Domovi m
Jl227 *
AMERICAN IN SPIRIT mtmH m UNOUAM ONLY
/%• IVU E R I C/% M— n o M
NO. 139
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MOENING, JULY 24, 1967
SLOVCNIAN
»lOftNINO N€WSPAP^fc
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Število brezposelnih v Britaniji še raste
Po enem letu načrtne deflacije je število brezposelnih doseglo rekordno višino.
LONDON, Vel. Brit. — V letošnjem juliju je brezposelnost dosegla 543,000, najvišje število v juliju od leta 1940. V to število so všteti vsi brezposelni, stari in mladi, ki iščejo zaposlitev le Začasno. Brez mladih ljudi znaša število brezposelnih 464,000, Prav toliko kot v juniju. Običajno se število zaposlenih v juliju Vedno poveča za blizu 19,000.
Število brezposelnih v juliju je doseglo 2.3 odstotke celotne delovne sile, kar brez dvoma še ni veliko, vendar pa precej, če Pomislimo, da je bilo v lanskem lubju brez posla le 1.13 odstotke delavoljnih.
Poročilo o stanju zaposlenosti le bilo objavljeno eno leto potem, ko je vlada uvedla trde gospodarske ukrepe, ki naj bi polagali britanskemu gospodarstvu zopet na noge ter zavarovalo britanski funt sterling. Nekaj časa so bili ukrepi dosti u-činkoviti in so pomagali Britaniji plačati del dolgov in izboljšati njeno plačilno bilanco. Funt je postal zopet trdna in cenjena Valuta, ki je za kratek čas v aprilu presegla celo svojo uradno vrednost.
V zadnjih dveh mesecih je prišlo v vrstah delavske stranke do rastočega, odpora proti gospodarskim omejitvam, ki naj pripravile Angleže do tega, bi živeli v mejah svojih dohodkov in ne preko njih kot v Preteklih letih. Ko je prišlo do krize na Srednjem vzhodu, je tudi funt izgubil svojo trdnost Zadnjih mesecev. Pri takem stanju je skupina 70 poslancev levega krila delavske stranke pozvala vlado, naj pusti svoj napor Za ohranitev trdnosti funta in vlogo mednarodnega bankarja ter se zavzame za povečanje Produkcije, delovnih mest in socialnega skrbstva.
^nije bodo morale poročati o sestavu svojega članstva
WASHINGTON, D.C. — Federalni urad za ravnopravnost v zaposlitvi je pozval na temenu zadnjega zakona o civilnih Pravicah vse unije, naj poroča-1°. koliko belih in koliko črnih elanov imajo in koliko je pri 11 j ih registriranih belih in črnih Vajencev. Nekatere unije so zelo konservativne in ne sprejemajo crncev; te se bodo seveda pozivu uprle, toda uspeha pri tem 116 bodo imele. Sicer pa Urad za Wvnopravnost v zaposlitvi nima kobene pravice, da bi kaznoval drvije, ki kršijo načelo ravno-
Pravnosti.
Federalno tajništvo bo vse podatke analiziralo in prihodnjo žitno objavilo pregled zaposlitve k0 rasah.
Tudi podjetja so obvezana po Zakonu, da dajejo federalnim o-klastem podobne podatke o svo-Icrn osobju in tovarnah in uradih.
Novi grobovi
Mary Kess
Včeraj je umrla po kratki bolezni 57 let stara Mary Kess s 7586 Chardon Road v Kirt-landu, rojena Mišic v Lorainu, žena Rudolpha, mati Rudolpha in Patricie, sestra Frances Mar-sho, Josephine Egan, Ann Miko in Matilde Ahlin. Pokojna je bila članica ADZ št. 11 in Podr. št. 10 SŽZ. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 9.30, v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughby bb 10.30, nato na All Souls pokopališče.
John Primovic (Primožič)
V	soboto je umri na svojem domu na 1064 E. 66 St. 72 let stari John Primovic (Primožič), rojen v Cerknem v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko 1. 1913, mož Mary, roj. Urbania, oče Johna, Josephine in John Oblak, 3-krat stari oče, brat Marie Vcscina in Uršule Jereb (obe v Sloveniji). Zadnjih 19 let je bil zaposlen pri White Motor Co. Pokojni je bil član SNPJ št. 5 in Vitezov sv. Jurija, j Pogreb je danes ob 9.15 iz Žele- | tovega pogreb, 'zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo.
Ernest Janša
V	petek zjutraj je nenadno umrl v Windsorju, Ohio, 49 let stari Ernest Janša, rojen v Clevelandu, sin 1. 1965 umrlega Antona in Rose, roj. Baznik, brat Helen Marinič in Dorothy De-ver, nečak rnsgr. L. B. Baznika, župnika pri Sv. Vidu, Charlesa, Mathewa in Edwarda Baznika ter Alice Zorc. Pokojni je bil :Ian Baragovega dvora št. 1317 Kat. borštnarjev. Pogreb je danes ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
John Paulin
V	petek je umrl v Euclid Glenville bolnici 72 let stari John Paulin s 1123 E. 177 St., rojen na Vrhniki, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, mož Rose, roj. Janesch, oče Johna Jr. in Olge DeMell, očim Elsie Jacobs in Rose Sepic, 7-krat stari oče.
(Dalje na 3. strani)
Sueški prekop še ne bo kmalu zopet odprt
Ovire niso toliko tehničnega kot političnega značaja.
KAIRO, Egipt. — L. 1956 smo kmalu po končani sueški krizi zvedeli, kdaj približno bo sueški prekop zopet goden za plovbo. Treba je bilo najti potreben denar, da so prekop očistili potopljenih ladij. Letos je položaj ve-1 liko neugodnejši. Obnova plovbe po prekopu ni samo vprašanje tehničnega značaja, ampak še bolj političnega.
Strokovnjaki pravijo, da bi se prekop dal precej hitro spraviti v red, toda politiki še ne vidijo dneva, kdaj se bo plovba začela. Prekop leži namreč na demarkacijski črti med Izraelom in E-giptom in tvori ločnico med izraelskimi in arabskimi četami. Zato še danes ni rešeno vprašanje, pod čigavo kontrolo naj prekop spada. Izrael noče kontrole priznati Egiptu, Egipt se zopet upira, da bi pri prekopu imel Izrael kaj besede. Izrael pravi, da je pripravljen za razgovore o tem problemu, toda E-gipt ga mora najpreje pravno priznati, tega pa zopet Egipt noče.
Gospodarsko je Egipt bolj navezan na prekop kot Izrael. E-gipt zasluži vsak mesec na pristojbinah nad $20 milijonov, Izrael pa nima od tega nobene koristi. Zato bo skušal Izrael izrabiti prekop kot pot do pritiska na Egipt, da prizna izraelske zahteve. Na Egipt pa pritiskajo tudi tiste arabske države, ki vozijo skozi prekop svojo nafto v Evropo, to sta v prvi vrsti Kuvajt in Savdska Arabija. Več vpliva na Egipt ima Kuvajt, ker Egipt dobiva, kadar je sila, v Kuvajtu začasna posojila.
Zvezni primanjkljaj v proračunu 9,8 bilijonov
WASHINGTON, D.C. — Zakladno tajništvo je objavilo, da je znašal primanjkljaj v zveznem proračunu za leto 1966-1967 9.9 bilijonov, 8.1 bilijonov več, kot je predsednik L. B. Johnson napovedal v začetku proračunskega leta, pa vendar 1.1 bilijona manj, kot so mislili še v maju.
Po drugi svetovni vojni je to drugi naj večji primanjkljaj, leta 1959 je znašal ta namreč kar 12.4 bilijona.
Prvotni proračun je predvide-val 112.8 bilijonov izdatkov in 111 bilijonov prejemkov, torej primanjkljaj 1.8 bilijona. Dejansko je bilo izdatkov 125.7 bilijonov, prejemkov pa 115.8 bilijonov, primanjkljaj znaša torej 9.9 bilijonov. Glavni vzrok na-rastlemu primanjkljaju so stroški vojne v Vietnamu. Ti so bili oredvideni na okoli 10 bilijonov, dejansko pa so znašali okoli 20 bilijonov.
Medicinski rastlinjak
V nekem tokijskem botaničnem vrtu so uredili posebne grede, na katerih gojijo okoli 1200 zdravilnih rastlin in zelišč.
Med njimi so tudi razmeroma redke rastline, ki jim sicer pripisujejo veliko zdravilno moč,
Senat hoče več pravi®
WASHINGTON, D.C. — Kar sredi poletja so se nekateri vidni senatorji spomnili, da senat nima vseh pravic, ki mu jih Tamči ustava. Tekom desetletij mu jih je pobrala federalna u-prava, posebno pa še Bela hiša. Vsak senator navaja svoje “izgubljene” pravice, najbolj zgovoren je v tem pogledu senator Fulbright, ki misli, da je senat izgubil vse pravic^ v zunanji politiki, ki jih je imel še v začetku tega stoletja. Pravi, da je treba obnoviti staro ravnovesje med Belo hišo in senatom na polju zunanje politike, da senat ne bo samo “po praznikih” odobraval politike, ki jo že kar precej usmerja predsednik.
Ker je Fulbright predsednik senatnega zunanjega odbora, bo morda zopet poskusil obnoviti boj za večje senatne pravice v zunanji politiki. Vsaj vietnamska vojna mu bo gotovo zmeraj iahko dajala potrebne prilike za take politične podvige.
GLAVNA SKUPŠČINA ZN VRNILA SREDNJI VZHOD VARNOSTNEMU SVETU ZN
Izredno zasedanje glavne skupščine Združenih narodov je bilo pretekli petek zaključeno brez obsodbe Izraela in brez zahteve po končanju vojnega stanja na Srednjem vzhodu. Skupščina je enostavno vrnila krizo na Srednjem vzhodu v ponovno reševanie Varnostnemu svetu, od koder je bila na zahtevo ZSSR prenesena v glavno skupščino.
