Tedenske ncsvke. t DUHOVNIŠKE SPREMEMBE. Prestavljeni so vlč. gg. kaplani: Ma» tin Čepin od Sv. Jurija ob južni žel. v Zreče, Anton Čečko iz Poljčan v Šoštanj, A. Leben od Sv. Urbana pri Ptuju v Poljčane. Za župnika pri Sv. Venčeslu je bil dne 1. februarja slovesno umeščen č. g. Ivan Zakošek. t DR. VOSNJAK — pobijalec slovenske samouprave. Dr. Vošnjak, znani samostojni poslanec, je govoril v ustavnem odboru proti slovenski samoupravi in je zagovarjal centralistično ureditev naše države po receptu liberalcev. Rekel je, da je člen 13. krfskega pakta predvideval edinole samoupravne enote z gospodarskimi in kulturnimi mejami in da je potemtakera krfska deklaracija uničila Slovenijo in Hrvatsko. Dr. Vošnjak je nato izjavil v imenu 18.000 volilcev, da ni treba samoupravne Slovenije. Razentega je povdaril, da naj bodita Zagreb in Ljubljana ie uradniška središča in ne slovenska, oziroma hrvatska. Celi govor dr. Vošnjaka je dokazal jasno, da so saraostojneži slepi zagovorniki centralistične ureditve naše države sr da so se vdinjali popolnoma Pribičeviču. ' , t SAMOSTOJNI POLITIKI in dr. Korošec. Takole opisujejo samostojni apostoli ministrsko ostavko dr. Korošca: Dr. Korošca so v Belgradu vrgli vun, njegove poslance so spodili, on je pobegnil v Nemško Avstrijo. Da je to res, bi vsak samostojnež ,gift' vzel. A glej ga spako: Dr. Korošec v Belgradu, uživa velik ugled, regent ga kliče k sebi, rninistrski predsednik se posvetuje ž njim, ta muhasti Korošec pride celo v Celje in tam govari, se pripdje 5. ian. t. 1. v Maribor in tam poroča zaupnikom iz cele Slovenije o političnem položaju itd. Samostojni jeziki so ga že pregnali na Nemško, a on pa se trudi, rešiti slovensko ljudstvo iz krempljev liberalne gospode v Belgradu, kateri so ga prodali samostojni s svojo prisego ter mu priboriti samoupravo. Bog ve koliko laži o dr. Korošcu in Kmetski zvezi so samostojni hujskači nasipali svojim pristašem y ušesa, a vendar jim vsako ncvo laž zopet verjamejo. Kako ubogi na umu, kako brez lastne sodbe in premisleka so r.i reveži, da se dajo Jfako nafarbati. V?ako še tako debelo laž požrejo z najveCjim apetitom. So pač iz šole rajnega Štajerca; na novo je odprla to šolo Samostojna, zato pa so tudi vsi v njo stopili. Še borao večkrat posvetili in pogledali v to politično kuhinjo, da bomo bolje spoznali te čudne Ijudi. t SAMOSTOJNA pobožnost in vera. Res čudni so naši samostojci. Pobožni so grozno, saj pravijo tako, da so stračno ver^ni. Iz same vernosti in pobožnosti imenujejo duhovnike »fare«, nas pristaše krščanske stranke pa »črne«, vsega hujdrga so seveda fari in ti >črrm< krivi. Da ne bi od pobožnosti in vernosti počili, se radi izognejo cerkvi in službi božji, da jib ne bi gorečnost zadusila, radi ostanejo med službo bdžjo na friškem zraku zunaj cerkve. Da bi mladina bolj verna bila, zato zabavljajo pred otroci čez črne. Da bi papežu olajšali ddo, se oni kregajo čez škofe in duhovnike, ki ne bi sraeli več poshišati svojih predstojnikov, ampak samostojneže. Kako grozno so za