Uredništvo ZARJE Je V Efubljanl, Frančiškanska rilca St 8 liskama L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do It •opoldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in »raznikov. Rokopisi se ne vračaja Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : i « »AROCN1NA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za &vstro-(tersko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna KSa K 1-80; za Nemfijo celoletno K 26-40; za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86'—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici Štev. 6, 11., in oraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od S. do 7. zvečer bisera ti: enostopna petitvrstica 80 vin., pogojen prostor, poaiuia ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ Reklamacije lista so poštnine proste. .......— Stev. 700. V Ljubljani, v soboto dne 4. oktobra 1913, Leto lil. Kranjski deželni zbor. V Ljubljani. 4. oktobra. Včeraj in danes je deželni zbor rešil proračun v vseh treh čitanjih na seji. ki je z ma-jimi presledki trajala od 11. dopoldne do danes Ob pol 2. zjutraj. O tej debati, ki je producirala inarsikaj zanimivega, se pač še zmenimo. Za tianes se maramo zaradi pomanjkanja prostora pmejiti na poročilo. Toilko pa je vendar treba konstatirati, da ie bil zagovor klerik,->' ev zaradi Deželnega gospodarstva in gospodstva zelo klavrn. Dr. Zajc je moral, četudi v zaviti obliki, priznati, da velja pri deželnem odboru načelo, 'da liberalen učitelj nima dobiti podpore. Doktor Pegan pa je o gasilcih povedal, da ne dobi nobene subvertciie društvo, ki ne upogne brezpogojno tilnika pred deželnimi satrapi. Deželni glavar je zopet uganjal potenci rano spodobnost, pa ie grajal, klical na red, jemal besedo, in ob pozni nočni uri je bil tudi disciplinarni odsek mobiliziran, da ie izključil poslanca Ribnikarja. Po našem okusu, ki naposled tudi ni hotentotski, pa bi bite marsikatera beseda iz klerikalnih ust še veliko boli vredna 'rraje kakor tista, zaradi katere so se za Ribnikarjem zaprla vrata deželnega dvorca. Ošabnost klerikalcev je velika, pa vendar niti ne slutijo, koliko slepote je združene z njo. * DOPOLDANSKO sejo otvarja deželni glavar ob četrt na dvanajst in imenuje za zapisnikarja posl. Demšarja in drja. Novaka. Dež. predsednik baron Schwarz odgovarja na interpelacijo posl. Turka, Reisnerja in tovarišev glede razdeljevanja dveodstotnih prispevkov brutto premii požarnih zavarovalnin, tako-zvanega gasilskega sklada. Pravico do prispevkov imajo vse tiste občine in gasilske straže, ki nimajo dovelj svojih sredstev, ki vzdržujejo ivoje orodje v primernem stanu in kj sploh primerno delujejo. Gasilski sklad upravlja deželni odbor, ki je v zadnjem letu uredil razdeljevanje teh doneskov zavarovalnic, torej tujega zaupanega mu sklada, na popolnoma stran-Wsfro-politlčnem temelju ne glede na potreb-DOSt m vrednost posameznih gasilnih dTuštev in Občin. Izključil je od vsake podpore vsa dru-gtva učlaniena v >,Zvezi«. ter nalašč osnoval oroti tej zvezi novo strankarsko, v katero sili vsa društva. Jd reflektirajo na podporo iz gasilskega sklada. — Vrh tega je ustanovni proti že obstoječemu gasilskemu glasilu brez vsake stvarne potrebe novo glasilo, brezdvomno na stroške gasilskega sklada, ki v to po zakonu prav gotovo ni odmenjen. Vsled tega so ostala brez vsake podpore prav najpotrebnejša in naj-vzomejše delujoča gasilska društva, med njimi v prvi vrsti tudi prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani, in zaneslo se je na polje nesebičnega človekoljubnega delovanja strankarsko-politično strast. — Baron Schwarz pravi v svojem odgovoru, da določa zakon, da razdeljuje 1 % podporo ponesrečenim gasilcem deželni odbor sporazumno s politično oblastjo, 2 % prispevke zavarovalnic pa razdeljuje po zakonu edino-le deželni odbor in da vsled tega deželna vlada nima v tej zadevi nikakršne kompetence. Glede ustanovitve deželne živinske zavarovalnice poroča dr. Lampe in pravi, da sedaj oe kaže ustanavljati deželne centralne zavarovalnice. Živinorejci si pa pomagajo lehko na ta način, da snujejo krajevne organizacije, ki tvorijo lehko med seboj zvezo. Postojnski okraj te Že začel z zavarovalnicami v tej smeri. Posl. Ribnikar utemeljuje nujnost svojega predloga glede ustanovitve Javne slovenske ljudske šole v Kočevju. V Kočevju je 1000 slovenskih prebivalcev brez vsake ljudske šole in slovenskih otrok Je toliko, da bi napolnili tri razrede. — Deželni zbor prizna predlogu nuj-nost in dež. glavar odkaže predlog šolskemu odseku. Deželni računi za 1. 