Iz Clevelanda in okolice
iz bolnice
Anton Žnidaršič, 1166 E. 60 St., se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnice in se lepo zahvaljuje za obiske, kartice, cvetlice in pozdrave.
Joseph Mramor, 6618 Schaefer Avenue, se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnice in se zahvaljuje za obiske, kartice in druge ljubeznivosti tekom svojega bivanja v bolnici.
Seja—
Klub Ljubljana ima jutri, v torek, ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave.
Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Asesment—
Jutri je 25, ko večina društev pobira asesment.
Tajnica Društva sv. Marije
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Glavna skupščina Združenih narodov je oretekli petek sprejela resolucijo, ki ro jo predložile Švedska, Avstrija in Finska. Resolucija poziva glavnega tajnika ZN U Tanta, naj vse zapiske o izrednem zasedanju glavne skupščine izroči Varnostnemu svetu, ki naj čim preje obnovi kot “nujno zadevo ’ razpravo o položaju na Srednjem vzhodu. Za resolucijo je glasovalo 63 držav, proti njej 27, vzdržalo glasovanja pa se jih je tudi 27. Izredno zasedanje glavne skupščine se je tako končalo brez vsakega pravega sklepa na veliko ne-
jevoljo arabskih držav in njihovih podpornikov. Sovjetska	“kskj bo po-
zveza je skušala skupa, z Združenimi državami doseči o- .birala asesment jutr] od 530 d0 dobritev za kompromisno resolucijo, ki bi zahtevala umak- L .	,
nitev izraelskih čet z osvojenega arabskega ozemlja, pa ' istočasno tudi konec vojnega stanja arabskih držav z Izraelom. kar bi pomenilo dejansko priznanje obstoja Izraelske države. Arabske države so ta predlog, ki ga jim je stavil v imenu Sovjetske zveze njen zunanji minister A.
Gromiko, z ogorčenjem odklomle:____________________________
Poskus Sovjetske zveze doseči i	’
obsodbo Izraela kot napadalca, stališča in zahteve, privedlo je sprejem zahteve po takojšnjem tudi do sestanka Kosygina in in brezpogojnem umiku izrael- Johnsona v Glassboro, do kake-skih čet z arabskega ozemlja in ”a zaključka pa ni prišlo. Četuai zahtevo po povrnitvi vojne ško-, bi glavna skupščina kako reso-de v glavni skupščini Združenih >cijo sprejela z dvetretjinsko j nardoov, ko se ji to ni posrečilo večino, bi ta ne bila sama po
Zadušnica—
V sredo ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Violo Gaye ob 4. obletnici njene smrti, ob osmih pa za Roso Snyder ob 34. obletnici smrti. Pokojni sta hčeri Louisa in Rose Erste s Schiller Avenue.
niso pa še povsem raziskane možnosti za gojitev teh zelišč v rastlinjakih.
v Varnostnem svetu, je tako popolnoma propadel. Celotno vprašanje je vrnjeno v Varnostni svet, kjer so ga obravnavali od vsega začetka.
Združene države so pristale na kompromisno resolucijo po razgovorih Goldberga z Dobri-ninom in Gromikom. Ko je Gromiko predložil načrt resolucije arabskim predstavnikom, so jo ti z ogorčenjem zagrnili, češ da je dejansko še slabša od one držav Latinske Amerike, ki so jo zavrnili 4. julija.
Izredno zasedanje glavne skupščine je bilo pozorišče, kjer sta obe strani razlagali svoja
sebi obvezna, bila bi le nekak “moralen” pritisk, ker je po u-stavi ZN odločanje in obvezno sklepanje o vprašanjih, kot je sedanja kriza na Srednjem vzhodu, dejansko pridržano Varnostnemu svetu.
Večinoma sončno in hladnejše. aJvišja temperatura okoli 80.
General De Gaulle fa teden junak dneva v Kanadi
Prek® lise® mrtvih v pakess! m Turškem
ADAPAZARI, Tur. — V soboto je močan potres povzročil široko in hudo opustošenje v zahodnem delu Turčije kakih 80 milj vzhodno od Istambula. Naj-hujše je bilo prizadeto mesto A-dapazari z okoli 80,000 prebivalci. Najmanj tisoč oseb je izgubilo življenje. Potresni sunki
»■n	UT m 20 3e včeraj Ponovili’ vendar ni-
HUJSl KOT ¥ W#U fjfj ip0 povzročili nobene večje nove
v ...	.. t. .	t škode. Pričakujejo, da se bodo
črnski izgredi v Detroitu so resnl sunki nadaljevali vsaj
dosegli sinoči tak obseg, ]0 dri
da je guverner Romney | vlada e ,ala na f v0
poklicat na pomoč zvezno | iaštvo k| jo zaže]o iskati med
vodstvo.	i ruševinami mrtve in ranjene.
DETROIT, Mich. Včeraj je r)os]ej so potegnili iz podrtij 60 doživel Detroit najhujse nemire trupel poneSrečencev in priča-v svoji zgodovini. Na tisoče crn- kujej0; da jih bodo še na stotine_ cev je požigalo, napadalo polici- Vlada je pQ prvi oceni uničenja 10 in plenilo po raznih delih mesta. Guv. Romney je potem, i ko
CLEVELAND, O. — Organizatorji razstave 67 v Montrealu so pregovorili še lani kanadsko vlado, naj povabi nanjo vse državne poglavarje, kar jih je na svetu. Vlada je ugodila predlogu, pa je kmalu spoznala, da je bil to zanjo zelo drzen in tvegan korak. Najprvo je treba ugotoviti, koliko je državnih poglavarjev; ali spadajo na, primer v to bratovščino tudi predsedniki raznih mini-republik v Airiki in na oceanih? Dalje je treba računati s tem, da se razni povabljenci ne bodo db-žali tradicijonalnih navad, ki veljajo za goste, kar kanadsko vlado lahko spravi v zadrego.
Med take povabljence, ki mislijo, da lahko prikrojijo formalnosti obiska svoji politiki in ne splošnim običajem, ki veljajo za goste, je seveda general De Gaulle. Za svoj o-bisk v Kanado je sam sestavil spored, ki bi ga težko mogli spraviti v sklad z običaji, ki veljajo za obiske državnih poglavarjev. General je hotel napraviti iz obiska politično potovanje. S tem dela težave kanadski vladi, zato je pa ta teden postal junak dneva vsaj
za Kanado in deloma tudi za Ameriko.
Navada je, da vsak državni poglavar obišče najprvo pre-stolico in vlado, kadar gre na uraden obisk, šele potem hodi po deželi. DeGaullov spored je to pravilo postavil na glavo.
Najpreje je hotel poudariti, da ima Francija še zmeraj kolonijo v Severni Ameriki. Ni velika, saj šteje komaj 5000 duš na otokih St. Pierre in Miquelon. Zato je hotel najpreje obiskati ta otoka in šel šele potem v Kanado. To ga je prisililo, da je potoval v Ameriko ne na letalu, ker o-točje nima nobenega pripravnega letališča, ampak s francosko vojno ladjo. S tem je pač hotel Kanadi pokazati, kje so njegove glavne simpatije.
De Gaulle je potem odpotoval v kanadsko provinco Quebec, ki je središče in trdnjava francoskih Kanadčanov. Tam ni imel okoli sebe nobenega “Anglosaksonca” in se je lahko na veliko vnemal za politične in narodne ideale naslednikov nekdanjih francoskih emigrantov. To je lahko delal po mili volji, kajti
liberalna stranka francoskih Kanadčanov spada med glavne stebre kanadske federalne vlade in mora ta vlada prenašati vse, kar se ji v provinci Quebec ne dopade. Tega pa je veliko.
Potem je general šel iz Que-beca z avtom v Montreal na razstavo. Dal je s tem lepo priliko francoskim Kanadčanom, da ga lahko osebno vidijo. Vozil se je v francoskem avtomobilu Citroen — morda je pri tem mislil tudi na “staro Šibilo” — in ne v uradnem avtu kanadske vlade (Cadillac).
Tudi v Montrealu bo general pokazal, da ga srce vleče le k francoskim Kanadčanom. To bo jasno pokazal v govorih, ki jih bo imel v Montrealu. Glavnega bo imel v francoskem paviljonu na razstavi, kamor je povabil kakih 200 odličnih gostov.
Šele 26. julija — zadnji dan svojega obiska v Kanadi, — se bo general pokazal v Otta-wi in za kratek čas postal pravi gost kanadske vlade. Tam bo imel tudi priliko, da poudari osnovne tendence v svoji zunanji politiki, ki pa Kanadi morda niso preveč pri-
kupne. Kanada je namreč članica NATO, ki jo general napada, kjer le more; simpatizira tudi s pristopom Anglije v Evropsko gospodarsko skupnost, česar pa zopet general ne odobrava.
Iz Ottawe se bo general vrnil domov — z letalom.
Ameriška javnost spremlja generalovo pot s precejšnjo pozornostjo. Ker računa z verjetnostjo, da bo general porabil priliko, da udari po “Anglosaksoncih”, je časopisje brskalo po generalovi politični življenski poti in odkrilo marsikaj, kar mu morda ni všeč, da se obeša na veliki zvon. Zakaj na primer general rohni proti vojni v Vietnamu, sam pa odobrava francoske prodaje orožja in muni-cije Portugalski za njeno vojskovanje proti domačinom v portugalskih kolonijah? Zakaj pomaga beli manjšinski vladi v Rodeziji? Zakaj gre na roko beli diktaturi v Južni Afriki?
Zato generalov obisk v Kanadi ne bo zboljšal stikov med Washingtonom in Parizom, jih bo najbrže le poslabšal. Pa to generala nič ne briga!
izjavila, da je mrtvih okoli tisoč.
