiskovine za občinske; inL čruge ' uLače;8 Dcirdčila s še točno izurser; terjfse-zgrgpjpgip ngjc^neie. ... „ .> l L y. ' ■ ... .L, ;L , , ,, , , ..v ' '.«»>«• »»• * * “,,"*<*5*‘,1,,*l,r —----- ’ MMfeMBMMl £ M23JS w Srečno- novo ieto - cenj. odjemalcem prijateljem in znancem želi 1 Vse v to stroko spadajoče posle izvr- > pf šuje točno in kulantno od trgovcev j* ustanovljena . I I „Orient“ d d,, SViaribor i ! Telefon št. SO Metjska c. 12 Telefon št. SO i . m njena 1911 g | poltlžaica v Ljnljani, Sv, Petra cesta 27. i Sgg!|Sg3S-^^££32BEi ISš33U23šKBSS3S V kavarni „Centrai“ ziggz Mf. nsprci FRANC ITOHNEC mesar Frankopanska ul. Kdor hoče “mir in dobro kavo —■ — naj pride — M»wa?ig;a8egga 3g %gm&®!3SfS5&&gSgm Srečno in veselo novo leto v.dm cenj. gostom prijateljem in znancem želi tS3r%..®SSS Srečno in veselo novo leto gostilna cenj. gostom prijateljem in znancem želi Anton in Romana Kerenčič gostilničarja Pesnica Srečno in veselo novo leto vsem c’enj, strankam, ki obiskujejo mojo brivnico . Ršhaird Tautz 1122 brivce Gosposka ul. 24 llStisss Svojim cenj. odjemalcem in znancem želi srečno in veselo novo leto WEES^E3CaiSjiBEfliBBB8a%!S^ parni In umstni mlin v Središču Podpirajte Jugoslovan. Matico! Započeli sino sa proizvodnjom našeg prvorazrednog dvostruko rafiniranog I. MARIBORSKA DEIAVSA PEKARNA R. 2. 2 O. 2. " želi vsem cenj. odjemalcem 2115 srečno in veselo novo leto 2. januarja 1922 v Gambrinovi dvorani! ' 1. Tečaj za začetnike vsak pondeljek in sredo ob 17. (5.) uri; 2. Tečaj za moderne plese vsak pondeljek in sredo ob 19. (7.) uri; 3. Tečaj za otroke. Privatne ur$ na domu in izven doma, tudi se prevzema vodstvo in pouk v privatnih družbah. Kot učna moč je angažiran : prvovrstni strokovnjak Vpisovanje: Razlagova ulica 21. 2096 koje se može u pogledu kakvoče nat ječati sa svakim inoslranim uljem. Dobiva se u svakoj boljoj trgovini. 2022 3-2 Glavno zastopstvo za Hrvatsku i Sla-voniju kod Trgovačkog prometnog dion. društva u Zagrebu. Iliča 48 »TTfTT n m rsrrm t. |pS MBDRliP požarna brmriifl I® nfe rešilni nifefefe © marnora v soboto dne 7. januarja 1922 Cl 1T fU] I Pl p O Svira god,>a juž' železnice Pod v dvoranah pivovarne Gotz &LLJ 1 i Tli I lUfea^J vodstvom kapelnika g. Skačej Rokoko-plesi, rajanjž s cvetlicami in pastirski ples; predvajajo g. in gdč. Pečnik. —===— Razni šotori. ZaCetek ob W. mri = Krasna damska darila = Mstopaina Z® (Urarja« iVr*.vv.- Srečno in veselo : novo leto « 1922 voščita vsem cenjenim gostom F. in M. Gaspari oš m Narodna kavarna S Maribor. Sl Jadranska banka. Baograd: Delniška glavnica: 120,000.000 Iv Rezerva: 00,000,000 K. Trst: Delniška glavnica: 14,000.000 Lir. Rezerva: 5,000.1)00 Lir. [gg].... [55]...... ■ Oiaiaaiiiaii*** lwJ LIJ »■—< i«.