XI. letnik.
V	Gorici, dne 5. februvarja 1908.
6. številka.
Uhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefiankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj pienmžne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejem
weittJ#hW*vQorici.
dvorišče sv Hilarlja Jtev. 7.
iSSSSžSS
f-
sssaeefssk
Naročnino In naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica š. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču naspati mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska „ Narodna tiskarna1* (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Dčitef Ifidiff Mi® narofla ?!
Niil je <&.£' ko je sedanji voditelj nnpredr^/dfriuHfe povsodi in vsakomur dokazoval, kako potrebno je. da se duhovnik bavi z javnimi posli. Kot deže'ni odbornik, tako je n. pr. govoril, prišel sem do prepričanja, da je nujno potrebno, da v vsakem občinskem zastopu sedi tudi duhovnik. Pri večini starešinstev, kojih član ni duhovnik, sem opazil nered, kjer pa je duhovnik sodeloval s svojim znanjem, bilo je vse v redu Tedaj je bil tudi še zelo hud na učitelje. Sedaj pa je obrnil ost, in čez noč so postali učitelji poklicani voditelji naroda. Ali pa je to tudi res ? Ne.
Kaj vsposablja človeka za vodstvo, za razpravljenje javnih vprašanj? Znanost in skušnja. Čim temeljitejše in višje se je kdo izobrazil in teoretično izomikal, tem lažje mu je javno življenje razrno-trivati. Ali pa ima učitelj potrebno znanje? Kaka je njegova učenost ? Z ljudske šole je morda prišel na učiteljsko pripravnico in potem, ko je tu v štirih letih obletel vse mogoče vede, kakor: verstvo, zgodovino, matematiko, fiziko, naravoslovje, vzgojeslovje, risanje, petje, godbo itd., naredi zrelostni izpit — in vsposobljen je za učitelja! Prav. Denimo, da bo dober, izvrsten učitelj, kakoršnih je po Slovenskem resnično še tudi mnogo. Vso čast jim. A za politiko ? Jeli sposoben,. da dela, da vodi javno mnenje, da razpravlja, da določuje vprašanja, ki segajo globoko, ki pretvarjajo javno življenje ?! Znak današnje učiteljske izobrazbe je plitvost, po kateri si sicer naberejo marsikaj gradiva, toda vglobijo se ne v nobeno vedo, ampak ostanejo le na gladkem površju. Zato učitelj ni poklican za vodstvo, kateremu je kos le možak globokega razuma in bogatega izkustva.
LISTEK.
Skupila jo je.
Lepi trg Išl je znamenito letovišče in zdravilišče. Vse plemstvo po rodu in denarju v Išlu po leti zdravi svoje živce ali pa v prijetnem hladu preživlja dob) poletne vročine. Tudi naš presvitli cesar ima v Išlu svoj gradič, v katerem vsako leto v poletju prebiva nekoliko časa. Pogosto ga v išlskem letovišču obišče jeden ali drugi član cesarske rodbine, posebno pogosto njegova najmlajša hči Mnrija Valerija, soproga nadvojvode Frančiška Sal-vatorja.
V Išlu torej je bilo pred par leti. Priprosto oblečena mlada gospa porivala je lep otroški voziček po senčnati, dobro OBkrbljevani gozdni poti na nizki hribček, da se navžije krasnega razgleda v Vojtehovo dolino.
V vozičku je sedel cveloč, rudeče-ličen otrok v snežnobelem oblačilcu s čipk, v katero so bile uvezene spominčice.
Vsi ljudje, domačini in tujci so bili uljudni napram mladi gospej in sojo prijazno pozdravljali. Nikomur ni prišlo na misel, da bi se ob mlado gospo obregnil.
Le neka visoka plemenita gospa, ki je liki bliščeči pav sedela na klopici, nataknila je očala, zavihala svoj nos ter mlado mater, njen voziček z ljubeznjivim otročičem vred premojstrila od zgoraj
Drugič učitelj ni neodvisen. Sposeben za vodstvo je le neodvisen mož. Učitelj pa dandanes ne more in ne sme neodvisno nastopali. Nad njim visi vedno Damoklejev meč — stoji nadzornik. Iz skušnje vemo, kako se učiteljstvo trese pred svojimi nadzorniki. Koliko je učiteljev, ki se ne upajo, pa tudi ne morejo , pokazati svojega prepričanja iz strahu pred nadzornikom. Ako pokaže svoje prepričanje, ki ni ljubo nadzorniku, mu nadzornik lahko nagaja, saj ima moč v rokah. Z Bogom tedaj petlet-nina, ako jo ima prejeti, ali pa je višja vrsta, ako bi jo imel doseči. In želodec ima tudi učitelj! Zato rajše zatajuje svoje prepričanje, samo da se ne zameri mogočnemu gospodu nadzorniku. In predsedniki okrajnih šolskih svetov so vse-obhslni okrajni glavarji. In proti njim da bodo učitelji kot voditelji naroda nastopali, ko jih moč glavarjeva vedno in ob vsaki priliki lahko zašije ? Kdo naj pričakuje kaj tacega, ko nas zgodovina prepričuje o ravno nasprotnem. Učitelj torej no more biti voditelj ljudstva, i . Za vodstvo pa morata biti dva: Voditelj ki vodi. in vojenec, katerega voditelj vodi. Vprašanje pa je, jeli hoče, ljudstvo učitelje za voditelje? Skušnja j pravi, da ne. Na Kranjskem je ljudstvo z liberalnim učiteljstvom obračunilo. Na Nižjeavstrijskem je šla velika večina uči-1 teljstva v boj proli krščanskim socija-listom. Izid volitev pa je pokazal, da 30 bili generali brez armade, ki so sramotno podlegli. In tudi naše ljudstvo ni tako neumno, da se bode vsakemu, ki ga je dr. Tuma proglasil za voditelja, obesilo na vrat. Saj so pač zadnje volitve tudi pri nas pokazale, koliko armado imajo učitelj, ti poklicani voditelji naroda, za seboj. Ako pa dr. Tuma meni, da so goriški Slovenci brezumne ovce, katerim
do spodaj, kakor da taki priprosti ljudje ne spadajo med sijajni in plemeniti svet v Išlu.
Konečno je vendar lepo oblačilce, katero je nosil otrok, našlo milost v njenih očeh, in, ko je mladi gospej z roko dala znamenje naj se ustavi, vprašala je z nosljajočim glasom :
„Kje sle kupili to vezano obleko?11 In odgovorila je mlada gospa:
„To krilce sem sama vezla — saj je moje najve^je veselje, ako morem za svoje otroke delati*4.
,Ah“, odgovori tujka in prevzetno skomizgne z ramami, „to je pač mogoče le pri majhnem gospodinjstvu ; kdor pa mora, kakor jaz, goste iz najboljših krogov sprejemati, za take... ah . . . čemu ho pa obrtniki in posli, ako sami hočemo obleke izgotavljati in satni otroke okoli voziti?'1
Torej: otroški voziček porivati se ne spodobi . . . Mlada mati je to priv dobro razu-nela, zato so tudi njena lica zarudela, pa nikakor ne sramote, marveč ogorčenja.
Vendar pa je krotila svojo razdraženost in rekla mirno, če tudi določno : rJaz sem vendar mislila, da se mati ne pregreši, ako streže svoje otroke. Sicer pa . . . tudi jaz moram pogosto zelo imenitne goste sprejemati, toda ... toliko časa mi še vedno preostane, da za svoje male ljubljenčke izdelujem majhna ročna dela, ali jih, četudi mi nikakor ne
bodo učitelji kot voditelji navezali vrv za vrat in jih tako povlekli v njegov liberalni tabor, in poleg še njegovim „ voditeljem11 s svojimi krvavimi vinarji plače poviševali, so globoko moti.