vero, so pokazali tudi s tem. da imajo za načelnika stranke moža, ki je sam rekel o sebi, da nič ne veruje, ali lepše povedano, da je svobodomislec. Voditelj slov. samostojnih poslancev je dr. Vošnjak, ki je izidjučen iz katoliške cerkve ter se je s Srbinjo od srbskega duhovnika dal poročiti. To so vam kristijani! Takim izročijo samostojneži slovensko Ijudstvo. Krščanski Ijudje obrekujejo in sovražijo katoliškega duhovnika in krščanžko misleče može, voljo pa za svoje poslanca ljudi, ki se javno ponašajo z brezverstvom in so izključeni iz cerkve. Samostojni se radi sklicujeji na sv. pismo, ki pa pravi kakor smo se učili v šoli: Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik. Kaj ne, samostojneži so strašno za vero! Toliko o njihovi zvestobi do vere! Pa še imajo druge lepe lastnosti in namene! t PRAZNA SETEV. Iz Posavja nam pišejo: Ivan Krek iz Globokega je v vodilnem boju sejal v velikem viharju svoje samostojno seme. Kričal je, vpil in tulil češ: Mi samostojni, mi Ureki, Drofeniki, Mermolje, Kirbiši, Nemci, mi prav mi bomo kot poslanci sejali v Beogradu in doma nekmerno srečoza naše Kmetsko ljudstvo. Vihra je gonila Ureka iz kraja v kraj, povsod je oznanoval svoj evangelij o setvi sreče. A glejte sedaj! Kake sadove rodi ta setev? Za Ijudstvo nič, za Ureka pa vsak dan 480 K. Za nas volilce je ostala Urekova settjv brez sadu, žetev podobna egiptovskim letom. Za Ureka pa pomeni njegova s§tev — bogato žetev srbskih dinarjev. Volilci, ali se vam že odpirajo oči? t JUNASKI ,,samostojnež". Preteklo soboto je prišel v neko gostilno pri Sv. Lenartu v Slov. gor.* znani samostojnež m postiijon od Sv.'. Bar bare, Bračič ter tam dolgo easa raž-grajal. Kc se je tamkaj naveličal tega posla, je šel fee v eno /drugo sosedno gostilno, kjer so mu pa lcrepke p'osti prepi-ečile nadaljna razsajanja^ Ta ju naški ,,samostojnež" že da.vno ne spada v nobeno pošteno družbo in inu svetujemo, naj raje zahaja v njemu enakovredne družbe samostoinežev. t PUSTNI PLESI samostcjnežev. Od Sv. Barbare pri MariboVu se nam poroča, da tamkajšnji krajevni odbor saraostojnežev prav pridno rešuie wstaro pravdo" na plesiščih v gostil nali. Na te plese prihaja tudi tamoš nji glavar ,,samostojnežev" dr. Boleš s svojo obiteljo. 0 teh pustrrli ples li se je izrazil nek tamošnji občan: Poprej so v pustnem 6apu noreli mladi Ijudje, sedaj pa nor"jo st^rejši saniostojaeži, da na plesu rešijo ,.staro pravdo". t RAZMERE v obmejni Kapli . Ceravno loži Kaplja v visokih hi'ibih ter jo odrezana od vseb. strani dalef: od sveta, se vendar potegujejo Nemci z vso s.lo, da bi dobili to za niih zelo važno postojanko pod svojo obiast ter potem lahko izkoriščali bogastvo Ka. plie, kakor pa tudi tukajšnjo narpdno ?.utoče probivalstvo zanicevali na ena ki na6in kakor Slovence na Koroškem Ker šo ni obmejna komisija dolofiila natančno državne meje v tukajšnjem odseku, je to za tuka]Šn]e nemcnrje v veliko korist, da nctro nezadovoljstvo med ljudi s pretvezo, da Kaplja pripade brez zadržka k Nemški Avstriji. Večkrat