! Turčija se pripravlja na obisk je ogledal razdejanje mesta papeža Pavla VI v Rimu so iz_
iz helikopterja dejal, da izgleda mesto, kot da bi bilo bombardirano. Ogenj je enkrat popolno-	cangrajskega' patrijarha,
ma zajel prostor 10 blokov. ,nato pa še poromal v Efez. v Guverner je na prošnjo zupa-1 Jstambulu ga bo pozdravil pred_ na poslal v Detroit 7,000 moz ,ednik Turčije Cevdet Sunay,
javili, da bo papež odšel na pot, kot je bilo določeno. Obiskal bo
narodne garde in še več sto državne policije. Ko je izgledalo, da vse to položaju ne bo kos, je pozval na pomoč zvezne čete. Zvezna vlada je obljubila, da bo danes popoldne v mestu kakih mOOO rednih zveznih čet. Guverner je kmalu potem, ko je prosil j za zvezno pomoč, to odpovedal. Doslej so bili tekom izgredov vsaj 3 mrtvi, preko tisoč pa aretiranih. Število ranjenih ni znano, škoda je ocenjena na milijone.
Guverner je proglasil stanje javne stiske, župan pa je prepovedal vsako prodajo alkoholnih pijač in ukazal zapreti vse gaso-linske postaje, da ne bi mogli zažigalci do gasolina. Proglašena je bila policijska ura od devetih zvečer do 5.30 danes zjutraj.
Neki policijski oficir je dejal, da ti izgredi niso bili le najhujši, kar jih je kdaj videl Detroit, ampak tudi najhujši črnski izgredi, kar jih je kdaj videla vsa dežela, tudi hujši in bolj divji od onih v črnskem predmestju Los Angelesa Watts poleti 1965.
kateremu je sv. oče poslal izraze sožalja in večjo vsoto denarja ]za ponesrečence.
Carl Sandburg umrl
FLAT ROCK, N.C. — V soboto je umrl na posledicah srčne kapi 89 let stari pesnik in življe-njepisec Lincolna Carl Sandburg, P u 1 i z erjev nagrajenec, spoštovan in čaščen od poglavarjev držav, šolnikov in mladine, ki se je učila v šolah njegovih pesmi.
Ameriški vohuni na Cipru?
MOSKVA, ZSSR. — “Pravda”, glavno uradno glasilo Komunistične partije ZSSR, je objavila podrobnosti o delovanju vohunskega kroga ZDA na Cipru, navedla je celo telefonsko številko teea centra. Poročilo trdi, da so Združene države preplavile otok s svojimi vohuni in agenti, Amerikanci in domačini, v naporu, da otok spremene v oporišče NATO.
•teiEiiSMu Bommm
xy» . .	x .... ••'►Aii
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 139 Monday, July 24, 1967
Nemirno poletje
Smo sredi globokega poletja. Kdor le more, misli na počitnice ali pa živi od spominov nanje. Nihče ne misli na vojne nevarnosti “tik za goro”, vse se vdaja veri v mir in zabavlja, zakaj grmijo v Vieantmu topovi, zakaj pokajo bombe in granate, zakaj se tam vojna ne konča tako hitro kot med Izraelom in Arabci. Pa vendar to zabavljanje ne sega globoko v naše spoznanje, je bolj plod nezadovoljnosti, ker nas nekaj moti v našem vsakdanjem življenju. V svoji lagodnosti pripisujemo te motnje le par političnim problemom, ne mislimo, da jih je prav veliko, ki nanje ne mislimo, pa vendarle po svoje vplivajo na našo godrnjavost.
Pravega miru nimamo namreč niti v tem poletju. Le poglejmo!
Poročila iz Južnega Vietnama nas morijo vsako jutro ali vsaj vsak večer, kadar odpremo televizijo ali pa prebiramo naslove člankov in vesti v dnevnem časopisju.
Vemo, da vietnamske vojne ne bo že jutri konec, manj se pa zavedamo, da imajo vietnamski komunisti že načrt, kako bi nas motili celo poletje in še potem. Njihov načrt je v grobem tale: koncentrirati hočejo svoje čete ob demilitarizirani coni in ob meji s Kambodžo. Tam imajo ozadje, kamor se po potrebi brez strahu umaknejo, saj vedo, da jim tja ne bodo sledile ameriške čete. Zato mora general Westmoreland imeti stalno velik del čet ravno ob demilitarizirani coni in ob meji s Kambodžo, bi jih pa krvavo rabil drugje, kajti komunisti skušajo poglobiti gverilsko vojskovanje v notranjosti Vietnama, kar se jim je tudi posrečilo. O tem zgovorno priča zadnji njihov posrečeni napad z raketami na našo postojanko Da-Nang v srednjem delu Južnega Vietnama. Miru torej ne bo v Južnem Vietnamu tja do jeseni, pa tudi potem bomo zastonj čakali nanj.
Na bojni črti med Izraelom in arabskimi oboroženimi silami vlada mir brez miru. Arabci kršijo premirje, kadar se jim zljubi, saj vedo, da jih izraelske čete ne morejo preganjati daleč v azijske in afriške puščave.
Kaj pa na Tajskem? Tam se stalno vršijo spopadi med tajsko armado in rdečimi gverilci; ali bodo naše čete ostale zmeraj le opazovalke?
Nemirna je postala demarkacijska črta v Koreji. V Afriki se dogajajo državljanske vojne na tekočem traku.
Sedaj jo imamo v Nigeriji, ne ravno revoluciji podobne nemire pa v Kongu. Zmeraj se nekaj pripravlja v Gani, Gvineji, Sudanu itd. V Rodeziji so izbruhnili izgredi, kaj naj pomenijo? Somalija se je začela na tihem pretepati z vsemi svojimi sosedi, kaj se bo iz tega izcimilo? Alžir grozi Tuniziji, Maroko pa zopet Alžirju, pri tem pa še škili na Mavretanijo. Hvala Bogu, da je Amerika postala tako pametna, da se ne vtika več v afriške notranje zadeve in da ne vidi za vsakim grmom rdečega zajca. Nekaj pa vre tudi v nekaterih republikah Latinske Amerike. Nikjer ne grozi zaenkrat prava revolucija, pa vendar njene možnosti ne smemo popolnoma izključevati.
Od tod povsod nas televizija, radio in časopisje zasipajo z razburljivimi novicami, ki so večinoma pretirane.
Tega se navadno prepozno zavemo, zato nas take vesti le preveč jezijo. In to naj se imenuje mirno poletje?
Nič boljše ni na političnih frontah, pri nas doma in povsod na svetu.
Poglejmo na primer samo na naše glavno notranje politično bojišče: Kongres! Moral bi biti že par tednov na počitnicah, pa še zmeraj zaseda in ima pred seboj poleg cele vrste nakazilnih zakonov, ki jih mora izglasovati v letošnjem zasedanju, ker bi drugače zastalo izvrševanje federalnega proračuna, še okoli 20 važnih političnih zakonov, ki pomeni vsak sam zase važno politično bojišče. Politični boji se vršijo za in proti predlaganemu povišanju pokojnin, za in proti podpiranju tujine, za in proti nadaljevanju vojne proti revščini, za in proti novim davkom, za in proti podpiranju prosvete, za in proti civilnim pravicam, pa še mnogo drugih. Ne spijo pa tudi državne legislature in mestni sveti.
Vse polno bojev imamo tudi v našem socijalnem življenju. Navadno imajo obliko štrajkov ali hudih mezdnih pogajanj. Štrajk se je vmešal v železniški nromet, imeli smo ga v gumarski in ga imamo v bakreni industriji, bojimo se ga v avtomobilski. Prihranjeno nam ni letos razburjanje nad črnskimi izgredi, ki nas teden za tednom opozarjajo, da črnski problemi še niso našli zadovoljive rešitve in ie tudi ne bodo tako hitro.
Bojišča pa najdemo tudi tam, kjer bi jih najmanj pričakovali. V naši federalni administraciji je na primer par sto samostojnih agencij, več ali manj važnih. Njihovi voditelji so si stalno v laseh, sedaj v tem sedaj v drugem vpra-jin marsikje že tudi verska vod-šanju. Kdo naj jih miri? Moral bi jih po ustavi in tradiciji Jstva v rokah novih rodov. Vo-lohnson, pa mož ne utegne, ima drugih, važnejših poslov Izijo že po potih, ki se nam sta-več kot preveč na glavi. Taki spori imajo večkrat tudi ve-jrejšim zdijo v marsičem nera-like posledice. Federalni tajnik za narodno obrambo Mc- zumljiva in čudna, a to časa in
Namara je na primer v stalnih bojih z generali in admirali, ne da jim ne toliko svobode ne toliko denarja, kot bi ga radi imeli. To je s stališča demokracije prav, saj mora civilna oblast biti nad vojaško, toda nihče ne ve, kdaj se pri tem dela škoda narodnim interesom.
Ker smo ravno pri narodnih interesih, moramo pripomniti, da so tudi ti sredi večnih bojev, ki posegajo globoko v naše dnevno življenje. Ali je potrebno, da smo v Vietnamu? Ali je treba, da imamo naše oborožene sile v več kot 30 državah, ko nam vendar v Vietnamu primanjkuje vojakov? Ali je prav, da se vtaknemo v imenu svobode v vsako stvar, potem se jo pa ne moremo znebiti, čeprav se zavemo, da smo se zmotili?
Vse to se gotovo ne godi v znamenju miru, na vse to se jezimo. V pozni jeseni bomo pa rekli: Hvala Bogu, poletje je minulo brez večjega vojskovanja. Taki smo pač in take so naše trditve, morda pravilnejše, kot se nam zdijo na prvi mah.
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.

Duluth, Minn. — Zgodovina pove, da svet (ljudje namreč) je bil vedno čuden. Čuden je svet danes. Postaja pa vedno bolj in bolj čuden!
Voditelji narodov objavljajo dan za dnem razne proglase za mir med narodi. Istočasno pa podirajo in rušijo mir — kakor Babilonci nekoč svoj Babilon.