Zato pa se oglasi jih sto,
Učitelj „voditelj11 ne bo.
Katoliško društvo detoljubov v Gorici.
(Dalje.)
Važnost tega društva.
Kdor pomaga k boljši odgoji otrok in k rešenju zanemarjene mladine, ta prav posebno pomaga reševati nevmr-Ijive dnše. Sv. Dionizij pravi: „To je najbolj božje vseh boinh del,, če kdo z Bogom sodeluje pri dušiem zveličanju ljudi11; sv. Gregorij pa pravi; „Duše spreobračati je Bogu. najprijetniši dar11. Tu .se gre za duše otrok, za dušo naših zanemarjenih otrok, otrok, ki so v nevarnosti Ni ga revnišiga in ne-'urečnišega človeka, kakor je otrok brez krščanske odgije, ki se že v svoji mladosti spridi, kajti' navadno je potem vse svoje življenje nesrečen in je v največji nevarnosti, da se vekomaj pogubi. Grozoviti zločinec Herman Stellmacher, ki je bil zarad svojih hudobij 10. junija 1884 s smrtjo kaznovan, rekel je ob koncu sodnijske obravnave: „Sluvna sodnija! Zločinstvo, katero sem zakrivil, je gotovo grozovito. Toda, če fie otroci že v prvih dneh življenja spridijo in tako rekoč umorijo, če nimajo nikakošne od-goje, da iz takih otrok izrastejo ljudje, ki počenjajo taka hudodelstva, je gotovo to (namreč pomanjkanje odgoje) po človeškem razumu najpodlejši zločin, ki je bil kdaj na svetu'1.
primanjkuje poslov, sama peljem na sveži zrak11.
In gospa je zopet prav prežimo skozi očala pogledala na mlado mater ter vprašala:
„Ja, kje pa prav za prav stanujete, moja draga?11
In mlada mati je pokazala skozi grmovje v dolino, kjer se je v sredi drevesnih vrst prekrasnega parka blestil cesarjev poletni grad.
„Aj“, pravi tujka, „vi ste gotovo hči vratarja?11
MNe“, odgovori mlada mati, „mar-več hči hišnegi gospodarja. Sedaj sem gost mojega očeta, cesarja, in upam, da kopališčni gostje nadvojvodinji Valeriji ne bodo zamerili, da se celo v nicifranem Išlu svojih otrok ne sramuje. Saj tudi moj soprog, nadvojvoda Frančišek Sal-vntor ne ugovarja temu, da svoje materinske dolžnosti zvesto in z resničnim veseljem spolnujem11.
Končala je in voziček odpeljala zopet v dolino.
Pravijo, da je tuji plemenkinji Išl naenkrat postal neznnsen in jo je takoj drugi dan odpeljal brzovlak.
Vse se kaznuje.
Mladost \veimarskega velikega vojvode Karola Avgusta je znana po raznih šalah, ki sta jih vojvoda in njegov pri-
Corkcv jo odobrila in priporočila to društvo.
„Katoliško društvo detoljubov11 deluje v tesni zvozi s sv. cerkvijo. Sv. oče je društvo potrdil ter je obdaril, z raznim i odpustki in pravicami. Mnogi avstrijski škofje so je veselo pozdravili ter gorko priporočili. Pokojni kardinal dr. Jakob Missia je drage volje pritrdil, naj bi so društvo širilo tudi po slovenskih pokrajinah. Prav tako so društvo priporočali tudi škofje: solnograški, mariborski, lurški, celovški, olomuški, praški, brnski itd,	(Dalje	pride.)
Politični pregled.
Državni zbor. — Sladkorni zakon sta sprejeli poslanska in gosposka zbornica. Pri razpravi je finančni minister priznal opravičenost zahteve, da se davek na sladkor zniža. A sedaj takoj se ta davek ne mora znižati.
Vojna predloga. Zastopniki raznih klubov so zborovali, da sestavijo skupne zahteve na vojaško upravo. Te zahteve se tičejo dveletne vojaške službe, vojaške priprege, raznih olajšav za sinove priletnih starišev in vdov, odpustov ob Žetvi itd. Izvoljen je bil odsek osmerih članov, da sostavijo v spomenici vse te zahteve in jih zagovarjajo v odseku. Minister za deželno brambo seje že nekoliko vdal in naznanil načeln kom raznih klubov, da nadomestni rezervisti ne bodo poklicani v stalno službo, kakor je določeno v načrtu.
Obresti se z n’iž a j o. Finančni minister je predložil zbornici načrt zakona, da konvertuje 3620 milijonov kron državnega dolga, to je, sedanje državne obligacije zameni z novimi, ki se bodo obrestovale le po 4%> in ne več po 4'2°/0.
jaielj pesnik Goethe zbijala. Nekoč sta bila v veliki družbi na lovu. Slučajno sta se oddaljila od ostalih lovcev ter vstopila v samotno kmečko hišo, da vga-sita žejo. Stara kmetica je ravno izdelovala maslo. Na prošnjo gostov pa je takoj vstala ter odšla v klet, da njima prinese svežega mleka. Komaj pa je žena odšla v klet, že je knez privlekel tolstega mačka, kojega je že prej zapazil za pečjo, ga potlačil v pinjo in pokril pokrov. Kmetica se vrne in poda lovcema mleko. Oba pa sta jo z vprašanji tako motila, da ni čula ropota, ki ga je maček delal v svoji mokri ječi. Lovca sta se poslovila smejaje se, kak obraz bode ženica naredila, ko ji maček poskoči iz pinjo, Pri prvi priložnosti pa je hotel knez Karol Avgust bogato odškodovati ženico, ker ji je mleko pokvaril in jo pripravil ob zaslužek. — Čez nekaj tednov je bil zopet na lovu v onem kraju ter v družbi z Goethejem obiskal samotno hišo. „Glej jih“, zavpije kmetica že od daleč, maček pa jo je popihal iz hiše, „tu sta gospoda, ki sta vam“, skoči ji knez v besedo, „zadnjič napravila neumno šalo. Tu imate odškodnino; masla tako niste mogla porabiti !'4 Priprosta starka je tiho spravila cekin, potem premeteno pogledala in smehljaje razložila: „Ni nič škodovalo, maslo je šlo na knežji dvor v Weimar ; zi tje je bilo še vedno dosti dobro!'1
Tako bi si vsako leto država prihranila okroglo 7 milijonov.
Veliki izgredi v drž. zbornici. _ v odsekovi dvorani državne zbornice so se sošli v posvet zastopniki izdelovalcev sladkorja kot surovine in čistilcev sladkorja, da se konečno dogovore o porazdelitvi sladornega kontingenta. Ko so poslanci zvedeli, da so s'a-dorni baroni zbrani v državni zbornici, in je predsednik izjavil, da jim ni dal dovoljenja za zborovanje, planili so nekateri v dvorano in zbrane tovarnarje s silo iztirali iz dvorane. Bil je velik nemir in Škandal.
Avstro-ogerska zastava. — Listom se poroča iz Budimpešte, da sta se avstrijska in ogerska vlada dogovorili glede skupne avstro-ogerske zastave. Zastavin drog barvan bo baje z barvami Habsburžanov, namreč z belo in rudečo barvo. Najedni strani zastave bodo v črno rumenem okvirju naslikani vsi avstrijski grbi. Na drugi strani pa bo naslikana Marijina podoba, nad njo dva angelja, držeča kvišku ogrski grb. Okvir na ti strani bode naslikan belo-rudečezeleno.