pridejo gosti iz Maribora, si zapojejo par neniškili pesmi v družbi tukajšnjih narodnih vzgoiitel]'ov, ka tero pa nato odne&e Mtro topli veter na sever čez me]o, od koder se navad(io prikradejo. t IZ CRNE na Koroškem. Mod tem ko prirejajo socijalni demokrati svoje ptesne venčke in njiliova svobodna Ijubezen gre v klasje, pa naša stranka deluje na gospodarskom pa ].ju v.n kmtita in delavca. Dno 2. fo bruarja smo lmeli pri Drofeniku do bro obiskan shod Kmctsko in Stro^o vne zveze, na katerern je jako teineljito (poročnl o političiiem in gospxlar skeni položfju v naši državi govomik Krepek iz Maribora, kakor tudi č. g. župnik Rpzgoršek o skupnem delovanju vseh dobro mislečih kršearskili orgamzaeijah. Na zborovanju smo sprejcli slodefte resol^cije: eno zoper draginjo, drugo za zbol šai je pronaetnih zvez za Mežiško doliuo, treto zoper nemško nakane, ki hoftejo plobis cit za naSo doli io in Sp. Stiiersko četrto za avtonomiio in peto za var stvo Issov v okolici rudniSkc topilui ce. Tako delamo mi rosno in gospo darsko; socijalnim detnokratom ,p: prepustimo velikomestne plosne prire ditve in Iepotična tekmovanja. t DRUŽBA SV. MOHORJA, sedaj v Prevaljah na Korožkem, vabi vse rodoljubne Slovence, naj se ji kot člani pridružujejo v kar najobilnejšem številu. Poverjeniki so naprošeni, da vpošljejo družbi vpisovalne pole z denarjem vred do 5. marca t. 1. Članarina znaša 10 K. Ako se bo priglasilo za letošnje leto 75 odstotkov članov več kakor v lanskem letu, bo družba izdala letos 4 knjige, ako se jih pa bo priglasilo 100 odst. tkov več, bo (iružba izdala 5 knjig in obsežni koldar. V imenu dobre stvari prosimo vse zavedne Slovence brez razlike stanu, naj podpirajo to brez dvoma v vsakem oziru najvažnejšo kulturno ustanovo Slovencev. t OBRATNO in prometno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani se ne zmeni za zahteve in potrebe Ijudstva. Občine v okolišu Sv. Ilj so že neštetokrat prosile vlado in ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, da se obmejna osebna postaja Sv. Ilj spremeni v tovorno postajo. Vzroki: Če n. pr. kmetijska podružnica naroči vagon apna iz Zagorja, pride isti vagon ne v Sv. Ilj, ampak na Pesnico. Iz Zagorja do Pesnice znaša tovornina približno 700 K. Prevoznina za isti vagon iz Pesnice v Sv. Ilj pa reci in piši tudi 580 K (kot brzovozno blago). Odkar je odpadlo Spilje, morajo prestati naši Slovenci ob meji velike sekature, ker južna železniba noče in noče dovoliti v Sv. Ilju postajo za tovorni promet. Postajo Sv. Ilj rabijo posestniki cele žapnije Sv. Ilj pol župnije Jarenina, Sv. Jakob, Mar. Snežna in del Svečine. Obratno in prometno ravnateljstvo v Ljubljani pa je še tako komodno, da na tozadevne vloge prav nič ne odgovori in nič ne stori.  t SLAVA našemu Središču. Naša krščanska organizacija je ponosna na svoje pristaše v Središču ob Dravi. Prebili so pred leti led, ustanovili celo vrsto življenja zmožnih organizacij: Izobraževalno društvo, Orla, Orlice, Posojilnico, dramatični, pevski in stav-  bni odsek ter Kmetsko zvezo. "Samo Izobraževalno društvo je štelo 1. 