Svetovna organizacija Združenih narodov (OZN) je nekak političen babilon sedanjih časov. Začeli so ga “zidati” po prvi svetovni vojni pod imenom Liga narodov. Ni doživela niti 10 let. Po drugi svetovni vojni, pred 20 leti, so začeli “zidati” drugega pod imenom OZN. Še živi. U-spehov pa ima vsak dan manj in njene apele in proglase le malokdo še resno vpošteva. Ko bi ne imeli vsestranske podpore od našega dobrega Strica Sama, bi OZN že zdavnaj izdihnila.
Izmed vseh verskih organizacij deluje za mir med narodi naj boj naša katoliška cerkev. Njeni papeži so vedno apelirali za mir v preteklosti. Sedanji sv. oče Pavel VI. se še posebno trudi in prosi, da bi se svet pomiril in da bi narodi živeli v miru med seboj. Zgleda pa, da svet apele za mir malo posluša. A razburja se pa hitro in naglo. Samo kaka preperela ograja naj se podre kje med kakimi deželami, že zagrmi in začno z bombniki reševati zadeve. To pove in kaže, koliko “človeka” je še v hlačah tistih, ki vodijo in predstavljajo narode in države po svetu.
Govorimo vedno o civilizaciji in kulturi narodov. Ne moremo najti dovolj fraz, s katerimi bi poveličevali zunanji človekov ■rulturni napredek. Pa zagrmi kak mednarodni prepir — vsi zgubimo glave — iz src izgine vsa prijaznost — in vodstvo nad nami prevzamejo divje strasti.
Kaj vodi ljudi narodov in njih voditelje, da neprestano vozijo po takih poteh!
Odgovor na to je le eden: Sebičnost! Ta ni nikdar sita, nikdar zadovoljna, le žre in žre ... dela in povzročuje krivice, ki postanejo neznosne — te pa rodijo sovraštvo, ki vodi v vojne in v prelivanja krvi med narodi.
Ali se bo svet kdaj izpameto-val, da ne bo vedno segal po o-rožju in s prelivanjem krvi reševal svoje probleme?
• NAPOVEDI SE NEKAKO URESNIČUJEJO. — V začetku tega desetletja so nekateri politični modreci in drugi razni o-pazovalci razmer v svetu napovedovali težke sitnosti in težave, skozi katere bo človeštvo vseh narodov in dežel jadralo med lotom 1965 in 1975. Svoje razloge so utemeljevali na poudarjanja, da vsaka generacija rešuje svoje probleme po svoje in tako jih bo reševala generacija, ki je zdaj že dorastla po zadnji svetovni vojni. Marsikje so gospodarska, politična in socialna
ciljev novih generacij nič ne o-vira. Vozijo po svoje, pa če je nam starejšim prav ali ne.
Zadnja vojna je zlasti Evropi radikalno spremenila njen političen obraz. V generaciji, ki je vozila skozi težave sprememb in trpljenja, je pustila gnev in trpkost. Upravičeno. Kdor okusi trpljenje, le ta ve, kaj je trpljenje. In trpljenje tekom zadnje vojne je bilo marsikje strašno. Samo vzemimo, kaj vse je doživela naša mala Slovenija v tistem času. Kdo more vse kar čez noč pozabiti?
Zopet na drugi strani pa nas življenje uči, da je treba s potrpežljivostjo in odpuščanjem pozabiti preteklost, kdor jo more, ter nastopiti novo pot v bodočnost življenja. Ravnati se je treba po Odrešenikovih besedah: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.” Ponavljam, težko je to, a vendar le to stališče vodi k pravemu cilju. Ne vodi ga pa geslo: “Zob za zob!”
Po premišljevanju vsega tega pridemo le do nekega razumevanja, da ljudje vseh narodov bodo le morali odpreti svoja okna in vrata Kristusovemu geslu: “Oče, odpusti jim ...” in pa: “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe ...”, četudi ti je bližnji delal toliko krivice! Drugega izhoda iz tega ni. Bogu je treba prepustiti končno sodbo in končni račun o vsem. On ga bo uredil prav, mi zemljani ga nikoli ne bomo.
In tu pridemo do vprašanja, ali je sožitje med ljudmi vseh raznih prepričanj mogoče ali ne? To je od sedaj naprej in pa na podlagi, da se odpusti po krščanskem načelu, kar mogoče in kar se da. Kristus je prosil Očeta, da odpusti tistim, kar so njemu storili. Trpinčili so ga, življenje so mu vzeli, pa je prosil odpuščanja za nje. Mi pa se bojimo celo besede “sožitja” s tistimi, ki so drugega prepričanja. Ali je ostrost takega mišljenja res potrebna? Mogoče v nekaterih zadevah — nikakor pa ne v vseh!
Zgleda sicer, da že vozimo po novih potih kristjani. Prav je. Sv. Oče sam sprejema že predstavnike komunističnih dežel, z nekaterimi je po dogovorih u-blažil razmere in poslovanja v cerkvenih in verskih poslovanjih, kolikor se je v obstoječih razmerah dalo. Torej neko “sožitje” le nastaja, o katerem nismo hoteli včeraj še slišati ne.
Tako tudi med demokratičnimi deželami in državami Zapa-da z vzhodnimi državami za železnim zastorom- Okna se le počasi odpirajo in daj Bog, da pride s tem bolj prijazno ozračje in da bo ljubezen do bližnjega prišla bolj in bolj spet v veljavo. Le v ljubezni do bližnjega bodo ljudje spet našli pot v boljšo mirno bodočnost, pa tudi pot k Bogu, ki je gospodar vsega!
Te misli me obdajajo, ko dandanes toliko objavljajo in razlagajo razne “dialoge” (v našem jeziku:	dogovore, pogovore in
razgovore) o vseh raznih političnih, socialnih in verskih zadevah. Starejši mnogi opisovanja
teh razlag že težko razumejo. Zabeljujejo jih s tujimi izrazi, dasi bi vse lahko v domači preprosti besedi povedali in razložili. Ampak kaj. Smo v novih časih. Vsak hoče biti modrijan in govori in piše tako, da mnogi včasih sam ne ve, kaj priporoča in razlaga. Ljudje pa tudi tistemu, kar ne razumejo, še najbolj
pritrjujejo in pravijo: Ta jih pa ima pod kapo ...
— Naj bo dovolj za danes, bom pa še prihodnjič kaj povedal, če) bo kaj vrednega in novega za poročati.
Vsem pa iskren pozdrav iz hladne Minnesote.
Andrejček
VESTI
Kardeljevi nazori
Tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor nadaljuje v Zalivu z debato o Kardeljevem in s tem uradnem partijskem stališču o slovenstvu in o njegovem mestu v sodobnosti. V 4. številki Zoli-va je že zapisal besede: “Ponavljam, da sem za laično družbo, a če se bom v stiski moral odločiti za to, kar je za narodno skupnost koristneje, potem bom rekel: Prav, rajši naj krščanstvo rešuje narodnost, kakor da je ne rešuje nihče.” Ta nad vse jasna misel je zbudila mnogo komentarjev in polemike v Trstu in segla tudi v Ljubljano, kjer je partija organizirala celo protestne mitinge med mladino na univerzi. Toda Boris Pahor nadaljuje s svojimi Tržaškimi zapiski in v 5. številki ob problemih .slovenstva še širše razglablja o trenutni situaciji slovenstva v matični Sloveniji in njega bodočnosti (Zaliv št. 5, str. 35), in tokrat povzemamo glavne misli v izvlečkih:
“. .. O Kardeljevem ilirizmu: (po ustanovitvi jugoslovanske države leta 1945) bi moralo slovenskega politika (Kardelja) skrbeti, kakšne smernice bo dal slovenskemu narodu za jutrišnji dan. Teh smernic Kardelj ne daje ... Slovenski ljudje so bili dosedaj (v Jugoslaviji po letu 1945) samo objekt. Lahko pa bi bili v svoji republiki tako zaživeli, da bi se potem, ko so žrtvovali svoje najboljše sinove za svojo samobitnost, zanesli na svoje voditelje; lahko bi bili tako zaživeli, da bi se čutili varne, da bi svoje voditelje imeli radi. Res Kardelj ne mara ilirizma, a kaj ponuja kot protistrup? ‘Socialne odnose ...’ Zelo lepo ... Vendar pa bo to še bolj jasno, kako nemogoče so Kardeljeve misli, če preberemo te njegove besede: ‘Kakor je narod nastal na osnovi specifične družbene delitve dela skozi epohe kapitalizma, tako bo kot določena zgodovinska družbena kategorija z nastankom novih oblik in obsegov družbene delitve, ki jo bo p r i n e s el socialistični oziroma komunistični družbeni red, tudi postopoma izginil z zgodovinske pozornice.’
Kardelj:	“Slovenski narod
ho postopoma izginil z zgodovinske pozornice..
“To je, prosim, čutil potrebo, da je napisal v svojem uvodu slovenski teoretik in politik Kardelj ... Da bo narod postopni izginil z zgodovinske pozornice. Lepe besede, ki bi se jih evangelij ne branil, brani pa se jih pripadnik naroda, ki je preživel potres, v katerem mu je šlo za biti in ne biti...”
Treba je razložiti, kaj misli Kardelj o nacionalnosti in nacionalizmu, dodaja Pahor. Kajti Kardelj se besede nacionalnost izogiba in govori o “socialnih odnosih med narodi”, ko bodo po Kardeljevo zajeti, v narodnost organizmi z dvema ali tremi jeziki. “Vendar se mi zdi, da je zajamčen obstoj (slovenskega) jezika samo takrat, ko je zajamčen obstoj nosilca jezika, to je naroda.” Zato Pahor ugotavlja: ‘fV vsem dosedanjem obdobju Komunistična partija Slovenije ni mislila na specifičnost slovenskega naroda (Cankar), ki se je po svoje razvijal v času in prostoru. Ta Kardeljev jugoslovanski hermafroditizem, ta anacio-nalost ‘socialističnih odnosov’ je seveda naredila najhujšo škodo
o slovenstvu . . .
pri mladini. Tako slovenska mladina danes nima prave narodne zavesti, ker so jo vzgojili v mističnem jugo slovanstvu, hkrati pa ni prežeta z jugoslovanskim patriotizmom, ker se je morala utapljati v meglenem in-ternacionalizmu . .. Tako se večkrat zdi, kakor da skriti možganski aparat vztrajno in načrtno skrbi za to, da bi mlade sile moralno pokvaril, zato da bi jih politično onesposobil (podčrt. ur. Glasa).”