—l J^rsozeife sosSiine. Cenjenem občinstvu naznanjava, da sva s i. januarjem 1922 prevzela staroznano ■ i. fpsfleso Rsipps na Tržaški cesti št 8. Prizadevala si bova postreči cenj. gostom vedno z najboljšim vinom, vedno svažim Gotzovim pivom in dobro toplo in mrzlo kuhinjo. Priporočava se za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem 2153 Roman In Mlel Matz, gostilničarja. Bezjak Ivan, sedlarski mojster v Mariboru, •Cvetlična ulica št. 33 želi svojim cenjenim odjemalcem 2111 VESELO, SREČNO !! NOVO LETO !! DCelU23H23ielleJ®U35sltŠl PODRUŽNICE: Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jclsa, Korčula, Kotor^ Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovii, Sarajevo, Split., Šibenik, Zagrel/ TRST ===== ZADAR OPATIJA == W1EN Naslov za brzojave: JADRANSKA BANCADRIA. Prejema vloge na knjižice,' tekoči račun in drugo vlogo pod najugodnejšimi pogoji. ======= Izvršuje vso bančne posle lVajločiieje in najkulantnejb. ——: —: Naš amerikanski oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stiku z našimi izseljenci. Afiiiiran zavod FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLAND STREET ca oz» NEW-YORK CITTY. 2 20-1 najboljše sredstvo projii'izpadanju las In brade razpošilja Baloh in Rosina, \ Maribor, steklenice 80 kron. Poštnina se zaračuna posebej. o o o o o 1775 Lastni izdelki! Lastni izdelki! ZaSoga pohištva. Velika zaloga modernih spalnic, jedilnih sob ter sobe za gospode, kompletne oprave za pisarne kakor tudi posameznih komadov. Brez konkurence! Združene iovarrie in delavnice pohištva v Mariboru, Grtjski trg, ■ ” ‘"'t' mv>i¥-"*w«W*»'*B?t*Mf*v «’:t- st_;i_ ' • ■ j« t Vsem mojim cenjenim naročnikom in odjemalcem kakor tudi prijateljem in znancem želim srečno in oeselo kodo leto 1922 2126. \ % ■. \ v •- -m « v V v /M K > * V __ '‘j«. ..v, .fc in^ se? priporoča za nadaljno naklonjenost.' \ Dominik Fabjančič, krojač za gospode in dame, Jurčičeva ulica 5 T ■■■■■■■■■■r • »■■■■■■■■■ aaaaaaaaaaaaalJ i: 111 Srečno Veselo novo leto 1922 [j ■ l\ N 'v ' Z \ •• %r želi vsem cenjenim odjemalcem Z Z 1 Z ©i 2104 % \ a a * a • 0 •K FRAN KORMAN galanterija Maribor, Gosposka ul. 3. Tul aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaar ■aaiaaaaaaaaaaaaiiaaasaaU gal*^.................. "" ............. : z ; j: . Srečno in veselo novo leto 1922 : I \ \ želi vsem cenjenim odjemalcem I ! i, 210* \ SREČKO PIHLAR manufaktuma trgovina Maribor, Gosposka ul. 5. ..................................... *■ iSJjK\ * * ,■ '.T. A;, - >i-V “ ■ ^ ■ *> ;i . • J r-'Z,.: ^Srečno in veselo - -Ji - novo leto 1922 ! f ■ ..JAZ"! rammrfirt * - Veselo novo leto 1922 - ?