1920  293 čianov. Orli in Orlice štpjejo 157  udov. Prireditve so se vrstile vsak me-  sec. Knjižnica šteje 1200 knjig. Izobr. društvo ima lasten društven dom. V njem ima svojo streho Posojilnica, Orli  in Orlice pa svojo telovadnico. Po vstrajnem delu se je posrečilo našim krajevnim neumorno delavnim voditeljem, da je dobila naša stranka pri volitvah 28. novembra 231 glasov, Samostojna pa samo 163. Cast, komur čast!  ORGANIZACIJA, ki zasluži pohvalo. Me<1 mnogoštevilnimi izobraževalnimi, političnimi in gospodarskimi organizacijami, ki vzorno delujejo, moramo pohvaliti našo organizacijo v Št. Uiu. Po novem letu so se že vršili: shod viničarjev in delavcev, zborovanje perutninarjev in perutninaric, sestanki Kmetske zveže, prireditev Bralnega društva, seja narodnega odbora glede nesrečno urejene meje, sestanek vinogradnikov proti uvozu italijanskega vina. Druge župnije, posnemajte! t POSLEDICA PIJANCEVANJA. V Lokavcih pri Ljutomeru je ustrelil 201etni kočariev sin Franc Filipič v hlevu Marka Šalamona kobilo, vredno 11.000 K. To je storil v popolni pijanosti. Pač žalostna posledica pijančevanja. t NESREČA. V Spodnji Siški pri Ljubljani je na stanovanju svojih staršev pregledovala 26 letna uči*eljica Alojzija Novak samokres, ne da bi slutila, da je isti nabit. Pritiskala je na petelina in držala cev proti svojim prsom. Samokres se je sprožil in se je zgrudila, težko ranjena, na tla. Odpeljati so jo morali v bolni o. t ROPARSKI NAPAD. V noči od 31. p. m. na 1. t. m sta vdrla v hišo Jere Železnik v Št. Ilju pri Velenju dva roparja pobrala njeno in hčerkino obleko ter več drugih stvari. Eden izmed -zločincev je po dnevu ogledoval in vohunil v bližini hiše, ki je nekoliko v samoti. t ŽELEZNISKA NESREČa. V noči od 5. na 6. t. m. se je dogodila v bližini postaje Felixdorf (proga WienerN*eustadt Wien) velika železniška nesreča. Listi poročajo, da je zahtevala nesreča 16 mrtvih, 40 težkoranjenib in večje število lahkoranjenih. Nesrečo je povzročila nepazljivost vlakovodje to- vornega vlaka, ki je peljal predaleč \ postajo in prišel vsled tega na tir, pc katerem je pridrvel brrovlak, Skode je ogromna. t SRECNI davkoplačevalcit Sre5ni so davkoplačevalci oMine Dobrova pri Ljubljaui, kateri jo vlada dovolila pobiraaje enkratne 700% obt^nsko doklade na vse direktne davke. da poplača 1M).000 K dolga za novo i5olo. t DAROVI. V Makolah se je na bi-alo na svaJbi Rečan-Fabjan za.Jugoslovansko Matico lep znesek 152 K. Iskrena hvala! — Mcd zavednimi pnstaSi na Gornii Polskavi je nabra? g. I^opold Sloser za sklad Kmctske zveze 186 K. Ziveli posnemovaloi., t DAROVI. Za Dijaško kukinjo v Matiboru se je nabralo na svatbi Jožefe Kumer in Julijane Pukšič v Doliču pri Sv. Urbanu lepo svoto 169 K. Živijo! t DAROVI. Za sklad Kmetske zveze so nabrali naši zaupniki v Kozjerr 120 K. Iskrena hvala! — Na Frankolovem pa so nabrali zavedni pristaši na gostiji Ivanke Veberjeve v Lipi 46 K. Zivijo! , t 1300 ŽENITVOVANJ na Dunaju Na pustno nedeljo