Skupščina hrvaških opozieljo-nnluih strank v Zagrebu je sijajno izpadla. Združeni stranki prava in bivša narodna neodvisna stranka se sedaj imenujeta „Hrvatska stranka prava". Ognjeviti govori rodoljubov-vodikljev fo navduševali zbranih 500 zborovalcev. Bog (' j, da združene opozicijske stranke pri-Lore hrvatskemu narodu srečnejšo bodočnost.
Saški prestolonaslednik se od-jove prestolu. Novi prestolonaslednik je desetletni princ Ivan Jurij. — Prestolonaslednik Lujizi sla naš cesar in saški kralj odvzela vse časti nadvojvodinje ozir. prestolonaslednice.
Italijanski minister v škripcih.
—	Hčerke italijanskega ministra Cocco-Ortu so bile v avdijenci pri papežu. Veliki liberalec CoccoOrlu, kateri se v javnosti tako bori proti cerkvi, kateri hoče edo razdružitev zakonske zveze, — ta proslavljeni liberalni junak je doma — grozno — „klerikalec". In sicer daje svoje otroke v vzgojo najklerikalnejšim zavodom, kateri mu celo hčerke vodijo k papežuI To je bilo preveč za liberalna srca. Mi-nisterski predsednik Zanardelli je takoj poklical ministra Cocco-Ortu k sebi. Kako sta se pomenila, ni znano. A značilna pa je ta dogodbica!
Francozki parlament. — Kakor je znano je bil izvoljen v francozki poslanBk; zbornici za 4. podpredsednika soc. demokrat Jaures. Ta mož nastopa zadnji čas tako, kakor kak plačan pruski agent. Navdušen je, namreč ves za tro-zvezo ter odločen nasprotnik francozko-ruske zveze. Te dni je predsedoval zbornici. In da bi ga malo podražili, stavili so nacijonalisti predlog, naj zbornica dovoli svoto 50.000 frankov, da se na Plače dela Concorde nahajajoči se marmornati strašburski npomenik izdela v bronu. Nacijonalisti hoteli so s tem predlogom opomniti Jauresa, da še vedno obstoji alzaško vprašanje in želja po revanši. To brco je mož molče utaknil v žep. Socija-list Allard je na to zahteval, naj se od-povč konkordat in naj se črta proračun za bogočastje. Min. predsednik Combes, sicer največji preganjač kongregacij in ako se hoče tudi framason. je pa odgovoril, da je še vedno potreben obstoj verske idejo, ter da ni še prišel čas za ločenje cerkve od države. In mi menimo tudi tako in smo trdno prepričani, da pojde vsaka država, katera bi vrgla čez pint versko idejo, tudi sama v najkrajšem času rakom žvižgat.
Predlog naj bi se črtale iz proračuna postavke za bogočastje je bil odklonjen z veliko večino glasov. Pri proračunu za vojno upravo bila sta stavljena predloga, da se črtajo iz proračuna stroški za vojaške kaplane, ter pogrebni stroški. Oba ta dva predloga pa sta bila odklonjena z veliko večino glasov.
Turčija se oborožuje. — Iz Carigradu se poroča, da se je sultan udal onim strankam, ki hočejo vojsko. Vbled tega odpošlje Turčija mnogo vojaških čet na macedonsko mejo.
Dogodki v Jlaroku. — Po najnovejših poročilih so sultanove vojaške čete v neki bitki, ki se je bila te dni, popolnoma premagale ustaške čete.
Dopisi.
Iz Kihemberka. — Na svečnico po prvi sv. maši imelo je vzajemno pod-
porno društvo za zavarovanje goveje živine v Biliemberku svoj redni občni zbor. Po nagovoru predsednika g. Jožefa Pavlica poročal je blagajnik g. Ambrož Poniž
o	računu za 1. 1902.
Dohodki:
1.	1/1 1902 doma v blagajni 23’74	K.
2.	Udnina................... 18'—	„
3. Zavarovalnina................ 909	68	„
4.	Menila................... 33’60	„
6.	Meso in kože	prodane .	.	318 76	„
Skup .	.	130358	K.
I.
Do 31/12 1899 je bilo vseh udov . 261
A pristopilo jih je l. 1900 . . 25 1901 . . 24 1902. . 9
Skupaj . . 58
Vseh udov je do 31/12 1902 . . . 319
II.
Denarno stanje je bilo 31/12 1899:
1.	Hranilnica v	Ajdovščini	.	86412	K.
2.	V gotovini...............185’67	„
Skup .	.	1049 79	K.
Denarno stanje 31/12 1902:
1. V Ajdovski
hranilnici . 943 65 K.
Obresti za
I. 1802 . . 42 46 „	986	11	K.
2. V C. k. poštni
hranilnici 1330— K.
Obresti
približno 36— „	1366'— K.
3. V gotovini..................... 2410	..
Skupaj . . 2376 21 K.
Leta 31/12 1899 . . . . 1049 79 ..
Toraj je narastlo do
31/12 1902 za .... 1326 42 K.
Stroški:
1. Za poginolo živino se
je izplatilo............... 779’48	K,
2. V C. kr. poštni hranilni . 500-— “
3. Dne 31/12 1902 v gotovini 2410 “
Skupaj . . 130358 K
Po končanem računn zahvali predsednik vimenu zbora denarničarja nadučitelja Ambrož-a Poniž-a za njegov trud in neumorno delovanje, ter ga naprosi, da tudi v prihodnje tako deluje v blngor društva. Sprejetih je bilo več novih udov Občni zbor je sprejel več predlogov, v napredek društva kakor: da naj se skrbi za snago v hlevih, kakor tudi v napajališčih za živino itd.
Konečno naprosi predsednik g. Jožef Pavlica odbor, naj tndi v prihodnje vzajemno deluje za splošni blagor društva ter stem se zborovanje zaključi.
Iz Straže na Cerkljanskem. —
V	6 številki „Primorskega Lista1* z dne 29. januvarja 1.1. čitali smo dopis iz naše vasi, kateri se zadeva ustanovitve šole pri nas. Kakor se čuje, se nam vendar izpolni iskrena želj&, da dobimo šolo. Bil je radi tega tudi g. šolski nadzornik že pri nas, kateremu se je konečno zdel najprimernejši prostor za šolo v hiši g Piriha. Na kar se je tudi določilo po vsestrunskem prevdarku, da naj bo šola v hiši g. Piriha. Zato se čudimo dopisniku v omenjeni številki „Prim. Lista“, kateri pravi, da naj bo šola na Želinu v Čefarinovej hiši, ko je vendar že sam g. šolski nadzornik določil, da ima biti v hiši g. Piriha, ter je tudi večina Občinarjev za to. Ne le, da ni primerni kraj za šolo pri čefarinu. ker pride otrokom od zgornje sirani občine predaleč hoditi v šolo, ampak glavni vzrok, da tam ni kraj za šolo, je tudi ta, da ima Čefarin gostilno, kjer se ustavljajo vsi tujci namenjeni v Cerkno, Idrijo ali na Tolmin. Zato pač naše otroke ne moremo pošiljati v gostilno v šolo. — Tudi nema Čefarin primernih prostorov, kateri bi odgovarjali takemu namenu. Naša skupna želja je toraj, da naj bo šola v hiši g.
, Piriha, kak^r je že določeno. Na žclio i kakega posameznika, kateri ima pri tem tudi druge namene, ko hoče da bi bila šola pri Čefarinn, se pač ne more ozirati proti veliki večini Občinarjev.
Več Stražanov.