Š želi vsem cenjenim odjemalcem želita vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem ■ ■ ■ a ■ a Andrej in Frančka Halbvvidl.^i :: \ a a ^ > a a > \ Na Novega leta leta a a a a a a a a a ; j -v Dopoldanski in .večerni KONCERT-;: ; i! \< ii i aiiiiiiaiiaiMiiiiiaiaaaiiiiiiiiiaiiiiiil,||||ll|a|||aai|t; rj^a a ■•»rfaaBB ata aaiiinma« rjjji m a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a »rjjj |w| ■■■■■■■aaaalaaaaaaaaaaaa l£i a a a a a a a a aa aaa a a a a a a a a a a al£L. rr=1aaeBaaavaaaaaaaaaaaaaaaa l=g1 aaaaaaaaaaa.....laaaaaur^ j'**!« ■■ ■ a a a a ataaaa a aaaaaaaaaa iSSJ a a a a a a a a a a aa aa a a a a a a a a a ajjiL. :: .5 Srečno in veselo novo leto 1922 : j ; :% ‘ : i Z ^ želi vsem cenjenim odjemalcem ; j " n "- KAREL WORSCHE a ■ - r*, 5 • 2104 ', manufaktuma trgvvina \ Z \ V-. Maribor, Gosposka ul. 10. J • a \ * ■ ■ Ijrjria aa a Aai a a aaaaa aaaaaaaaaa fgsi aaaaaaaaaaaaeaaBBaaaaaaar zSieaaaaalpBaaaaaaaaaaaaaaaa IsSi aaaaaa'aaaaBaaaaaa1iaaaaBaU 9 a a a a ata a a ayi aaiBiaaaaaaaaa laaaaaViiaaMiiaaaaaaaaaaBB aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaafj aaaBaaaaaaaBaaaaaaaaaaaal! i :,; Sr^iio in veselo novo leto 1922 : j I m 'Š želi vsem cenjenim odjemalcem Z 2 1 • \ \ a i : \ \ . I. TRPIN I !■ 210* ■? ' manufaktuma trgovina ; m i :\ X \ - Maribor,! Gosposka ul. 17. • :: s" i A V 4 K - : g9aaaaaiaiaaaia»Miaaaiii rgri a a a a a a a a ■ a a aaa a a a aa a a a a af •■■J a a a a a a a t« a a a a mm a a a a a a a L5*J a a a a a a a a aa a aaa a aaaaa eaaioi .........................f] aaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaall C=1i«»iia*aaaaauai*aia>>Mi CrJ a o » a mm mm a a a a* a a a a a a a a a a i j: S^ejčndiin veselo novo leto 1922 : j , B L J V “ “ l »v SlOt-Siil želi vsem cenjenim odjemalcem ! :U. 'I. I 5 sp.. % • * «•* t :: t '■& \ s: i % 1 'K FRANC SAKS elektrotehnično podjetje . Maribor, Slovenska ul. 20. Li v \. fcjfla a a a a a a aa## aaa iiibbbii i a a a a a ' • a a a m ■ a • a i • ■ a a a a . a a a a a a t_ B B, aaBBaBBaaaaaaBBBBaaaaaaar Srečno| in veselo - - - -v- “ —\ novo leto 1922 h želi vsem cenj^goiomrprijateljem in znancem'f ' Restavracijah pri koroškem kolodvoru - - . - - prej TRANSVAAL. - v K J ,}• i A ,tCB ■ Srečno novo&leto 1922“:5: ?, vsem cenji? gostom ^.prijateljem-in znancem i? * % 1 ' '--- M? :4 žalita,. t . . . A H. in K. HEIN is?: , goatllna Pri tr*h ribnikih. ,« ’ ;' '• "A -4Es*Sj laiiaiiMNiiiMi^iaaiM • a ia aiaaaiaaaaaaiaaa aaa a aai a a a ^ ■ aiaiaS^aiasjaaBSiHtia ■ !» £ Srečno ti l'1; . w f.i ;»v '■ eenj,« gostom/ sorodnikomhn.prijateljem^ želita 15 v. i r 2100 v- v-«- . _.&• gostilničarja ^*,,Linhartovegadvora‘‘p . i .