“Kajpada se opažajo neki premiki ... A do pravega razčišče-nja ne bo prišlo, dokler odgovorni ljudje ne bodo priznali napak in odšli v pokoj. Navidezno zakulisno zdravljenje ne bo prineslo zdravja. Zakaj tudi govor o kulturi, a kulturi - rešiteljici slovenskega naroda je jalovo početje, dokler ne bo poudarka na narodni zavesti. Tudi kulture nam manjka, prav gotovo, a predvsem nam manjka duha, ki naj naredi smiselno vse naše življenje ... to pomeni, da take Slovenije, kot si jo želimo, še ni. — Dobro, naj jo torej naredijo. Zavedati pa se morajo, da je ne bosta naredila ne tehnika ne kultura, če ne bo obeh vodila nacionalna zavest.” Vseh teh misli pisatelj Pahor ob svojem času ni imel kje povedati, ker so takrat (leta 1953) odgovorni ljudje (Kardelj) zagovarjali politiko totalne likvidacije tržaške slovenske kulture... “Tedaj sem se dokončno zavedel, da tako na križišče svetovnih cest postavljena Slovenija ni subjekt zgodovine, ampak samo v vse smeri odprto prizorišče, na katerem se lahko jutri odigra nepopravljiva žaloigra.”
(Glas SKA)
Ne brez prosvel'e
Bojan Štih je napisal uvod v Godinovo knjigo Babilon, ki je izšla pri Pomurski založbi v Murski Soboti. Ob sklepu izzve-ne misli takole:	“Prav vseeno
je, ali imamo eno tovarno več ali manj, zlasti še, če moramo podpirati nekatere tovarne in nadomestovati njihove izgube samo zato, da se lahko pohvalimo z obličjem industrijske države. Nikakor pa ne moremo živeti brez prosvete, kulture in u-metnosti. Seveda lahko živimo, toda le tako, da se odpovemo svoji zgodovini, svojo prihodnost pa prodamo grabežljivim tujim rokam, a da slovenskega človeka spremenimo v mutastega termita in občudovalca zlatega teleta.”
Izvoz tekstila iz Slovenije
Slovenska tekstilna industrija je v letu 1966 izvozila blaga za 26 milijonov dolarjev. V zapad-no Evropo in ZDA je izvozila za 20 milijonov dolarjev.
Nueklearna elektrarna v Sloveniji
V Sloveniji so v teku priprave za gradnjo take elektrarne. Zgradili naj bi jo pri Krškem, ker so tamkaj ugodnejši pogoji. To ne samo po mnenju domačih, temveč tudi inozemskih strokovnjakov. Za gorivo naj bi se uporabljal surov ali oplemeniten uran, s katerim razpolaga Slovenija v zadostni količini na cbmočju Žirovskega vrha. Ta rudnik urana je v svetovnem | merilu srednje velikosti in sicer tako po kvaliteti rude kot tudi po znanih rudnih rezervah.! Te zadostujejo za pogon 10 nu-
klearnih elektrarn z močjo 300 MW. Zato so mnenja, naj bi v začetku, ko bo delovala samo e-lektrarna v Krškem, dajali uran v predelavo v inozemstvo, odkoder bi za kompenzacijo nabavljali gorilne elemente. Šele potem, ko bi bilo več takih elektrarn bi se izplačala predelava urana oz. domača proizvodnja e-lementov za potrebe nuklearnih elektrarn. Gradnja elektrarne naj bi bila končana 1. 1975. Ker ri bila kapaciteta te elektrarne zelo velika, se vrše razgovori s predstavniki hrvaških, avstrijskih in italijanskih elektrogospodarstev za odjem energije.
Izvoz izdelkov kovinske in elektroindustrije
Kovinsko predelovalna indu-sirija Slovenije je lansko leto izvozila v vrednosti $33,689,000. Večina izvoza je šla na zapad.
Zunanja trgovina Slovenije v krtu 1966
Od celokupnega izvoza odpa-oe 82%- na industrijske proizvode, ostale pa na kmetijske in gozdarske pridelke. V lanskem letu izvoz sicer ni tako narastel kot v 1. 1965, vendar se je precej povečal v dežele s takozvano čvrsto valuto. Kar se tiče uvoza in izvoza sta na prvem mestu Italija in Nemčija, v izvozu samem pa so ZDA na tretjem mestu. Uvozila je Slovenija iz ZDA razmeroma malo. Slovenija je bila v trgovinski izmenjavi pasivna z vsemi evropskimi državami razen Švice, aktivna pa z ZDA in azijskimi državami.
Jedrski reaktor v Podgorici pri Ljubljani
Inž. Šinkovec, direktor “Nuklearnega Instituta Jožef Stefan (NIJS) in prof. Moljk sta 1. 1959 začela z akcijo za nakup jedrskega reaktorja, ker bi bilo to izredne važnosti za institut sam in za razvoj znanosti. Obrnila sta se v ta namen na vse merodajne osebnosti in ustanove ter tudi uspela. L. 1961 je bila podpisana pogodba z ameriško tvrdko General Electric, ki naj bi reaktor dobavila v okviru pomoči severnoameriške vlade, p6 posredovanju mednarodne agencije za atomsko energijo. Odločili so se postaviti zgrad-oo za reaktor v Podgorici pri Ljubljani, kamor bodo pozneje prenesli celotni institut. Načrte za stavbo in gradnjo samo je odlično izvedla ljubljanska Obnova. Reaktor, ki je raziskovalne vrste, je ustvarjen za vzgojo strokovnjakov na vseh področjih nuklearne tehnike, proizvajal bo pa tudi izotope, ki so potrebni za raziskovanje v nuklearni fiziki in medicini.. Stavba za reaktor je stala skoraj dve milijardi dinarjev, reaktor dvesto tisoč dolarjev, gorivo zanj pa triintrideset tisoč dolarjev.
Oddelki za molčeče potnike
Vagoni britanskih potniških vlakov imajo oddelke za kadilce in nekadilce ter za ženske. Poslanec Geoffrey Lloyds je predlagal v spodnjem domu, naj bi uvedli posebne oddelke za molčeče potnike, “če si v oddelku z vsiljivimi kramljači ali s klepetuljami, pa bi rad v miru razmišljal, ti ne preostane nič drugega,” je Lloyds utemeljeval svoj predlog, “da vso vožnjo prestojiš na hodniku pred oddelkom, v katerem imaš sedež.” Železnica bi imela bržkone precej težav, če bi bil predlog sprejet in bi potniška blagajna dobila na primer takšno naročilo: London - Glasgow, prvi razred, ženski oddelek, prostor pri oknu v smeri vožnje, oddelek za nekadilce in povrhu še za molčeče potnike.
Samo eno tretjino
SPOKANE, Wash. — Le okoli eno tretjino vsega lesa iz naših gozdov poseka in uporabi človek, ostali dve tretjini pa u-ničijo požari, razne žuželke in drevesne bolezni.
MSEEISKA DOMOWTS
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE

Tam doli pa se beli težak šti-^ikotnik... otoška trdnjava s štirimi stolpi in dvema smodniš-fticama.. . dalje zvonik, ki z viška motri vso krajino pod se-boi •.. zvonik, ob čigar vznožju šaka “Zavetje”!...
Avto pušča na levi cesto V ~ePine in proti devinskemu rti-ču; šine po bliskovo čez most...
Še je oseka. Trebušje težkih bark za prevažanje soli je zarito v blato.
“Vozite zadaj ...” reče teta Cecilija šoferju...
“Zakaj ? ... vpraša Rolanda. “Zakaj ? ... Prav enostavno Zato, ker nisem prav nič ponos-1:19 na svoj izlet in ker se moram ^koliko zbrati, preden morem sPet govoriti z ljudmi...” “Tetka, vsakdo se lahko zmo-
“Ampak — na tak način! . ..” Voz se torej umakne z glavne ceste in potnici dospeta neopazni do “Zavetja”.
Tilomela in Faraud čakata pri vbodu... Že desetkrat sta se v eili uri postavila tja; na vsak Najmanjši šum sta prihitela ...
, Teta Cecilija bruhne v jok ...
Rolanda se smeje in solzi hkrati...
Rilomela ihti.
Faraud laja kar mu da glas. Rentaponu, ki čuje, kako se bere Faraud na vse grlo, postane dahoma položaj jasen.
Plane k oknu in iz vseh svo-3ih moči, iz vse mogočnosti svo-5ih oslovskih pljuč začne rigati Zko silno, da prevpije vsesploš-ganotje, da drug drugega ne slišijo več...
Rolanda steče k njemu, ga °bjame in stisne k sebi ter mu 0(lpre vrata na stežaj. Ves iz Sebe se od radosti povalja Pen-tapon po prahu, moli vse štiri hroti nebu, nato spet brž po-h°nci in začne iznova rigati... Z-a!... i—a!...
“Ali veš, kaj nam poje? ...” ^Praša teta Cecilija svojo neča-hinjo	,
Poje pesem o izgubljenem sihU... Vpije:	‘Izgubljen...
bajden!’ Ah, stari Pentapon!...” Rer bi pa živalica ne bila Pokazala popolnega razumeva-bja za stvar, če bi se ne končala ^koščkom sladkorja, je pohitela ‘°landa po sladkorno škatljo, A je ob takih prilikah predsta-V1iala slavnostno darilo.
med tem, ko sta jo Penta-P°h in Faraud do zadnje trohice ^Praznila, je teta Cecilija iznova °bjela Filomelo, ponavljajoč Večni izraz vseh grešnikov in pesnic ... vseh izgubljencev, a bhi vseh rešenih:
“Ah! ... da sem vedela! .