Iz Šebrclj. — Prosim sprejmite ts popravek na „Sočin“ in „Primorčev‘ dopis. —
.	1. Ni res, da se je Miha Kragelj žup.
upravitelj v Šebreljah, blamiral pri občinskih volitvah na Št. Viški gori, ker ni mogel voliti; res je pa, da je volil v I. razredu vpričo cele komisije kot pooblaščenec Šebreljske posojilnice.
Bes je tudi, da je r.a Št. Viško goro prišel ali kakor „Sočau in „Primorec“ pravita „pricepljalker se^tja pripeljati ni mogel, Sa manj pa prifrčati.
Bes je nadalje, da se je pri njem blamiral le volilni komisar g. Podcerkovec iz Tribuše, ki mu je hotel pooblastilo zvreči, še predno ga je pregledal. Bes je tudi, da je prišel ali pricapijal na volišče marsikdo drugi, ki ni imel ne postavnega pooblastila, ne pravice voliti, je pa vse eno volil, ker mu je to dopustila liberalna komisija.
Miha Kragelj žup. upravitelj.
Iz Cerkna. — Kakor so mi pravili, se je te dni nekdo v „Soči“ zagnal v luk. policijski red, ki med drugim prepoveduje igrati s krogljami pred sv, mašo. Vsakdo, ki ima količkaj v glavi — in Cerkljani so od nekdaj znani kot brihtni ljudje — bo sklepal iz te odredbe, da če so !'ke šumne igre prepovedane že p r e d Tv. mašo, so pa še toliko bolj prepovedane med sv. mašo. Tako bi torej naravno sklepal vsak, četudi ni mož „naj-bistrejšega uma“.Samo ,.Sočin. ‘ dopisniku to ne gre v glavo. Iz tega pa lahko vidi vsakdo, da mora biti dotični „Sočin“ dopisnik grozen butelj in da prav gotovo ni Cerkljan, ampak kak privandran zdraž-bar, ki nima nujnišega posla, nego pobijati Cerkljanski klerikalizem in širiti svojo „kulturo“. Pošteni Cerkljani ga pomilujejo in potrpežljivo čakajo, d.t se bo izkašljal.
Iz Bovca — (Državna cesta) Pred časom so nekateri Bovčani hudo napadli v „Soči“ bovškega cestnega nadzornika. Mi ga ne bomo branili, saj zato je sposoben sam, ako treba; tudi ne bomo zavračali napadov nanj in jih prerešetovali, ali so resnični ali ne. Nekaj pa moramo vendarle omeniti o tej zadevi, namreč pravi vzrok tega napadanja.
Naj bo kdo še tako poln slabosti
—	tudi ako je renegat, vendar najde milosti pri liberalcih — ako drži z njimi in ako jim je v korist: potem je on človek brez madeža, uzoren mož, katerega Bog varuj napasti o še tako opravičeni stvari.
Gori omenjeni mož pa ne mara liberalne družbe in sploh nobene Vrh lega ima pa v očeh nekaterih liberalcev zlasti to napako, da oddaja delo na cestah komur on sam hoče. Navada je bila do nedavno, dajo eden ali drugi v Bovcu prevzel od cestnega nadzornika nekatera dela na državni cesti. Ta podjetnik je potem se ve druge delavce najemal, ter jim phčeval pač gotovo le tako, da jo imel pri tem lep dobiček.
Zdaj je pa drugače. Novi cestni nadzornik ne od laja več vseh del „na čez“, ampak kar sam najema delavce, in ljudje so zdaj zadovoljniši. Saj se poznamo II
Iz Mirnika. — Od 8 do 15 febr. bode v Mirniku ob beneškej meji sv. misjon. Vodila ga bodeta prečast. oo. Kasijan Zemljak, Svetogorski gvardijan iiijVilibald Rup ir iz sv. Križa Vipavskega.
V	Mirniku nameravajo zidati novo cerkev. Gotovo bi bilo bolj primerno, da bi se nova cerkev zidala v nižavi, in ne na hnbčeku, kjer stoji dosedanja cerkev. A ker ljudstvo z malimi izjemami želi imeti cerkev z novim zvonikom na prejšnjem prostoru, naj pa bo, da bodemo le imeli cerkev primerno veliko, in da ne bodo zvonovi več viseli na trameh. Sedaj že pridno pripravljajo kamenje in pesek Bog daj, da ne zastonj kakor pred 16 leti.
Iz Dutovelj na Krasu nam pišejo: Dne 6 februvarja t. I. bodo pri nas občinske volitve. Mi Občinarji pripadamo skoraj vsi kat.-narodni stranki; „liberalce v“ je komaj šest v celi občini. Njih vodja tukajšnji mesar dela na vse moči, du bi letošnje občinske volitve izpadle po njegovi volji in da bi on postal župan. Ker nima upanja na zmago v I. in II razredu, se je z vso silo vrgel na III. razred, v katerem volijo ubožnejši vo-lilci, ki so od njega odvisni v gmotnem oziru. Te vabi k sebi in jih mami. No, mi mn tu javno povemo, da ni on do-sedaj za našo občino ničesar storil in da ne maramo za njegovo liberalno politiko, katera le njemu koristi, nam pa škoduje. — Imeli smo svoj čas v Dutovljah društveno mesnico, a zdaj ko društvena mesnica več ne obstoii, nam seče on meso po 52 kr. kilo, naj bo živina še tako po ceni. V neko drugo občino pa daje meso sekati po 48 kr. kilo. To je dobrotnik svoje občine. — Povem mu pa, da so minuli časi, ko se je ljudstvo pustilo komandirati od onih, ki so od njegovih žuljev obogateli.
Novice.
Tržaški namestnik grof (Joflss na Dunaju. — Tržaški namestnik grof Goto se mudi to dni na Dunaju. Bil je v avdijenci pri cesarju in pri prestolonasledniku nadvojvodi Francu Ferdinandu.
Smrtna kosa. — V četrtek dne 29. t. m. jo v Benčah umrl gospod nadučitelj Anion Bajc v 58-letu svoje dobe. Pokojnik je bil sin prvega šempaskega učitelja, ki je bil v Šempasu jako priljubljen tako, da so ga svoječasno izvolili tam cel6 za župana. Ranjki Anton Bajc je služboval kot učitelj najprej v Gradišču, potem pa je dobil mesto učitelja v Benčah, kjer je deloval nad 30 let. Bil je miroljubnega značaja, dober prijatelj svojim tovarišem ter je užival splošno spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali. V c. kr. okrajnem šolskem svetu sedel je kot zastopnik učiteljstva čez 15 let. Pogrebjebil v soboto ob 2‘/2 uri popoludne. Naj počiva v miru I
Za slovensko slrotišče v Gorici.
—	Za „katoliško društvo detoljubov1' oziroma za slovensko sirotišče so darovali: P. n. Josip Stanič 20 v, Štefan Tinta 40 v, Anton Goljevšček 20 v, Andrej Pičulin
1	K, Leopold Lisjak 50 v, Alojzij Corte 20 v, Anton Obidič 2 K.
Za „AlojzljeviSče“: Preč. g. Ant. Keber 20 K, preč. g. Ed. Štrekelj 10 K, preč. g. Jož. Golja 10 K, g. Jož. Toroš 5 K, preč. g. Iv. Leben 25 kg fižola.