••in ** '. Vsem obiskovalcem Ruške koče veselo novo leto 1922 82113 Obitelj Samec. mm 'gmumissnitnisu Srečno novo leto 1922 vsam cenjenim odjemalcem želi 2146 manufaktuma tvrdka : Franc Mastek Glavni trg 16. ■ e a 0 m* m a,fri a a a • a Srečno novo leto /. f želit»-v»em: cenjenim gostom, prijateljem in znancem; . ' . ;' u H’ ■ /f Hinko in Zofija Kosič Narodni dom. f ,M 2151 aa a eea a a a iaa iMeBeaaaaaaaaeaeeeeeeiia • a f ' ■ 'J |ja>B«BNii*MBBaaaaiaaaaa i |jaaa aaaaaaaaaa a aaaaaaaaaa ■ ■»■■■■■»■»f ■eea»aeaaia| aaaaaaaaaaaaaaaaaaraaa :: Srečno in veselo novo»Ieto 1922 §f! 5‘S-f žeH :|,8€m Xee^“; rM.tomgprijAteljem^in1'zm^cei«^ i| *'7j P) 2130 □|E3iSIEi0|D!QiElia Marica Slemenšek§| trgovina z moianlm blagom Sil Veselo novo leto 1922 t; želi vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem ,; Hotel „Zamorec“ h 2140 EjlSSLf^llSlsS^LraL^SllSJia^trSgStfSfiHiaiHrSiiS . y ■ >,se ■ *\ Obilo 5reče v letu 1922 vsem - mojim-in Strohmeierjevim cenj, - narofnikom^.g u•• ^44^ .<• • '•>- raij»« ■ a a a aa lJSSJaaa»aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa f aa a a a a a a a a »*«*«ra« Vsem? mojim odjemalce v ^Tabora* : , --5.. ,-r ••'' ’ •- -• e.Jl?r -‘V. - V ■■■ želirn '• •J-l. :sr§6po!in vesilo|nč^o|,^ ViftnalKeliiSI nor te? Gosposke uiica'&v:Sr' Srečno: in vesfilo novo4eto1922 ! želk vecm>pei»jen|m-odjemidcem )>*p' .'.j*. ' > v. • - ( L', t f Karel Kresnik Maribor t>žavne ceeta 22. srečno^inf:veselo novo leto iv Martin^ Pravdič krojaški t mojster %.. Maribor, Slomškov;trg 14 V.vž f Srdo^of m | veselofnbvo ;letto *. i rk- £'> ” > * • IV! ' w Jv.'- . *s. ;'V Tsemicenj.i gostom želi ' .v 'M, ' i; • A,, ->>■ »f'?- 21*2 K f| Malijev nasl.. J. Vukastno^ič A % |'S^6^p|in':DTesdo vn<>vo iletcj: f M Rudolfkiffmann | fe 2124 'V- *■* v- * ‘ • ^ ■ -,T mestni stavbenik J :: . Meljska/ cesta - 25 $k r »rfečno^ 1%0| teto rsemjCenj. goslom, pjij|t«ljom^n|sn8ncem}ž*U ||^ :%i5i . vF *’ i ~ nii"v ..'»v I f--., gostilna j •'"= Orovič j Vetrinjska ul. 24 ; jj afiS|[lS|M BBBBoaaaaaa * ■fppj T==ja a a b a • aa a a w r==l ^ a?a * * " ■ " * * " ■ a aa aaaaBMaal t®| ?|jKj aaaaaaaaaa »jiIhII j ržSl|čn|i^§siy[onovoletdl922 Iz til j;; -r,i*li: vs«m cinj/odjemalccm, ‘ prij*teljem; m znancem *• ; ; ; ■-j ‘ >,.-jV:'v . < . v . \? z : j ■ ANTON SAJKO i i ; ; 2137 ~ krojaški mojster i; Z Sr!« ,,au. ,. Frankopanov« ulica 10, ;; : ti- • r isis:::::::::::::®! n::::::::::::® tfsSBKAggi inteligenten, (38), zdrave, vesele narave, z kapitalom, želi znanja z gospico ali vdovo, katera ima posestvo, gostilno, trgovino ali drugo podjetje. Le resne ponudbe se prosi na naslov »Srečna bodočnost" upravi »Tabora*. 2144 Na drobno, Na debelo, Vinotoč Novačan Lajfaršpsrk-Cvajnik zopet odprt! Za obilen obisk se prosi. 2120 2-2 W@!!itS3 jsusiisfpi [p] Ge se hočeš poročiti |p] [|5| in pohištvo si kupiti j|n lekZelenkinajpoprej .