je bilo v vseh dunajskih cerkvah poročenih 1300 parov. Večine porok je bila v okrajih s pretežnc večino delavskega prebivalstva. t NEMClJA IZROČILA Franciji a vagone zlata. One 5. t. m. je došlo nE pariški severni kolodvor 24 ton zlatih nemških mark, natovorjenih na 4železniških vagonih. Zlato je morala Nemčija izročiti Franciji na račun določene vojne odškodnine. ANGLIJA V SKRBEH. Marsikdo si predstavlja Anglijo kot nekako obljubljcno deželo, kjer vlada zadovoljstvo in red. Toda temu ni tako, napprotno, v Angliji se pripravlja nel-.aj, kar utegne biti za njo usodepolno. Dvoje vpraSanj je, ki jih mora Anglija slejkoprej rešiti, da se ižogne Dropada. Pred vsem mora rešiti vprašanje Irske, nadalje kalco rešiti ogrorano brezposelnost, ki vlada v Angliji. V rainistrstvu za dela je sedaj vpisauib nad 1 milijon brezposelnih, torej pol milijona veP, kakor oktobra lans kega Jeta. K temu stevilu se pa pride ve8 'stotisoS oseb, ki niso vpisane v seznam brezposelnih, a so brez dela, tor končno čez 200.000 oseb, katero so zaposlene samo za nekaj ur na dan ic prejemajo sarao delno plafio. Kotvzrok brezposelnosti so navede de^stvo, da so vsa angleška skladig^a in vse tovarne prenapolnjene z raznimi izdetki, katerih pa nihče vsled skrajno slabe denarne valute ne more kupiti. — vngli.ia si prizadeva spraviti svoje industrijske izdelke na trg v Avstrijo, Jugoslavijo, Madžarsko, Romunijo in v Kusijo, toda velika razliks glede vrednostl denarja inloresranit držav tvori nepremostljivo ovipo. Ceno za razne platnene in suknene iz delke so v Angliji v zadnjom 6asu padle za 30—60 odstotkov. AngII'a je kot industrijska, dežela prenapolnjena z raznimi tovarniškimi izdelki, nfima pa živil, s katerimi bi mogla prehraniti prebivalstvo. Anglija bo.rrisljena začpti za vsako ceno spravljati na trg svoje indush-ijske izdelke, da dobi za njo potrebnih živil. Ako se ji to posreči v kratkem času, lx> rešila sebe, a pritjsnila bo tudi na cene gori označPnih držav tor tako pripomo^la olajSati neznosno splošno dr/iginjo. t PISMO iz komunističnega paradiža. Kako globoko v prepad so nesrečni ruski komunisti strmoglavili Rusijo, spričuje pismo, katero je sprc |el v Berolinu izhajajoči ruski list ,,Rur od nelce ugledne gospe iz Pe tmgrada: Zivimo samo od tega, kar nam ukaže sovjelska vlada. Kupiti si ne moremo nobenega priboljška, kajti mesečna plafia zaaša samo 5000 rubJjev, a- 20 dek olja stane že 2000 rublicv. Skoi-o coli dan se raoramo nastavljati, da dobimo 5 dek kruha za osebo na dan. V pretekli jcsoii sploh ni bilo nobonpga 'krulia, Tudi še se daj preteče veS dni, ko ni dobiti skorjicc kruha. Enkrat v megecu dobivanio les, toda snmo toliko, da enkrat zakurimo. Tudi za drva se moramo nastavljati. Skoro polovica prebival stva Petrograda je popol oma bosonoga in zavita, v eunje, Mest^ia želoznica počiva. V Petrogradu vladi sedaj grozna zima, toda ni stanova-ija, ld bi bilo dvakrat na teden zakurjeno k BoljševiŠki mogotci U\ njihovi klubi imajo kuriva dovolj. Vsi casopisi so n- stavfjeni, ne