XXXIX. poglavje.
Istega večera se je vračal Fil-erh ko se je že delala noč; pohajal je bil dva svoja konja na b°v pašnik zadaj za “Roussie-blizu la Garenniere.
P° navdušenju onega dne, ko Se ihu je v prividu, kakor bli-Sh°ma zasvetila gotovost nje-§°ve sreče, ga je črna tegoba c,v°ma spet pritiskala k tlom ... ^alo da ni obupal nad svojo llb°go in preprosto ljubeznijo.
Počasi koraka po cesti... Nas Pr°ti mu pride, drveč na svojem Motociklu, mladi noirmoutierski Vihar, gospod Blaisois.
. PRbert in vikar sta stara pri-latelja; spoznala sta se bila v v°jni jn v Noirmoutieru sta ^v°je staro prijateljstvo obnova. Pomenkovala sta se odkri-
Osrčno in se drug drugemu zaupala.
. Pilbert Ršega
!2]i3	JULIJ [Telim jTklOivfŠi! zn nef iiiiifims
L9J10 16 [17 mm	111 UfSi-ss sši!ši;I§ fa|23!&
KOLEDAR
društvenih
prireditev
ve, da si želi vikar in obsežnejšega apostol-i . §a dela... da sanjari, kako 1 deloval v tistih krajih sovra-Va in upornosti, ki obdajajo
she
Pariz in ki jih imenujejo povsem po pravici: rdeče predmestje.
Na drugi strani pa ve vikar za Filbertovo ljubezen in za vso muko njegovega srca.
Prav tistega večera je nalašč sedel na svoj motor, da bi mu hitro sporočil veliko novico: gospodični sta se vrnili!...
“Ni mogoče!...”
“Tako mogoče, da sem ju na lastne oči videl na vrtu ...” Filbertu se zasenči obraz:
“Ah ... vrnili sta se torej ...? Nimam razloga, da bi se veselil njunega povratka. Gotovo je, da je mameče veliko mesto dovršilo svoje delo in sta se tako hitro vrnili samo zato, da bosta čim prej zopet odšli.”
“Meni se pa dozdeva, da bo oaš narobe.”
Naveličal sem se upati in obupavati!...”
Ubogi moj Filbert, to je pač življenje ... Kakor plima in oseka, ocean...”
“Da, primere so vam lahka stvar, ko vam je življenje jasno in določeno. Jaz pa nič ne vem .. ne vem nič več! ...”
“Hočeš da poskusim jaz izvedeti kaj?...”
Strah me je, da bi izvedel!” Filbert, mož tvoje glihe mora imeti pogum in pogledati slehernemu slučaju naravnost v obraz. Kar bo — bo; izvedeti moraš, pri čem si.”
Filbert zmaje z glavo:
“Vi, duhovnik, ne razumete pač!... Saj tudi ne morete vedeti. Postavili ste se izven meja človeške ljubezni. Neposredno čuvstvo vas ne prevzame več. Vse je pod nadzorstvom ... preudarjeno ... pregledano... Jaz pa sem ‘priroden’... Jaz sem ubog fant, nič zamotan in zavoz-Ijan, kakršen sem pač prišel iz roke Boga, ki je rekel: ‘Ni dobro človeku samemu biti’...”
. In sem sam...
. Ljubim svoje starše... svoj kraj ... svojo vero ... Dobro veste, kako zvestobo hranim vsemu temu! Toda vse to je zadaj ... To je preteklost...
... Potreba mi je nečasa drugega, kar bi bilo bodočnost...
... Potreba mi je nečesa dru-lepote . .. ognjišča zame, kakor sta imela moja roditelja svoje ognjišče zase ... ognjišča, kjer bo čakala zvečer, ko se bom vračal s polja ali z morja, žena z odprtimi rokami in z veselimi očmi, da me je zagledala... ki mi bo govorila sladkex besede, ob katerih pozabiš na vse... na zemljo in na uboštvo ...
... Glejte, pripravil sem si to lepo ognjišče... Postavil sem lepo staro pohištvo, skrbel za cvetje in zrak ... za svetlobo ... za solnce, kolikor bi si ga Rolanda želela...
Toda bojim se, da ga ona ne mara... da ne misli več nanj!
... Odšla je in šla bo, kaj jaz vem, za katerim pomadiziranim Parižanom, ki je zrastel na tro-toarju!
“Toda to potovanje je vendar delo njene tete!” pe prekinil vi- j kar.
“Mislim si res, da je njena teta izpeljala vso stvar. Toda Rolanda je mlada, živi pod njenim vplivom..
... O, saj ji ničesar ne očitam, ubogi mali! . .. Vsak dan molim zanjo ... Celo tako govorim Bogu: “Če jo čaka pri drugem večja sreča... Bodi! ... Pa jo naj j drugi osreči!” ... Toda eno je gotovo: ljubil je ne bo nikdar in nikoli tako, kakor jo ljubim jaz... in zlasti kakor jo jaz ljubim ... Ali veste, gospod vikar, kako jaz ljubim Rolando? . .. Ljubim jo kakor ljubim cvetje (Dalje •prihodnjič)
JULIJ
26.	— Klub slov. upokojencev
na Waterloo Road priredi PIKNIK na SNPJ farmi.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
2.	— Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
6.	— Spominski sklad H. Lobcta
priredi piknik na Slov. pristavi.
13. — Fara Marije Vnebovzete
priredi namesto piknika svojo poletno zabavo v šolski dvorani.
13. — Fara sv. Lovrenca praznuje 65-letnico obstoja. Ob 11. dopoldne bo v cerkvi slovesna zahvalna maša, nato pa slavnostni obed v SND na E. 80 St.
13. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
19.	— Slovenski dom na Holmes Avenue priredi večerjo s plesom. Začetek ob 6.30. Igrajo Al Mars od 9. dalje.
20.	— Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
27.	— Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3.	in 4. — Piknik Slovenske pristave.
10. — Telovadna zveza priredi telovadni nastop s piknikom na Slovenski pristavi.
17. — Piknik “Mladih harmonikarjev” na Slovenski pristavi.
24. — Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER 1. — Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7.	— DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
8.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih.
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
28.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29.	— Občni zbor pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
11. — Klub slov. upokojencev v Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob
6.	zvečer. Igral bo Zabak trio.
19. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Puranski festival v šolski dvorani.
19.	— Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
23. — The Sixth Thanksgiving Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27.— Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
FEBRUAR
11. — Klub slov. upokojencev v
E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue.
APRIL
20.	— Društvo SPB Tabor pripravi spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob osmih zvečer.
MAJ
5.—Pevski zbor TRIGLAV poda
svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
JUNIJ
8 in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pokojnik je bil član Društva V boj št. 53 SNPJ in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb je danes ob osmih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Frank Phillips (Filipčič)
V soboto je po petmesečni težki bolezni umrl Frank Phil-lips-Filipčič, rojen 17. avgusta 1900 v vasi Tatre v Slovenskem primorju, od koder je prišel v Ameriko leta 1920. Zadnja leta je stanoval z družino na 1001 E. 71. St., delal pa pri Picker X Ray Corp. na 17325 Euclid Ave. Zapušča ženo Frances, roj. Butala, doma iz Bele krajine, pastorki Lucy Glavač in Ann Fratiani, pastorke Franka, Albina, Antona, Williama Lipoid, devet vnukov,. sestro Rozo Chandek in nečakinjo Rose Chandek, v Kopru pa brata Andreja. Bil je član društva Carniola Tent No. 1288 The Maccabees in društva Sv. Cirila in Metoda št. 18 ADZ. Pogreb bo jutri ob devetih iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida, kjer bo pogrebna sv. maša, nato pa na pokopališče Kalvarija.
Stalno rastejo tudi cene za srebro
WASHINGTON, D.C. — Dokler smo imeli čisti srebrni denar, je federacija držala, navadno na umeten način, ceno srebra na isti višini: $1.29 za unčo. Med tem je postalo tudi srebro na svobodnem trgu dražje, ker živimo pač v inflaciji. Federacija je morala sedaj na pritisk trga končati s politiko stabilne cene za srebro. Svoje zaloge bo razprodala na svobodnem trgu in tako se bo končala dolga doba Slovenske uradne cene za srebro, ki sega daleč v preteklo stoletje.
le izrcšss? Keigi
ALŽIR, Al. — Vrhovno državno sodišče je odločilo, da naj Alžirija izroči M. Čombeja, ki je bil 30. junija letos tekom poleta iz Španije proti Balearom ugrabljen z letalom vred in prepeljan v Alžirijo, njegovi domovini Kongu, kjer je bil letošnjo pomlad obsojen na smrt zaradi “veleizdaje”.
V Kongu so izjavili, da Čombe ne bo pririšel znova pred sodišče, ampak bo nad njim izvršena že izrečena smrtna obsodba takoj, ko ga bo Alžirija Kongu izročila. Alžirske oblasti so izjavile, da bo pred-dzročitvijo poteklo nemara še nekako en mesec. Pri tem ima predsednik republike Boumedienne še pravico, da izročitev odkloni.
Čombe jeva obsodba v Kongu je brez dvoma izrazito politična in za take obsodbe v svobodnem svetu ne ustrezajo zahtevam po izročitvi, kot je to sedaj obljubila storiti Alžirija.
Felping pritiska m Hanoi
PEIPING, Kit. — Preteklo soboto je glavno glasilo Kitajske komunistične stranke tu objavilo članek, v katerem pritiska na Severni Vietnam, da naj se odloči jasno za Kitajsko v njenem sporu s Sovjetsko zvezo.