§=. •čdj v Šolsko ulico poglej! j|Sj t,™i Tamkai spalnice ne- IP.I fp] štete, P [|»j od najboljše kvalitete [gg] fŽ^T tam so klubske gar- »širi »«i L*lj- ^ nitnre -LČi znane preko Drave, jSs !*! Mure, P} tamkaj so jedilne ]|Š] m sobe, |fš| ig*| tam preproge in po- [||| fŠSfj dobe JBSI dL in še vse, kar kdo jliL' Sl želi, 1804 lil lHj pri Zelenku se dobi [||j tapetar in sodno zapriseženi strokovnjak Maribor, Šolska a. 5 ■ I ■■■■■•■■■•»■■■%«■*»«< ■ ; — Brzojavi' — ; • HMELAK, Maribor ° ■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■•■v« TELEFON INTER 153---------- Krasna * BOB ' n H is« a s Fff> m,i «a lil i sita | ^ m i k II Sl y $$ M li iz palisandra in usnjata klubova crarnitura, vse popolnoma novo, se radi premajhnega prostora ugodno proda. Koroščeva ulica 6, II. nadstropje. 2139 2-1 Ponuja brozobvezno franko skladišče, dokler traja zaloga! ; Marmelada ; Bosanski pekmez : Originalne kaliforniške kompote v dozah • Paradižniki italijanski, odprli in v dozah : Čokolada švicarska »Milka* in »Velma* ; Čokolada italiianska »Domus* : Kanditi »Stolhverk* > Smokve v vencih in odprte : Rožiči • Rozine C Mandelni • Lešniki \ Oranže ; Citrone : Kapere Lipari ; Orehi jj .Mak štajerski • Jabolke vsake,vrste I Dateljni, marinirani bižati, ameriknnski moril ski raki „Lhoster’s“ v dozah na » potu. ; Vse drugo kolonijalno in špecerijsko blago « po najnižjih dnevnih cenah. Polemendolski Groyer Trapist Iinperial Desertni sir v stanjolu iz Dravske doline Eidamski pravi holandski Parmesan dalm. (peccorino) Salame ogrske la Salame milanske prave la Mortadella di Bologna Ossocollo di S. Daniele la kranjske klobase Slani heringi Marinirani heringi Heringi oviti, napolnjeni Ru<* Sardine'-portugalske . Sardele v slani vodi „Vis“ Sardele v olju Sardele fileti v pikantnem soku . Znojmske kumarce Gorčica (Senf) znamka F.tti odprta Gorčica (Senf) znamka Etti v hočicah Svetovno znana muštarda za klobasice Dva ^-tnajgiloiiska vagona iz Ormoža se takoj P*o-dasta. Franko vagon Maribor glavni kolodvor. — Vpraša se: Tovarna lepenke pri firmi Roscnberg, Slovenska ul. 1. 2143 priporofata 1 Baloh & Rosina 1 1 MARIBOR, Grajski trg. | ra vešč knjigovodstva, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče primerno službo. Ponudbe upravi pod žt. 15. * Glavna z«i!©jf® dobro poznane »Salufore44 reStSsie sissli2 za otroke. —■■■.■-■■== Dnevno razpošiljanje po pošt! in železnici na vse kraje naše države. — ZaJaSeueJSe eoniilSKa IbrsEjiBaiSiM! 2072 3—3 ZnStSevaJts cenike brezplačno I se išče za takojšni vstop. Preac & Šoštarič, Maribor. Gosposka ulica 4. j&;| ^. M Jcistnegsv iaidellia msimftmmmw7rnto ROBH ) 9S8n cenjeni gosfora, snancem ta ^Uatellein iellfai — — . ■ _ —. —.....