izide niti edcn. Po afieali in oestah je vso zapušceno in vla da povsod egiptovska tema. Razsvet Ijena ni niti ona ulica. Po 5, uri po peldn« ni najti nobenega filoveka na ahoab. Soptembra in oktobra lanskega letn, so morali iti vsi, ki ndso pristaši boijševikov, v bližnje gozdove drva aekai, Surove tolpe so Urale moSke in ženske, bolne in zdrave na delo, da so morali sekj&ti drva za bolj Sevike, Po Štiri osobe so morale na sekaii 54 raetrov Iesa, inorale so drevjC podirat, razcepiti in znositi v železniško vozove. Dobili so žago in sekiro. K delu so jih nousmiljeno tirali, cclo take, ki so bili težko bolani. V Petrogradu razsaja legar, pegavica in drugV) boleztn. Polovica prebival sfva pa hira na jetiki, To bolezen so dobili .z sovjetsklh kuliinj, v katorih dobivajo hrano. Mesa 2e dve leti nismo videli, kruh je pa nezavžitijiv ! Sprifio teh dojstev se še tudi pri nas najde dosti zaslepljencev, ki hval jo razmere v sovjetski Rudiji. Te vrste ljudi bi blo treba nemudoma poslati v koniunistični paradiž v — Rusijo, t DROBI2 IZ PORCELANA. Nemčija namerava spraviti v promet drobrž iz porcelana. V državni tovarm za izdelovanje poroelano v mestu Mois&cn so izumili zmes iz porcelana, I? katere bodo izdelovali raznovrstni drobiž. Barva drobiža bo siva, obrobki bodo pozlačeni. DroMž iz porc-elana bo zelo trpežen in se vsled padoa na tla n-e bo pogkodoval. Tudi druge države so se začele zanimati za drobiž iz porcelana. Tako jo n. pr. Brazilija že naročila v Nemčiji velike nmožino drobiža iz porcolana. g VOJAŠKI ZAKONI naše kraljevine so izšli v slovenskem prevodu. Njih zbirka obsega najvažnejše vojaške predpise, predvsem zakon o ustroju vojske, čegar vsebina so določila o vojaški shižbeni dolžnostj. Pri pripravah za rekrutovanje, za sestavo rekrutnih spiskov, za prošnje o vojaških < prostitvah in drugo, bo ta zbirka neobhodno potreben pripomoček za vse urade, posebne pa za vsa županstva in župne uradne. Poleg tega so sprejeti v zbirko zakoni o vojaški administraciji, o vojaških nabavah in dobavab, o ženitvi vojakov in določila o invalidskih pokojninah, ki veljajo v Sloveniji. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Iz neodrešene domoviite t DIVJANJE FAŠISTOV. Laška druhal je vdrla dne 8. t. m. zjutraj v tiskarno tržaške »Edinosti«, kjer so razbili deioma veliki rotacijski stroj za tiskanje lista in napravili ogromno Skodo, ki jo cenijo ha 8(0.000 lir. Napad je bil v italijanskih listih celo napovedan in kljub temu se poiicija ozir. vojaštvo ni zganilo. Tiskarno »Edinosii« so napadli zdaj Łe tretjič. Lopovi so vdrli tudi v uredništvo, kjer pa niso storili ničesar druzega nego da so v sobi glavnega urednika razmetali knjige in papirje. V sobi upravništva so zlomili in raztrgali vse, kar jirn je prišlo v roke. Močno pokvarili so tudi telefonske žice. Podivjanost Lahov je res žalosten znak njihove propadajoče kulture. t POMANJKANJE kulturnega ži¦vijenja na Primorskem.. Zagrebški dnevnik BNovosti" je priobčil člaiiek o razmerali ni Primorskem, kjer brid ko