Hanoi skuša previdno plavati med obema in dobivati pomoč od obeh. Doslej je v tem pogledu še kar dobro uspeval, sedaj pa se mu na tej poti obetajo težave. Članek je bil v Peipingu objavljen v času prihoda sever-]i o vietnamske delegacije in
j' ...........	........................................... ............................................. ' j
TAKSIJI PROTESTIRAJO — Rimski taksiji so napolnili s svojimi vozili vso Piazza Havana, kot kaže slika,, v .znamenje protesta proti, privatnikom, ki. prevažajo .potnike po mestu brez predpisanega dovoljenja.

vrnitve seve rno vietnamskega poslanika v Peiping.
Bil naj bi nekako svarilo Ha-noiu pred približevanju Moskvi. V Hanoiu je umrl namreč 6. julija najtrdnejši pristaš Maove poti gen. Chi Thanh, kar bi u-tegnilo imeti za posledico pre-vladanje vpliva glavnega tajnika Komunistične partije Le Du-ana, ki se ne strinja s Kitajci. On baje tudi ni za “vojskovanje do zmage”, ampak je pripravljen v času, ki bo za Hanoi ugoden, začeti pogajanja o miru. -------------o-----
Na trgu z orožjem novo blago: ruski tanki!
WASHINGTON, D.C. — Trgovina z orožjem ne pozna zastoja. Na svetu je vse polno malih, gospodarsko in politično šibkih držav, ki rade vtikajo svoj denar v zastarelo orožje. Takega pa imajo vse velike države na pretek. Saj je tudi naša dežela prodala po vojni za $30 bilijonov starega orožja, za $17 bilijonov ga je pa svojim zaveznikom kar podarila. Trgovina z orožjem pozna torej le konjunkturo, ni pa radi tega nevarna za svetovni mir. Moderno orožje ne pride na trg, ga lastnice ljubosumno čuvajo zase. Dalje je za rabo orožja potrebna tudi municija, ta pa ni zmeraj na razpolago.
Sedaj pa čaka trgovce z orožjem nova senzacija. Izraelci ne bi bili dobri trgovci, ako bi bili odbili ponudbe velikih mednarodnih trgovcev z orožjem, da odkupijo ves izraelski vojni plen, ki obstoji v glavnem iz ruskega orožja. Tako bodo v kratkem prišli na trg — ruski tanki: Če bi Naser imel kaj denarja, bi jih lahko kupil kar nazaj. Nekaj ruskega orožja malega kalibra, ki izvira iz zadnje izraelsko-arabske vojne, je pa že na trgu.
Molki dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND
PNEOHATIC Tool Go.
*784 E. 78 St S41-176#
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corj».
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
HELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machine#
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLJNGMACHJNES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od S.15 dop. do 5. pop. ali kličite S4I-170t za čas sestanka An Equal Opportunity Employer
(142)
Rusom manjka govčdiitč
MOSKVA, ZSSR. — Med priprave za oktobrske slovesnosti ob 50-letnici komunistične revolucije spada tudi dobra hrana ža praznične dni. L. 1918 so Mo-skviči dobili za prvo obletnic« revolucije le po funtu črnega kruha za tri dni nad normalno aprovizacijo, danes pa s tem hočejo biti več zadovoljni.
Režim bi jim rad postregel z veliko izbiro živil, pa bo ta načrt šel po vodi vsaj glede govedine. Živinorejci trdijo namreč, da število goveje živine zaostaja za načrti že celo vrsto let ih da se to stanje ne bo dalo dosti zboljšati do pozne jeseni. Žato bodo morali Rusi praznovati jubilej ob obilni svinjini, te pa imajo že tako preveč, da so se je že preobjedli.
Mestne aprovizacije si pa sedaj lomijo glave, kaj naj napravijo v oktobru, da potolažijo potrošnike, pa tudi gospodarje v Kremlju.
-----o-----
Obseg: lova za zabavo
WASHINGTON, D.C. — Lovci in ribiči, ki se ukvarjajo s tem poslom za zabavo, nalove letno divjačine in rib v skupni teži preko 450 milijonov funtov.
2enške dobijo (tek)
Iščemo pomočnico
Župnišče išče gospodinjsko pomočnico za polni čas. Ža sestanek kličite 361-2624.	(x)
MALI OGLASI
V najem
5-sobno, prebarvano stanovanje s kopalnico se odda na 1212 E. 74 St. Odrasli imajo prednost. Kličite 361-1634.	(140)
Custodian
Iščemo starejši par za varstvo 17-stanovanjskega poslopja V Rocky River. Pogoji po dogovoru. Kličite RE 1-3837.	(139)
V	najem
Oddamo 5 lepih sob zgoraj ža $80 mesečno. Kličite 851-3630. ________________________(139)
Hiša naprodaj
V fari Blessed Sacrament na zahodni strani mesta je naprodaj dobra 2-družinska hiša, bližu Fulton Rd. Cena $15.000. Kličite 661-0601.	—(141)
------------------------------M
Bratenahl
Ranch hiša, riaprddaj, zidana po naročilu, 3 ali 4 spalnice, 3 ognjišča, polna klet, 1 aker zemlje, 10 minut od mesta. Kličite UL 1-0237 ali UT 1-0089. __________________________(142)
V	najem
Oddamo 5 sob, na riovo deko-rirane, plinski fufnez, 2 stanovanja, $70 mesečnd. Vprašajte na 1015 E. 74 St. UT 1-7112.
(143)
V	najem
Štiri-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda odraslim. Blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite MU 1-3729.
(24,28 jul)
V	najem
Štiri neopremljene sobe, spodaj, se oddajo na 952 E. 70 St. Vprašajte na istem naslovu zgoraj.	—(142)
Avto naprodaj
1967 Tempest Pohtiač, 3 mesece star; prevzamete dolg; moram prodati, ker se poročim. Kličite 881-1916.	(140)
PrijateTs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTAREL*
Naprodaj v Etltlidti
Bungalbw, 2 spalnici, opažena spalnica in pol kopalnice zgoraj, 11 let star, garaža za 2 Jtare. dishwasher. Kličite RE 2-9478.
(24,26,28 jul)
Električat
Novi naseljendc, odličert električar s 15 let skušnje, 34 Idf star, išče zaposlitev v svjem poklicu. Kličite 661-9025.	—(135)
1
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Hiralec od Sv. Jožefa — kako je pač zašel sem — je polagomo zdelaval in je kašljal, kakor da bi se mojim lažnim besedam na glas smejal: Ha-ha-ha, ha-ha-ha.
Naenkrat se je sklonil Kamilo: “Ali slišiš? Kukavica!”
“Radio”, je oponesel sosed, a se je vendar zravnal.
“Bom vendar vedel, prava kukavica je!” je zagotovil z vso vero Kamilo.
Menda je bila res prava tam nekje v Regalijevem gaju in je dosegel v tankem pomladnem zraku njen klic tudi bedno svet-lobelo sobo. Vsi so prisluhnili in vedel sem, da štejejo, koliko let jim še nakuka dobrotnica. Še celo hiralec in glušec sta v tej napetosti utihnila ...
“Dvajset! — Kako mnogo časa!” je dahnil zase srečni Kamilo in zaprl oči. Če bi pogledal, bi bila v njegovih očeh vsa pomlad njegove drage Savinjske doline. Nič več ni slišal rudarjeve pesmi “Pa pojdem...” in ne krohotne odpevke zasinelega hiralca “Ha-ha-ha ..
Za slovo ga je še objelo življenje, da ni čutil mrzlega poljuba smrti na svetlem čelu. Mirno se je dvigala bela odeja na prsih bolnika. Nisem ga budil, temveč sem se kakor tat ukradel iz tiste svetle, bele sobe...
Zunaj je žvižgal v grmu razposajen kos. Hrumeli so vozovi, avtomobili in je pel zvonec rdečega tramvaja. S podstrešne sobe predmestne hiše je hreščal v sveže jutro hripav gramofon.
*
Zvečer sem videl stavca, ki je postavljal v vrsto mrtve črke: Kamilo Gradišnik.
SEPSIS
Deset let je že minilo od tedaj. V teku let se marsikaj pozabi. Prijatelja Janeza Trdine pa ne morem pozabiti.
Janez Trdina je bil Ljubljančan. Kdor ga je poznal, ve, da je bil najboljši tovariš. V Zagrebu smo se sešli po vojni in smo skupaj poslušali Borisa Zarnika, vnetega Haecklovca, potem učenega bradača Bubanoviča, ki
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
AUTOHAUS ON EDENS has Immediate opening for AUTO PORTER - MECHANIC Exp. Top Pay for Good man. Must have own transp. Speak English or German. See Mr. Rumsfield at 1550 Frontage Rd. Northbrook.
Call 272-790o
____________________________(139)
Volkswagen Agency (Norwood Pk. area) is now interviewing for the following:
AUTO PARTS ASSISTANT Expd. or will train. Industrious person with an aptitude for figures. Job with a future for the right man. Call Mr. Timmke NE 1-4000.	(141
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE — Builder will sell only hardware store avail, in Sauk Village. Store with 2 entrances. Loc. busy shopping sect. Own parking area. Exc. oppty. for retired or Young couple. Ken Clinton 758-3294
(139;
REAL ESTATE FOR SALE
LA GRANGE PARK By transferred owner. St. Louise Brook Pk. schl, 3 bdrms., 2 baths, custom bit. bi-lev. 3 yrs. old. Across from park, Fam. rm., wood burning frpl., hot W. radiant ht. Blt.-ins. Best offer. .1437 Raymond Ave. 354-4275
DEERFIELD BY OWNER
TRANSFERRED
4 bdrm. split lev. Recently decora-
ted. New w-w crptg. Panld. bsmt,
screened porch. Shade trees. Walk
to schls. Mid 30’s for immed. sale.
Call 945-2598,	(141)
nas je uvajal v tajne človeškega presnavljanja, in ljubeznivega Peroviča,, ki nam je tolmačil skrivnosti gradbe našega telesa. Tudi klub medicincev smo osnovali in so imeli člani predavanja o raznih panogah naravoslovne in zdravniške vede.