-. ... - — - . — i .... ... ■ ■■■-■ ...... ■-» ■ U, '... ffeieetieise rč? ifJ delikatese In Južno sadje «—se dobiva po tvrdki r—— jj^ ^ maamsmmms SLOPj^SKOV TRG štev. 6. komisijska zaloga pri Betki Lešnik, Gosposka ulica 14. r i lil !!i! ililii ilii il li lii, ii liilll llllllil liilipilipii i J. Telefon šter. £75. tli L Špedicija rseh trat* Cnrlnska agentara Ib ca-[i rlask« reklamacija. VnkladiSčeuJe rBakoTretncg* j! blaga. Kednarodal pierozL Selltr* « pateu- " ?| tirauiml pohi£trei»iml »ozotI na T8* »trnnt. N SnedlcIjHko dostmiio podjetje Južne šelccnice. I 'l!i! MU IVU iilbPlIU !HIpili »I««m« llllll ........................... BrzojaTal naslov t Spedbalkan. Predprodaja vozovnic za vse proge južne In državne železnice. Skladišče spojeno s tirom južne železnice, Aleksandrova cesta štev. 70. ®j -------------------- ci.i« t ■ i ,... .i i.......—i ..i w. .i ..i tti.ii i»* m .; m.> *.' i j.\* - * 11*.-, i -1 VuCIhIC ifiVTlIlAVltVOj'liimiiuHllii! * *.i i.*.:: '.i td: ‘.tli n iti .11 il.T.i iViT7.il t ifii i?il ifil i.lti iiViJ.i * I fill .'i li nll nllfilli)! iARči ii*ii Kil IfI l*ii 1 ai Ki lifn IKiiilli 14* • • l.ll"*ftf M3B U£V«gU RSB^MJHnevivu.T^^i^mranau^^ nice. TZSTBZZ3EZ JJSJfHjff i kP ) MEL"trii; ujM I tul I m I#kl ■IjISgtffiSS&j.'' SBSBEBiS® .VvA.v..> —--------------------- — IsIMIIi 8wIifsiiiP^^ ip^ li^M il^i ^p H ^ft ^w je tisti ovijalni materijal, kateri daje največje koristi VSCSatl staTOl-JLOaTR, ^ •• ki pošiljajo kakršnokoli jilago, bodisi po poš bodisi po železnici. :■■ • | ( jaj> j>©)' je v uporabi najcenejša embalaža, ki najbolj zavaruje pred razbitjem stekleno blago, steklenice, jajca in razno drugo razdrobliivo blago. \ H 0% i n m p 4" it^t, 1 ss*h w^t\ /P\ K*\ je lažja kot vsaka druga embalaža, zato tudi prištedi mnogo I dl O' W 1 la C! 1 ^ p? fs» I li fk d poštnih stroškov. \$ **&§ 1 A hr se da zvijati, je žilava, trajna in odporna in se pri transportu nc y
    in kot ediSiraiSL el€6l3£&'VŠSelptk= lice, listnice, tobačnice, lamske in potne torbice v veliki izberi, pripravna da-^rila za Novo leto pri iv. Kravos, Maribor Aleksandrova g. 13. 2011 ’»anRonnssosflia«HBHB«*s*BO«BOBaBnn!BB»BB«r»SI BsssaaaaMaaaBapaaa it -■* Z \ Centrala: Ljubljana* k n b ai Brzojav: Merakl Ljubljana. Skladišče: Novlsad. Telefon 64. w « a FrolrroAlt ffnmbl !s roJtetind in simciac&a ro^a* (aniunlca „(*alali4fct,!), nstnlkt sc« sraodfe«, »Tiilčtoe, j?tpa In fibuli*, gnmbl \* biserovin« (Storim a tter) %h perilo. DrŽnjl sa palice in dežnike la narar« cne^a roga. Telefon Ster. 5. Hanini konto: Obrtna banka« I^ubljana. Poštni £cSc. ratfim fiter« 7125* w. « Vj sj Vi m m w s n »i Ki » ra jr a st« » k m » w a s ?