Bog plati! *
Shod županov in podžupnnov pri Rebku na (»orlčici. — V nedeljo dne 1. t. m. se jo vršil, kakor je bilo naznanjeno v našem listu, shod županov in podžupanov ajdovskega okraja, h kateremu pa so prišli tudi nekateri župani in podžupani iz goriške okolice. Zbrane župane in podžupane je pozdravil gosp. Josip Pavlica, župan rihomberški, ter jih povabil, da izvolijo predsednika in podpredsednika ter zapisnikarja shodu. Za predsednika je bil izbran g. Leopold Bolko, deželni poslanec in župan čer-niški, za podpredsednika g. Josip Vidmar, župan lokavški, a za zapisnikarja g. Josip Pavlica, župan rihemberški. Jedina točka tega shoda je bila stališče, katero naj zavzamejo župani in podžupani kot zastopniki svojih Občinarjev nasproti zakonskemu načrtu, katerega je sklonil v svojem zadnjem zasedanju go-riški deže'ni zbor glede povišanja učiteljskih plač, in sicer z ozirom na stroške, izvirajoče iz tega zakonskega načrta, ako zadobi najvišje potrjenje. Besedo je dobil in govoril o ti točki g. Josip V i d-mar. Govornik pozdravi z veseljem sklep deželnega zbora glede primernega zboljšanja učiteljskih plač. Je pa popolnoma proti temu, da ogromne stroške, ki na-rasejo, ako zadobi ta zakonski načrt najvišjo potrjenje, bi morali plačevati jedino le posestniki in obrtniki. S tem bi se že do sedaj previsoke doklade na izravne davke v prid okrajnim šolskim zalogom še mnogo povišale; u naši kmetje in obrtniki so z davki in raznovrstnimi dokladami že itak preveč obloženi. Z ozirom na to predlaga zbranim županom in podžupanom sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in od navzočih županov in podžupanov podpisana:
Na Goriščeku pri zaupnem shodu zbrani zastopniki občin vipavske deželne strani izjavljajo s tem, da je prebivalstvo, katero oni zistopajo in v čegar imenu se danes oglašajo, ostrmelo in bolestno zaječalo, ko jo poizvedelo, da je dež. zbor v pret. zasedanju odobril načrt zakona zadevajoč zboljšanje plač učitelj. o°ebja na javnih ljudskih šolah, po katerem zakonu bi morali znamenito večjo potrebščino, ki bi jo provzročilo sklenjeno zboljšanje, zalagati šolski okraji po meri predpisanih izravruh davkov. Oni privoščijo sicer učiteljstvu primerno zboljšanje njegovega gmotnega stanja, pa le za kolikor je možno doseči je brez višjega nbremenenja hišnih in zemljiških posestnikov in obrtnikov ; protivijo se pa z največjo odločnostjo vsaki nameri po povikšanju hišarine, zemljarine, obrtarine in dohodarine, ker ne marajo sami sebe ugonobiti, da bi s svojo gospodarsko pogubo olajšali življenje svojim učiteljem, kateri, če nimajo obilnih, pa imajo vsaj redne dohodke, ki jim zagotavljajo pohlevno eksistencijo, dočim so posestniki in obrtniki na Goriškem vsled silne pre-obložbe z davki in vsakovrstnimi dokladami ekonomično že čisto obnemogli.
To resolucijo naj predsedništvo današnjega shoda s primerno motivacijo sporoči c. kr. vladi in jej na srce po-
•i
loži, da zgoraj navedenega načrta za-
fkona nikar no priporoči cesarski po-trdbi.
Goriška gimnazija. — Ravnatelj tukajšnjo državno gimnazije g. Gross je obolol ter no prihaia že delj časa zaradi tega v svoj urad. Nadomostuje ga sedaj začasno profesor g. Simzig. Čuje se, da je ravnatelj g. Gross že zaprosil, da se upokoji.
Goriška gimnazija. — Zdi se, da je začela naučna uprava rosno misliti na to, da se v Gorici sezida novo gimnazijsko poslopje Te dni je prišel v Go rico neki inžener, poslan od naučnega ministerstva. Ta inžener ima baje nalog, da si natančni ogloda staro poslopje, ter se prepriča in ministerstvu poroča, kje in kateri bi bil najprimernejši prostor za zgradbo novega gimnazijskoga poslopja.
— Staro gimnazijsko poslopje je nam reč vse razpokano. Vsled toga so no mo rejo šolske sobe zadostno ugreti, naj so v njih kuri še tako močno. Zato se je zgodilo, da ni bilo v nekaterih šolskih sobah nikdar nad 5 do 6" gorkote. V neki sobi pa so morali dijaki sedeti pri pouku pri samih 21/., stopinjah gorkote.
— Kakor so brzojavno poroča ,,Piccolu“ z Dunaja, poklical je k sebi naučni minister te dni državna poslanca Lenassija
f|in dr. Verzegnussija, ter se jo ž njima pogovarjal glede stavbišča, na katerem naj bi se sezidalo novo gimnazijsko poslopje.
Trgovinska zbornica v Gorici. —
V sredo je bil izvoljen za predsednika tukajšnje trgovinske zbornice baron Evgenij Ritter, za podpredsednika pa Ludovik Mighetti.
Odkod toliko žlindre v zadnji „Sočl“? — Kolikor se spominjamo iz [svoječusnih poročil o „dr. Šugteršičevi _žlindri“, ni imel na Primorskem nobeden ■drugi ž njo opraviti r&zun g. Ktnjedica, ki jo je dr. Šušteršiču prodajal. Ako se sploh žlindra kuj prijemlje rok, skozi katere gre, bi torej le g. Konjedic mogel -imeti „ožlindrane“ roke. Ker pa je ta 'Igospod menda med najbližjimi pristaši ‘.„Sočeu, je pač naravno, da je to pot pritekla vsa od žlindre umazana k nam. itMorda je toliko žlindre v tej „napred-" njaški“ zalogi, da je ni možno drugače
fzpečati, in tako se je je nekoliko vsulo „Sočo“, češ, umazana je itak že dosti, ■,pe malo žlindre v njo, ne bo storilo nič. Za to pa le še naprej tako žlindrajte in jinažite svojo „Sočo“, kolikor se vam jljubi, mi je itak ne pijemo ; naš mlin pa ?nam goni, bolj ko je umazana, tem bolje.
č i t a 1 n i č a r.
Bankrotirali so menda možgani poznane osebe v Gorici, ki v zadnji „Soči“ 'tako vpije o bankrotiranih klerikalnih jzavodih. Občinstvu naznanjamo naj se rnikar ne razbarja vsled izrodkov razgrete 'domišljije ter prav mirno preživi pustne 'dneve, ker post pride tudi za te bankrotirane možgane.
Porotne obravnave. — Peter Foga )iz Vidma v Italiji, je lani ukradel iz za->prtega predala 30 K nekemu Voski ter ije nevarno pretil z revolveitfem več ose-jbam, ki so ga hotele prijeti. Oblasti sO ■ga opisale kot zelo nevarnega človeka. rjSodišče mu je prisodilo dve leti trde ječe.
Drugi obtoženec Fr. Portelli iz Rude je bil obtožen nenravnega počenjanja z neko deklico. Zaslužil je 18 mesecev ječe.
izpred sodišča. — Oni Vincencij Velikonja od Sv. Lucije, katerega so dne ,29. decembra 1902 zasačili v stolni cerkvi, ko je hotel krasti, bil je te dni obsojen na 6 tednov ječe ter se izroči 'po prestani kazni posilni delavnici.
Društvo gorišklh tiskarjev priredi v soboto dne 14. t. m. veselico v prostorih hotela „Centralu. Predstavljala se bode dvodejanska igra „Gutenberg, iznajditelj tiskarstva11. Po igri bode loterija s tremi dobitki in prosta zabava. •Vstop brez vabila ni dovoljen.