toži, da jo skoraj čisto zamrlo kul' taruo življenje v zasedenih kra^ih. Taka s;lošna tožba je neopravičena, ker se kultarno gibanje v zad:i]ili časih dobro dviga. Tržaški dn'evi;ik ,.Edinost" se Iepc razvija,- ,,Goriška slraža" stoji popolnoma na višinil v Gorici je pričel izhajati zelo do>ro u rejevan lepotJovni list ,,M1 di.;a", Trža^anke so priocle izdajati zelo Jep kulturen list za ženske ,,Jadraiko", priCol ]o tudi izhajnti list za ml di o, Po'eg tega je izš'.o se nekaj driigia prio')6enj, deloma v zclo vdikem ?t> vilu izvodov. Tudi društveno živlienje &e lopo razvija, usia'iavlja;o se nova dmštva, poživljnjo etara, razLCne prireditve se vrS6 pogosto. t BENECANSKI SLOVENCT. Naj bolj oddaljeni in Io5eni od drugd!i S'ovencev so Rezijanci, Vojna je tud! Tao(\ nje prriesla mnogo izpremeinb, toda slovonSCine se drže. Imajo t;i duhovniko. Zupnik je Lali, ker Slo venca n« da vl?da, kaplana $t% Sl<'¦venoa. ker je t ko odlofi o zalitavalo Jjufiptvo. Po doJinici se lepo razvija ;.adružniŁtvo, Pri Sv. Lenartu, vel:k'i fan pri Cedadu so blagoslovili z v<5li- ko slovesnostjo nove zvonovp, Slav.io slni govor ie imcl gospod Llva, dekan  rodadski in ljudstvo je bilo prescne -  Ceno, ko ga je slišalo govoriti v ]e -  pom slovenskem jeziku. V)Podbonescu  eo u&tanoviK takozvani &empeter{A-!  Slovenci, ki prebivaio ob reki NadiSi,  koasumno društ\o, ki je intelo v n•:•!¦'ai  mesecih nad poldrugi mildjon proine -  'a, Blago }q v njem bollše in cenek-e.  Aakor v Vid^u in Cedadu (Udlnp i;i  Cividale). t BOMBNE ATENTATE so pro  nosU itaMjanski fašisti (na.rodni pre  aapotuoži) tudi ^e na* deželo. V lepein  .,Drii§tvenera dorau;' v Sentpotru pri  Gorici so imeli Slovenoi neko društ -  veno prireditev. Fašisti so vrgli s  stranske poti na teraso doma dve  bombi, ki se pa k sreoi nista razpo  ftib.  t OBL3UBL.IAJO ae nova nasilja.  Na Primorslcem se bližajo volitve in  fašisti .(narodni razgraJaCi) se pripra vljajo. Predsednik te družbe, neki 5a stnik Giiuita je prispel iz Trsta v Go  rjeo in je tam imcl predavanje. Napo vedoval je, da bodo fašisti delali pri  volitvah z vsemi sredstvi zoper Slo -  vence. Med t«mi sredstvi bo pač igral  glavno vlogo nož in bomba pod zaŠPA- to vlade. . t  t POSTOJNA. Najsiabše se ob  r.ašajo kraji, ki so najl;liž.ie nagi dr  žavi. Tako daje tudi poprej tako pono sno narodna Postojna ljudstvu zelo  slab izgled Civilni komisar Cavalla Je priredil slavnostni bal za katerega je izplafial iz državne blagajne težke  tisoča-ke, medtem, ko radi pomarsjka nja dcnarja še ni mogel lzplačati učiteljstvu mesečn6'i<Dla5o. Povabil je nad 200 doraačnov Slovencev in domači narodnjaki so se odzvali skoraj polno- štavilno.  t NARODNO OBRAMBNI sklad.  Povodom svečane proglasitvc priklo - pitve nafiega Priinorja k Italiji je sklenilo politi5no društvo ..Edinost" v Trstu prirediti ,,Narodno obrarani sklad". Vsled priznane narodne požr- tvovalnosti primorskih Slovencev bo stvar gotovo dobro izpadla in s tem ho položen trden gmoten teraelj narod no-obrambnomu delu.