« a •« s a ^ « a b s?» a 22 a i« a e?: «s 5? s a 89 m » r Musuzr^f« Ernajlni laki. Pravi firnež. Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oijnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-tveiB), strojno olje, ksrbolinej, steklarski in mizarski Idej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v ■....... to stroko spadajoči predmeti. 1337 ....... „M!ERAKL,,-Sak za pode. ,,IV!ERAKL“-3mo!ei5m Sak za pode, f,sVSERAKLM-emajlni lak. „RilERAKL‘!-bruino!ina Ceniki se začasno ne razpošiljajo! Nadalje Vam dobavljamo iz našega z mnogoštevilnimi stroji izvrstno opremljenega oddelka naše vse v poštev došle vrste embalaža iz lepenke in papirja: Kartone za zlaganje. SkatSje za pošto. Skladiščne skatlje. Luksuzne kartonaže. Poštni ovoji. Škatlje za tovore. Mape za korespondenco (Brietordner). Hitrovez za pisma (Schnellhefter). Potni kovčki. Torbe za nakupovanje. SoSske torbe. Krožniki za torte itd. Vse naše izdelke Vam dobavljamo poljubno brez tiska ali tiskano v knjigotisku, kamnotisku,' enobarvno ali večbarvno, v najsolidnejši, najboljši in najokusnejši izvedbi, kakor jih izdeluje naša tvrdka že 24 let: Ustanovljeno 1898. RoŽailkoWsM 1 dFHg jŽL d«, Te]efon br 4 8Q — ------------—* Zagreb, ®avsk»cesta 57-^9. —.——55^ il» »at -^ntiUMM mam isgn ••;r;p^'gggg5g^^7gsgsaw^S^^gEEEtiiM^Si^BBSy«3žMžaŽžffiB8BSg jjjj ^ KOOlttOT Srecaa ii nesete noos leta19221 Sele wmm sasijlm cadenlm Bijsiaicn naslednje teelta *$$ m itloi La ©j Mm f Slovenska uL 15 E§s 1 m mi 13 BS?;* kjh $< s&k mi i,>kF m ž®j wa J| $& 1 6®H Irj^A' 1 II i P pj P-J V^.-A | P i- I i ?:■: lih Dj 11 ii KreSj Pf! s Hil !il ss v--; H i m črSft | u m H M' i B I-IENRIK OMAN kotiarska delavnica Glavni trg 4 Maribor VALPURGA OMAN strojna p letalu a ! Šolska ulica 4 Maribor M. Kuštrin trgovina elektrotehničnih in gumijevih izdelkov 1 Jurčičeva ulica 9 Maribor k - — i Povodnih Josip trgovina vinom Vojašniška ulica 4 Maribor S pat z ek gostilna „Pri grozdu* I ‘ ,' Maribor Pavel Nedoff kemič na čistilnica in -pralnica Gosposka ulica Maribor v *>•"*» >■•■.<"/ ■'« v .v L N. Šoštarič manufakturna trgovina Aleksandrova cesta 33 Maribor Franjo Farič ključavničar Levstikova ulic« 9 Maribor j ' Kradel Benedikt trgovina z mešanim blagom Koroška cesta 39 Maribor Josip Sternad puškar Aleksandrova cesta 38 Maribor i j Preac & Šoštarič trgovina z mešanim blagom ! Gosposka ulica 4 Maribor 'Karničnik Josip manufakturna trgovina Grajski trg 1 Maribor Peter Tomažič sodar Mlinska ulica 11 Maribor 7 Ivan Šafarič gostilna, pekarna n prekajevalnica Splavarska ulic3 5 Maribor I 1 Karel Preis zaloga pohištva i Gosposka ulica 20 Maribor ' * Henrik Go Fon slikar in pleskar Stolni trg Maribor H. Prinčič delikatesna trgovina Aleksandrova cesta 42 Maribor Kavarna Žigart j Vetrinjska ulica Maribor j :!