Vojaški nabori. — Vojaški nabori se vrše letos tako-le: V Gradišču 2. in
3.	marca, za goriško okolico 28., 30., 31. 4narca in 1. in 2. aprila. Za mesto Gorico 26. in 27. marca. V Ajdovščini 7. in 8.
0 aprila. V Kanalu 4. in 6. aprila. V Tolminu 25. in 27. aprila. V Cerknem 23. aprila.
V Kobaridu 28. aprila. V Bovcu 30. aprila.
V Komnu 17. in 18. aprila. V Sežani 14. in 16. aprila. V Tržiču 14. in 15 aprila.
V Cervignanu 17. 18 in 20 aprila.
Požar. — V soboto po noči je nastal požar v krojaški delavnici Antona Lutmana, ki se nahaja nad mesnico in hlevom S. Breganta, krčmarja v Podgori. Ogenj je uničil vso obleko in orodje. Pa
tudi šivalni stroj bo težko več za rabo. Ker je pregorel pod delavnice, ki se nahaja, kakor že omenjeno nad hlevom, nastal je v hlevu strašen dim, ki je zadušil v hlevu se nahajajoče kravo in brejo kobilo, ki sta bili last Š. Breganta. Lut man in Bregant bila sta zavarovana.
Zblaznel je in so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov g. Josip Flego, bogoslovec IV. letnika, Nesrečnež je sin bivšega istrskega deželnega poslanca ter buzetskega župana, vrlega hrvatskega rodoljuba in pr-vobortelja g. Franja Flego ter nečak kanonika Iržaške škofije preč. g. Petra Flego.
Pod voz dr. Morpurgo je prišel v Gorici v nedeljo predpoludne neki hlapec iz Solkana. Ranjen je na glavi in na prsih. — Ko gredo ljudje iz cerkve, bi pač lahko čez Travnik nekoliko počasneje vozili.
Vol je pobodcl na živinskem trgu minoli semanji dan Alojzija Kamenščeka z Kanalskega. Poškodba k sreči ni nevarna.
Obesil se je v zaporu goriškega sodišča Ivan Škrk, ki je bil pred porotnim sodiščem v Trstu obsojen v smrt na vislicah. Kakor znano, je najvišje sodišče to obsodbo zavrglo in zaukazalo novo obravnavo pred porotnim sodiščem v Gorici. Proti Škrku se je imelo obravna-viti v saboto.
Nesreča na železnici. — Dne 14. t. m. je peljal posestnik Anton Tomšič iz Sovodenj težko naložen voz gnoja iz Gorice proti domu. Zvečer ob 6y8 uri prižel je do prehoda čez železnico blizu ŠL Andreža. Ker niso bile zatvornice zaprte, hotel je čez železnico. Pa v istem hipu, ko je prišel z vozom na železnico, zaprli sta se zatvornici na obeh straneh, znamenje to, da je bil vlak blizu. In res zagleda Tomšič kakih 400 m oddaljen poštni vlak, ki je drdal proti Gorici. V ti stiski odreže hitro voloma vrv okoli vratu ter spravi v naglici živino in sebe v stran, ter v strahu pričakuje, kaj se bo zgodilo. Vlak je prisopihal, potisnil v stran prvi del voza, ter ga polomil tako, da je moral Tomšič za popravo istega potrositi 36 kron, kar je prav britko občntil z ozirom na to, da je on le sreden kmet. Velika sreča je pa bila, da se ni še kaj hujšega pripetilo. Da bi se pa taki slučaji več ne ponavljali, bi bilo želeti, da želez, uprava odpravi take zatvornice ali pa postavi pri istih čuvaja.
Konji so se splailli v Solkanu Lenassijevemu hlapcu Val. Štruklju. Štrukelj je prišel pod z drvmi naložen voz ter je precej poškodovan.
V	Vrtojbi je prišel v torek pod voz s senom Ivan Velikonja, ter se je poškodoval na glavi in nogah. Včeraj so ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov.
Zak^j bi se ne vozil, mislil si je Martin Mrak iz Čepovana, ki je v noči od 28. na 29. jan. ukradel Miklaviču v Kobaridn konja in kočgo ter se odpeljal po Sirnem svetu. Mraka so že prijeli.
Sad naprednega časopisja. — Dne 25. jan. kmalu po polnoči je zabodel v Doblarju pri Ročinju glavni „So-čanM Janez Jug, po domače Plazarjev, mirnega Andreja Goljo, in sicer večkrat tako nevarno, da so ga prepeljali v bolnišnico, kjer visi njegovo življenje na niti. Malo pred to nesrečo se je Jug bahal, da že pet nedelj ni bil pri maši in da še pet nedelj ne pojde. Bil je tudi naročnik in strasten čitatelj „Soče“ in „Primorca“, ki sta mn bila evangelij, po katerem je uravnaval svoje življenje. Prepozno pride do spoznanja, da ta evangelij ne pelje v življenje, marveč v pogubo.
Na Grahovem so blagoslovili novo šolsko poslopje dne 28. januv. Pričela je tudi šola, ki je imela počitnice od lanske jeseni naprej.
Požar je vpepelil dne 28. jan. dve gospodarski poslopji v Podbrdu. Goreti je pričelo ob tretji uri zjutraj. Zavarovano je bilo samo jedno poslopje.
Cerkljansk purgiir. — Bradasti , dopisun zagnal se je v „Soči“ tudi v mene cerkljanskega purgarja, češ, da sem ponujal nekemu največjemu kmetu svojo turšico, ako bi volil z našo stranko. Ako pa že hoče, naj pa izve ta kosmati do- 1 pisun resnico, ki je ta-le: Nekaj dni pred volitvami prišel je k meni znani največji kmet Zušk vulgo „polž“. Stopivši na hodnik zapazi tam obešeno turšico, ter me vpraša: Kam boš pa del toliko turšice? Na to odgovoril sem mu v šali: Viš tebi jo dam vso, ako bodeš volil z nami. Zušk mi pa odgovori: nja viš ki Juže, tega pa že na morem nardit, ko
sem Tomažu dužan 100 gld. Tako je torej z vso to zadevo. Glede obele pa, o kateri pravi dopisun, da je nimam niti toliko, da bi si obftlil ž njo polento, naj pa dopisuna nič ne briga. Jaz imam namreč še vedno toliko Špeha in turšice, da skuham v kratkem 3 kotle polente ter da povabim nanjo Seka, Cenca, bodočega tajnika Drejca in vse pol miljonarje ter vse napredne lačenbergarje.
Cerkljanski purgar.
V	Divači kradel, v Ljubljani prijet. — Ferd. Hoppe je ukradel minoli teden v Divači delovodji na državni železnici Adalbertn Klossu, kateri ga je imel skoz 10 dni kot rojaka brezplačno na hrani in stanovanju, zlato uro, 35 K denarja, suknjič in telovnik in jo na to popihal. V Postojni je kupil vozni listek na Dunaj. Kondukterji pa, ki so že vedeli o tatvini, so v Ljubljani naznanili policiji, da je v vlaku tako in tako oseba, ki je sumljiva, da je izvršila tatvino v Divači. Policaj ga je prijel, in ker se ni mogel skazati, so ga preiskali in našli pri njem zlato uro in obleko. Denar je že skoro vos zapravil Sedaj čaka v „Novem Žabjeku" obsodbe.