Tako je tudi Janez Trdina nekoč predaval na našem sestanku o zastrupljenju krvi in posebno poudaril, da je dunajski profesor Eiselsberg prvi strokovnjak v zdravljenju sepse.
“Zakaj si pa vzel baš to poglavje za svoje predavanje?” sem ga pozneje vprašal.
“Veš, stvar je takale”, mi je pojasnil Janez. “Pri nas doma se shajajo vsak teden na čaj dame in so me vedno izpraševale kako in kaj, če se je kdo zastrupil, obesil ali na kakšen drug izreden način utekel iz življenja. Sam veš, kaj razume medicinec začetnik o vsem tem. Večkrat me je bilo naravnost sram, da so vedele te brezposelne dame več o takih zadevah kakor jaz, Eskulapov učenec. Letošnjo jesen je razburila mesto nenadna smrt odličnega meščana, ki si je zastrupil kri. Vedel sem, da pojdejo dame spet name zaradi te zadeve, zato sem temeljito proučil to bolezen in so dame kar gledale, ko sem jim vse podrobno razložil, šele tisto uro sem postal v njihovih očeh resnično medicinec.”
Pozneje nas je zaneslo vse skupaj na Dunaj, kjer smo životarili v dijaških brlogih in otepali v Jugoslovenski menzi opr-hel riž, začinjen z žarko ameriško mlečno moko. Podarjenemu konju ne glej na zobe, pravi pregovor. Tudi mi bi mu ne bili smeli, vendar pa ostane resnica, da smo se pogosto vpraševali, ali je sploh vredno hoditi pOl ure daleč na to kosilo. Prišedši domov, smo bili namreč prav
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
PR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St: J. V/. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mul h, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80
tako gladni, kakor da smo ostali doma. Toda navada nas je gnala tudi v najhujši vročini in najstrožji zimi v menzo, ker ni bila za nas le kuhinja, temveč edino shajališče, da smo se pomeLili o novicah iz domovine.
V začetku novembra sva se tako sešla v menzi z Janezom. Takoj sem opazil, da ima prijatelj levi kazalec v beli obvezi in sem ga vprašal:
“Kaj pa strašiš, Janez, z obvezanim prstom?”
Janez je zamahnil z obvezano roko:
“Malenkost! Naša Blacha je šla na obisk k svoji sestri na Moravsko. Mraz je bil v sobi, pa sem si sam zakuril. Ko sem cepil stare deske v treske s svojim vojaškim bajonetom, se mi je zabodla škalika v prst. Izruval sem jo, dobro izpral rano, jo pomazal z jodom in obvezal.” “Pojdi, pojdi”, sem ga podražil. “Za tako malenkost pa toliko skrbi, kakor da ti je oddrobil turški handžar celo roko.”
“Bes da je to malenkost, toda bolj varno je le”, me je zavrnil prijatelj.
Drugi dan je tožil Janez, da ga mrazi, in menil:
“Veš, panaritium ali črv bo.” “Zagovoriti si ga boš moral dati!” sem ga vedro podražil.
“Ga bo že Eiselsberg zagovoril, če bo treba”, mi je odgovoril in sva se s smehom razšla.
Drugi dan ga nisem videl. Hudo sem se pa zavzel, ko sem ga tretji dan res našel na Eisels-bergovi kliniki z diagnozo “sepsis”. Sam profesor in vsi njegovi pomočniki so se zavzeli za bolnika in uporabili vse svoje znanje, toda zaman. Zastrupljenje je šlo nemoteno svojo pot. Osmi dan smo izvedeli, da se bliža Janezu smrt.
Ko smo ga na večer obiskali, je še govoril. Prav dobre volje je bil.
“Malo slab sem še. Jutri se okopljem, potem pa pojdem do Božiča domov, da se malo okrepim. Vidiš,” se je obrnil proti meni, “pa ni bila le malenkostna rana. Da ni bilo Eiselsberga, ne vem, če bi me ne bilo neslo.”
Vsi smo videli na njegovem obrazu dih smrti in smo se le s težavo obvladali. Veselo smo se poslovili, na hodniku smo pa vsi planili v plač kakor otroci.
St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič-; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jaget,
Častni predsednik John Habat predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik Charles Pezdirtz fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Marv Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Al Mam. — Vratar: James Kastelic. — ZdravnikkDr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr.
Imenik raznih društev

Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednica Josephine Ovsenek, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1133 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna tajnica-zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorni odbor, Josephine Ovsenek, Anna Palčič in Josephine Weiss. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1133 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An« Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in, vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ST. 25 SZZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; roditeljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost:	Vicki
Faletič—Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. Si SŽZ
Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Ana Požar, tajnica Josephine Camenshek, 924 E. 223 St, Euclid, O. 44123, RE 1-8698; blagajničarka Ana Godlar; zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalki: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angleško). Rediteljica: Frances Sokach. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Genevieve Calta. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baraga Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster; podpreds. Jennie Gerk, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 581-4230; bla. ga^ničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za SND na E. 80th St, Anna Kresevic, Jennie Pugely, za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pu-geiy. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St, tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Anna Godlar in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Cairiloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren,— Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickpsaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Mrs. Mary Kušar. zastop za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečr.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Rihovni vodja Rev. F. M. Ba-a, predsednica Frances Lin-; podpredsednica Jennie Zupan-taj. Frances Novak, 3552 E. 80 Dl 1-3515; blagajničarka There-Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Izornice: Jennie Zupančič, Anto-Stokar in Angela Stražar. Za-renošinja Angela Stražar. Redi-ica Jennie Barle. Zastopnici za D Frances Lindič in Mary Fili-bc. Poročevalka Frances Lindič, topnici za Ohio zvezo: Mary Fi->vic in Frances Novak, — Seje
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4203 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica MoHy Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John Burjak, Martin Vogrin. Zdravniki:	vsi slovenski.
— Seje se vršijo vsak tretji petek
v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 3. uri zvečer.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsed. Joseph Lausin, podpred-sed. Louis Erste, taj. Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: 481-6437, blag. Robert L. Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar. Nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Orazem in William Hočevar. Zastopnik za mladino Eugenb Lausin, reditelj Florjan Mocilrikar, poročevalec za liste Louis Erste. Zastopnik za konferenco in klub društev SND Frank Chesnik. Društvene seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v S.N.D. na St. Clair Ave. člane se sprejema v društvo od rojstva do 60 tega leta starosti.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vrSijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-
2246, zapisnikar Anfon Tavžel, bla-I gajnik Frank Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Virant; za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel; zastopniki za AJC v Euclid, O.: Louis Lustig, Joseph Post in Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Ma’-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer % Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl
1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zamlck. podpredsednica Anna Zalar, tajnice Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd. HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidar sie, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor:	Mary Otoničar
Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor; predsednik John Frankovic, Christine Szendel, Antonia Stokar. Zdravniki:	vsi
priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely: za SND v Maple Hts. Antonia Stokar.—Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nad. zorniki; James Novak. James Stopar in John Majerle; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Tavčar; podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink; vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. v SND na St. Clair Ave. Soba št. 1.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja; Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannareiii-bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel.; ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone:	845-4440. D r u -
štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Honorary Spiritual Director Rev. Matt A. Jager, Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan. Past Chief Ranger John M. Spilar, Honorary Speaker B. J. Hribar, Speaker Robert A. Somrak, Recording Secre-lary Robert A. Somrak, Jr., Financial Secretary Louis W. Somrak, 15219 Holmes Ave., PO 1-5934, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees: Casimir Kozinski, Felix Korošec, Frank Kocin, Jr., Conductors Bas-tian Trampuš, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor
Frank Doles, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197.
Meetings are held every third Wednesday in St. Mary’s assembly hall (downstairs of the neW Hmrch).
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludwig Prosen, tajnica Karen Sajovic, 183 Richmond Rd-» Cleveland, O. 44132, itel.: 261-1265 med 6 in 9 zv; blagajničarka Rose Intihar, zapisnikarica Mary Grze. Nadzorniki: Louis Sajovic, Anthony Zadeli in Stanley Bober. Zastopniki klub društev: Jacob Gustinčič, Anthony Zadeli in John, Zigman; društveni dom: Anthony Zadeli in Jacob Gustinčič. ABZ federacija za Ohio: Mary Grze in Stanley Bober. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. ^ mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29
zsz
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Živoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St-, Euclid 32, Ohio, RE-2-85S3; blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Rediteljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društe^ Joseph Ponikvar. — Seje se vršij0 vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave-ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravniki. — Člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, opera-Zapadna slovanska zveza, ustanovljena 1. 1908, posluje na trdni in cijske in odškodninske podpore. -7 močni finančni podlagi. Po državni preiskavi je nad 147% solventna in alačuje svojim članom najvišje letne dividende od vseh sličnih podpornih organizacij.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M-
Commander Pauline Debevec, L1-Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan-Regular meetings are held the firs'1 Wednesday of every month at 7 p.n1-in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave-Dues will be collected by the Re<^ ord-Keeper on meeting nights ONL* from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. —- Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik; predsednica Mary Marink0’ podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Ot°' nicar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; rediteljica Anna Marinček. Nadzornic®1 Dorothy Strniša, Cecilia Znidarsi® in Jennie Femec. Seje se vrše vsak° drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 ufi pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Matija Jager! preds. Veronica Gerich; podpreds-Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Sarana° Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dab popoldne ob 2. uri molitvena ura! po blagoslovu pa seja v cerkve«1 dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. Job« J. Oman, duh. vodja Rev. Franci* 3 4 * * * * * v Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica i« blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. 64l' 1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 i11 Mrs. Angela Stražar; banderon0' šinja Mrs. Angela Stražar. Skup«0 obhajilo je vsako prvo nedeljo ^ med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura-Seje so vsak tretji mesec in P° potrebi.