{ , , , , / Jo s f fin o Letonija galanterijska trgovina Aleksandrovo cesta Miribor Branko P ulj e vi č & T. Bonča carin-ko špediciiski bureau Maribor 1 Niefergal manufakturna trgovina | Koroška cesta 1 Maribor Josip Mislej pekarna 2119 Koroška cesta 21 Maribor #• ZDRUŽENI ČEVLJARSKI MOJSTRI V MARIBORU IN OKOLICI R. Z. Z 0 Z. Glavni trg :: Pod Veliko kavarno :: Maribor iti 12.' T»TfH0Rf r 'Maribor! 1. farmarja 1922." H - x ■—— --■-- ■ ■■■-■- - ,,.,niui llVii1!«'! h“.:. j^ptvrežreggSiSg^ ^ ;i ^ j — 'ME OSEBI SBElilBI «j^ftn'a^Ba^ma SSgfBSlSSfa f®r«!Ss' * I Oglasni zav©d L Sušnik«, ■ Mmibm9 Slovenska ni M ————.— ■ . ■ — — Jakob Vezjak konfekcijska trgovina šn krojačnica Vetrinjska ul. 17 Maribor , Ivan Kvas klobučar Meljska cesta 74 Maribor j , ■ f J |f ‘ : - irf f d j Djuro Valja k kavarna »Central* Gosposka-Šolska ulica Maribor Jakob Lah Glavni trg 2 Maribor Ernest Birtie restavracija „Pri klavnici* Maribor „Balban“ delniška družba za mednarodne transporte in menjalnica Aleksandrova cesta Maribor Kuhar & Klešič Velika kavarna Maribor Ivan Kravos sedlarska delavnica: Koroška cesta Trgovina: Aleksandrova c. 13 Maribor Anton Tavčar delikatesna trgovina in tovarna mesnih izdelkov Jurčičeva ulica Maribor Franjo Majer m-mufakturna trgovina Glavni trg 9 Maribor Viljem Freund tovarna usnja ' Melje Maribor ' f Ivan Vidmar trgovina z mešanim blagom in žgalnica kave Vrtna ulica 8 Maribor li Alojzij in Alojzija Kafer Kavarna Rotovž Maribor Schenker in Comp. transportna delniška družba C Meljska cesta Maribor Strančic Ančič trgovina z mešanim blagom Koroška 48 Maribor Frida Novak i modistinja i Gosposka ul. 32 Maribor t * Jurij Reitingerjevi n asi. mednarodna špedicija Meljska cesta Maribor E. Kohnstein trgovina z usnjem Slovenska ulica 20 Maribor Terezija Pavlič gostilna »Pri pošti* Stolna ulica Maribor Dr. Guštinova I. Mariborski bioskop Aleksandrova cesta Maribor 1 .. Dragotin C utic puškar Slovenska ulica 18 Maribor Strausgitl parna pekarna 1 Glavni trg 9 Maribor Ivan Volker izvošček, avtotaksa in garaža Kersnikova ulica 1 Maribor Resnik & Vabič trgovina z mešanim blagom Aleksandrova c. 203 Maribor Franjo Hefzl j Kavarna »Drava* Maribor 11 -fr.-.-——— — »Triglav* prvo mariborsko posredovalno in špedicijsko podjetje Tihomir S. Miloševič družba z o. z. Ciril Tratnik * Hotel Union Maribor j Fran Balon gostilna »Pri brodu“ Pobrežje Maribor Franc Stickler restavracija »Glavni kolodvor* Maribor Fran Zemljic gostilna »Pri črnem orlu* Grajski trg Maribor * M? Pl i i m i i i® h b-H s p’*. fiv ■ feli N li p t‘-;r ŽV*x %» I li ffi m jr. r Lastnik in izdaiateii : Konzorcij »Tabor". ~ Tiski; Mariborska tiskarna d d