Angel varuli malih. — Dne 26.
t. m. bi se v Mariboru kmalu dogodila nesreča. Dva težka konja sta vlekla z ledom obložen voz. Naprej pred vozom je pa stal otrok, deklica kakih 9 do 10 let. Voznik je vpil, naj se umakne, a otrok ga ni slišal. Še malo trenutkov in otrok bo ležal strt pod konjskimi kopiti. Konj pa, ki je vlekel voz in stopal v navadnem koraku, se je hotel izogniti, ker pa se ni dalo, podnesel je nogo in rahlo potisnil otroka s kolenom na stran, ki je potem prestrašeno odbežal. Konj pa je stopal ponosno dalje in se še ozrl ni na bežečega otroka. Kdo je vodil nogo konja, da ga ni pohodil?
Zgorela zakonska. — V Senju na Hrvatskem so je dogodila grozna nesreča. Zakonska Frančišek in Terezija Mrzljak sta zgorela. Nesreča so je zgodila tako, da je njej, ko je šla po stop-njicah, padla svetiljka iz rok in ji zapa-lila obleko. Mož, ki jej je priskočil na pomoč, se je tudi hudo opekel. Oba sta padla v nezavest. Ona je umrla še istega dne, on pa par dni pozneje.
Razstava v Gantu 1.1903. — V Bruselju na Belgijskem se otvori 12. marca t. 1. internacionalna razstava živil in raznih kulinaričnih izdelkov. Ta razstava bode trajala do konca istega meseca. Razstavili se bodo na ti razstavi sledeči predmeti, kakor: različni kruh, močnate jedi, razni izdelki sirarn in mlekarn, kolonijalno blago, pivo, mineralne vode, razno meso, salami, ribe, letavina, vsakovrstni poljedelski pridelki in ko-nečno kuhinjska in hišna oprava, kakor tudi priprave, katere rabimo v kleteh. Ta razstava bi utegnila koristiti tudi izvozu naših domačih izdelkov in pridelkov. Kdor bi hotel kaj razstaviti, naj se obrne do zastopnika te razstave v Pragi g. Gobit Artur, Karolinenthal.
Na celi zcinljije 3064 jezikov ter več kot 1000 ver. Povprečna starost je 33 let. Med 1000 ljudmi doseže samo en človek starost 100 let in samo šest starost 65 let. Število vseh ljudi je poldruga milijarda, Izmed leh umre na leto do do 35,214.000, na dan 96.480, vsako uro 4020 in 67 vaako minuto. Nasproti pa se rodi na leto 36,792.000 ljudi, na dan 1^0800, vsako uro 4200 in vsako minuto 70 ljudi.
Papirna doba. — V Ameriki imajo sedaj v prometu steklenice iz papirja, istotako imajo ondi že papirnate panto-elje in sedaj grade celo hiše iz papirja. Nedavno so za nekega Rusa v Savinovvku zgradili za 80 tisoč rubljev hišo iz papirja. Na Švedskem so nedavno zgradili neko cerkev iz trdega lesnega papirja.
V	cerkvi je vse iz papirja: stopnjice, oltarji in vsa druga oprava, razven zvonov.
Na smrt obsojen, ki pa noče biti pomiioščen. — V Parizu k smrti obsojeni morilec Lechera noče podpisati uloge za pomiloščenje, češ, da je zaslužil, da se ga obesi.
NorlSnlea zgorela. — V norišnici Colney-Katch blizu Londona je nastal v pondeljek požar, ki je poslopje popolnoma uničil. V norišnici se je nahajalo čez 1000 blaznih oseb, posebno mnogo jo bilo ženskih blaznih. V ognju našlo je smrt 52 oseb. Mnogo blaznih pa je zbežalo. Nepopisno je bilo jokanje in javdanje sorodnikov, ki so prišli iskat svoje nesrečnike.
Roparski umor milijonarja. —
V	Moskvi so v soboto ponoči neznani lopovi napadli in umorili v njegovem stanovanju milijonarja Demetrija fiabu-rina ter odnesli več tisoč rubljev. Umor se je izvršil proti jednajsti uri, takrat namreč, ko je bil B iburi doma sam in je bila njegova družina v gledališču.
Gospodarske stvari. — Kako hraniti cvetic o pr o ko zime? Da cvetice, ki jih hranimo preko zime po sobah in drugih hišnih prostorih, tako pogostoma pomirajo, ni vedno mraz uzrok, marveč večinoma vročina, ki se hitro in pogosto menja, potem prepogosto in površno zalivanje, najbolj pa prah in nesnaga, ki jim zakriva listje in steblo. Ker cvetlice preko zime malo ali pa nič ne cveto, so nehvaležnežu povsodi na poti. Zato se tudi postavljajo čim bolj v stran, kjer se ne zmeni nikdo tedne in tedne za nje, kaj še, da bi se jim kaj storilo I Misli se večinoma, da je to dovolj, če se od časa do časa zalijejo, na to pa, ali jo to delo potrebno ali ne, se niti no pomisli. Da bi se listje in steblo večkrat obrisalo z gobico, v morni vodi namočeno, to ne pride nikomur na um. Saj bi zahtevalo to delo preveč trnda. In vendar dihajo rastline skozi listje in morajo oboleti, C‘im se to pregrne z nesnago. Da ti bodo rastline preko zime uspevale, očisti jih toraj prahu, pajčevine osobito tudi listnih ušij in drugih mr-česov, odstrani tu pa tam pokvarjeno listja ter ne pusti, da se prikaže na rastlini ali v loncu gniloba in plesnoba.
Kakor premajhna skrb je tudi preveliko a nepremišljeno gleštanje rastlinam škodljivo. Vse se jim hoče ugoditi, s strahom se jih brani vsakega vetrička, zaliva se jih vsak trenutek in vrhu tega še z raznovrstnimi tekočinami, katere jim ne ugajajo, kakor so milova voda iz umivalnika, mesne pomije, in celo pivo, vino in kava. Ako korenine obole, ker tičijo v pravem močvirju, in začne rastlina bledeti, zaliva se ji z dobrim namenom, da bi se ji pomoglo še bolj. Če pa taka rastlina od dne do dne hujša in slednjič popolnoma zamre, se pa še čudijo, kako je moglo priti do tega. Kdor hoče na ta način rastline mučiti, je boljše da jih ne goji, ker mu manjka razum za naravo. Ce jih pa hoče na vsak način prezimiti, odda naj jih vrtnarju v varstvo.
Glede zalivanja drži se toraj sledečih pravil: Po zimi hraniti je sobne rastline kolikor mogoče v suhem : zalivati se jih ne sme tako dolgo, dokler se ne pričenja zemlja ločiti od lonca in dokler ne ta, ko ga potrkamo s prstom, bolj tanko zazvoni. Ked. - pa zalivamo, ne varčimo z vodo, ampak zalivajmo tako dolgo, da ta spodaj odteka. Zaliva naj se le s čisto vodo brez vsakoršne primesi. Da dobi ta primerno toploto, pustiti jo je pred porabo nekoliko ur v dotični sobi. S pomočjo lesenega kolčiča zdrah-ljati je večkrat gornjo zemljo v loncu, osobito pa pred nalivanjem. Če se noče zemlja dolgo osušiti, Tcar se večkrat dogaja, in se začne prikazovati mah na površju, prevrniti je rastlino ter vzeti previdno z grudo vred iz lonca, a luknjico, ako se je zagrutila, je očistiti ter pokriti z majno črepinjico. Rastlina se nato zopet zasadi, zemlja nekoliko potlači v lonec ter površina zrahlja, da za-moreta zrak in vodR lažej h koreninam. Kolikokrat je zalivati, ali vsake tri ali štiri dni, kakor se navadno sliši, se ne more določati; zaliva naj se, čim je rastlina pokazala, da bi bilo to delo potrebno, vendar nai se ne dopusti, da bi močno omedlela, vendar pa listje lahko nekoliko ovene. Cim bolj v mrzlem se rastlina nahaja, tem manjkrat se zaliva ; tako tudi ako je zunaj mraz in se ne more soba zračiti. V gorkih sobah, osobito tam, kjer se lahko zrači, treba jo večkrat zaliti, ker voda bolj hitro izpuhti.
Za kratek čas.
Kaznovana klepetavost. — To zimo je bilo, kje je vse eno, a bilo je kakor rečeno v tej zares hudi zimi. To«ia Tinci in Tonici ni bila prehuda. Sicer bi ne bili stali toliko časa pri vodnjaku in obirali sosede in prijateljice. Človek komaj more govoriti v tem „vra?.jein" mrazu, a njima je tekel jeziček hitreje ko vodeni curek iz vodnjaka. In kolikrat ste se že poslovili, da se razidete; a še to in še ono si je jedna in druga izmislila in domislila, kar se ji je zdelo vredno „zaupati kot skrivuostu svoji prijateljici,
Nn vso zadnje je pa le trebalo iti in resno ho poslovite. Toda o joj! Niti penili se ne morete! Kaj je to? Vlečete, brrale, pa spaka, ne gre in ne ure. ..Čofniti'' so bili primrznjeni! Kaj bo pa sedaj? Kadovelnu, burk željna mladina je že zapazilu sitni položaj in hitro je rasel krog smejočih se ljudi. V tem obupnem in pomilovanja vrednem stanju se o;u načite, popustile „copate“ primiznjene na led in hitite domov — v nogovieab. Pač kaznovana klepetavost!
Tržne cene			•	
Za	100	kg		
Kava: Santos. .	. K	190 —	do	200 —
„ Saridomingo	11	240-—	ii	260’—
„ Java . . .	»1	240 —	v	260-—
„ Pnrtnrieo .	)1	260- -	V)	280'—
„ Ceylon . .	11	320—	11	360 —
Sakdor ....	11	88'—	11	89 —
Špeh			160 —	11	180 -
Pel rolij v sodu .	11	32 —	11	33-
„ zaboju .	11	10 50	11	11-
Maslo surovo . .	11	170—	11	190-
„ kuhano .	11	200 -	11	220-
Otrobi debele .	11	10 40	11	12-
,, drobne . . Turšiča stara . . .	11	1040	11	11-
	11	16 40	11	17‘ —
„ nova . . .	11	15 —	11	16-60
Oves		11	16 —	11	18-—
Moka ogerska:				
št. 0 K 30 — št. 1	K 28 80 št. 2 K			28 20
„ 3 „ 27 80, „ 4	27 — >1 u * * 1 11		& „	26 —
Naznanilo.
Vsem mojim odjemalcem in sploh vsem trgovcem s pomerančami, limoni in s suhim sadjem, posebno pa Se onim, ki so v moji bližini, uljudno naznanjam, da 8. ali 10. svečana odpotujem od tukaj v Trst, in da nakupim celi vagon južnega in drugega sadja. Nakupim samo blago prve vrste. Zagotoviti moram torej vsakega, ki kupi blago od mene, da mu postrežem a robo prve vrste in po najnižji ceni, kakor da si naroči in Trsta. Postrežba točna.
Jožef Zuljan,
trgovec svežega tn suhega sadja, Schladming.
Viktor Toifoli
v Gorici, via Teatro št. !iO
(na stari pošti)
velika zaloga
oijkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 48
Priporoča se preč., duhovščini za naročbo olja za cerkv. svetilke.
Corfii
Bari
Lucca
Nizza
kr. 56 60 „ 7q 80
Naznanilo.
Znana in zelo obi«kovana gostilna
„Tre amici“
v ulici Via Caserma se je preselila v Nunsko ulieo (Via Monuche) v prost' re, kjer je bila dosedaj starodavna gostilna pri:
„Belem zajcu“
(„AI lepre bianco“)
Postrežba in jedila izvrstna; toči domača črna in bela vina, vse po zmernih c-nah. Z gostilno so združena 'udi prenočišča za goste in hlevi za živino. Za obilno udeležbo se priporoča
udani
Ivan Krpan,
gostilničar.
PETER COTIČ
čevljarski mojster
| v Gorici, Gosposka ulica št. 14. $
» priporoča svojo delavnico.
Oznanilo
Dobro priporočena zava rovalnica išče potovalnega zastopnika za Goriško in Istro. Stalna mesečna plača in visoka provizija. Prošnje opremljene s ..c urr icul n m vitae’’ naj se izvolijo poslati na npravništvo ,,Primorskega Lista’* v Gorici, v Serncniški ulici hišna številka 16.
15
pod navadno ceno
razprodaja
radi poznega zimskega časa
J. Zornik
Gorica, Gosposka ulica 7,
T
X
vse zimsko blago, kakor n. pr. krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, blu-se, volno, kožuhovino, zimske čevlje itd. — Nikdo naj ne zamudi te lepe prilike sa ceni nakup!
X
t
t
Hladnikove j j J; j
1. bostnajst izbranih Marijinih pesmi.) za mešan ali dvoglasen ženski zbor op. 15; nova izdaja za Marijino družbe prirojena, par-tit. in 20 glas., 5 krmi, posamozna partitura 1 krono, vsak glas 20 vin.
2. Šestintrideset obhajilnih presv. R. Telesa in Srca Jezusovega, pesmi za mošau ali dvogl. ženski zbor "p. 39., partft. in 4 glas t krone, posam. glas 40 vin.
bobi se v ..Katoliški bukvami", pri L. Sclnventnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem Mestu, Dolenjsko.
SaJarslo in raarslo inšlvo
za J3rda v gorici
Prodnjn naravne in prstne briške pridelke po zmernih cenah.
Zaloga pristnih vin:
burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih.
DESERTNA VINA.
Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20.
Onik
velike zaloge ooerske moke
St. 0
A. Casagrande v Ajdovščini.
1	2	3	4	5	6
za 50 kg.
K 14- 132» 13'- 1210 1240 M 1130
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z žitu ami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
Lekarna
GrisloMcUi y Gorici
Prave in edine žel. kapljico
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. —Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico
(Varstvena znamka) popjje _ 0krepi
želodec, store, da agine v kratkem času omotica in iSi-votna Ičnost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo sc v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve iu p o š i 1 j a t v e pa jedino le v lekarni
\,
( ItINTOFOliETTI
v Gorici.
ooooooooooo
Sj Krojaška mojstra 0
Q Oufer Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom w v Gorici in na deželi, posebno pa fl č. duhovščini za obilna naročila.
ooooooooooo
^nton JFon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
(j Teodor Slabanja, jfj i
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam b tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. J»j
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUSIČ,
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se sl. občin-slvn v mestu in na deželi, posebno čč duhovščini. — ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, l»si ni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne!
Čebelno
V	V
J. po 4*90 K
voščene sveče ~ Za pristnost
jamčim z 2000 K
Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem	j	KOPAil
svnnar v Gorici, ulica sv. Antona.
			
1 3^ ' 1 *=> 'S “ C_3	lUP Tovarniška zaloga usnja, tvornica nadplatov, izde-lovalnica jermenov, bičev itd. Glavna zaloga leščila v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Kupvje surove kože 1 po dnevnih cenah v velikih in majhnih množinah,	> Ustanovljena leta 1806. Telefon štev. 62. I. DRUFO VKA - GORICA Glavna zaloga In pisarna v Gosposki ulici 3: podružn.: Gorica Raštel 3. Selana, Krmln.	gT cxa p—« CD ^ «* CD csj- CTD C—. 1 CD ^*