1911 in 1912. Nadaljuje s& debata o računskih zaključkih za 1. 1911 in 1912. Dr. Triller: Poročevalec finančnega od-l»ka dr. Krek zna mojstrsko prikriti, česar noče povedati. Včeraj nam je podal zanimivo statistiko o kulturnem napredku kranjskega prebivalstva, ali o številkah računskega zaključka Je molčal. Številke imajo včasih to lastnost, da kriče in številke o našem deželnem gospodarstvu kriče še posebno. Za leto 1911 izkazuje računski zaključek nad en miljon kron primanjkljaja. Poročilo pravi, da ie treba od tega primanjkljaja odtegniti neproračunjene vsote. Kljub temu. da so se iz melioracijskega sklada jemale velike vsote, znaša dejanski primanjkljaj 1,400.000 kron. Računski zaključek za leto 1912 kaže 1,280.194 K primanjkljaja in iz melioracijskega fonda ste potrošili lansko leto 245.865 K. Od leta 1908. ko je nastopila vlado v naši deželi S. L. S., naraščajo letni primanjkljaji v prav strašni geometrični progresiji. In če pogledamo bilanco, vidimo, da je pasivna, čeprav ie sprejet med relatrva ves izdatek za Završnico. Vzrok pasivnosti je v tem. ker se pokriva ena tretjina deželnih potrebščin iz posojil. Leta 1911 je 26% vseh izdatkov pokritih Iz posojil. To gospodarstvo Je pogubno. Dostikrat niso bile dejanske potrebe odločilne za izdatke. temveč strankarske potrebe. Nato očita govornik poslancem S. L. S. korupcijo v deželnem gospodarstvu, kar izzove silen hrup pri klerikalcih. Dr. Lampe polemizira s predgovornikom in pravi, da gre največ denarja iz melioracijskega sklada za dela v Ljubljanici in da sploh dobi Ljubljana največ deželnega denarja. Odklanja podtikanje politične korupcije in pravi, da večina deželnega odbora stvarno presoja vsako prošnjo. milosti pa ne* deli. Nato se debata zaključi in govori še referent dr. Krek, ki pravi, da bo dobila dežela, če bo sprejet finančni načrt v državnem zboru. 1,200.000 K. in s tem bo deficit pokrit. (Dr. Eger: Kdo garantira za delozmožnost parlamenta? Dr. Triller: To bo za šole in ceste.) Dalie zavrača napade dr. Trillerja, da postopa deželni odbor strankarsko. Vodovod v Kranju, v Radovljici, zgradbe cest. so dokaz za nepristransko postopanje. Priporoča odobritev letnih računskih zaključkov za 1. 1911 in 1912. — Sprejeto z glasovi klerikalcev in Nemcev. Proračun za leto 1913. Poročevalec dr. Krek pravi, da bo obširneje govoril o proračunu pri Specialni debati. Pri splošni debati o proračunu govori prvi: dr. Tavčar: 26. leto sem že v deželni zbornici, a takega zasedanja, kakršno ie letos, ne pomnim. Vsi napadi večine te zbornice padajo name in vedno mi očitate, da sem odgovoren za pisanje »Slov. Naroda«. Nisem lastnik »Sk Naroda« in nisem odgovoren za njegovo pisavo. Da boste spoznali, kakšen vpliv imam. povem to, da ni bil sprejet od upravnega sveta moj predlog, da se ustavi v »Nar.« vsak napad na denarne zavode, da sem ostal osamljen s tem predlogom in da je obveljal nasprotni predlog, da »Narod« ne bo pisal o denarnih zavodih, če prenehajo tudi klerikalni listi z napadi. Potem obsoja to, da se vlačijo osebnosti v politični boj. Potem preide na odgovor deželnega glavarja v zadevi interpelacije glede deželne garancije za denarne zavode. Deželni predpisi zahtevajo, da mora dobiti vsak sklep, ki obremenjuje deželno Imovino. sankcijo, le če obremenitev ne presega 10 % deželnih naklad ni potreba sankcije. če pa ima zavod, o katerem ie govorila interpelacija, nad 20 miljonov kron vlog, tedaj Je jasno, da potrebuje sklep o garanciji sankcijo. Tudi deželni predsednik je odgovoril takrat v enakem zmislu kakor deželni glavar. Rad bi vedel, ali je bilo to njegovo osebno mnenje, ali mnenje centralne vlade? Dež. glavar Šušteršič: S tem. da zopet govorite o garanciji, imate le namen, da zbujate v javnosti nove dvome. (Klerikalci aplavdirajo.) Stvar ie že definitivno rešena in če govorite še kaj o tem. vam vzamem besedo, ker ne pustim vznemirjati javnosti. Dr. Tavčar spominja klerikalce na kompromis iz leta 1909, ki se ie bil sklenil med de-želnozborskimi strankami in vlado. Takrat je bilo dr. Šušteršiču na tem. da se omogoči dela-zmožnost deželnega zbora. Koncedirali smo Dogodki v deželnem zboru se razvijajo tako, da je potreba na javnem shodu »obračunati" z gospodarji kranjske dežele. Jugoslovanska socialno-demokratična stranka sklicuje v ta namen velik javen shod ki bo v nedeljo dne 5. oktobra ob 10. dopoldne v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma. Dnevm red: Kranjski deželni zbor. Poročevalec sodrug Etbin Kristan. Vabimo na protest vse, ki obsojajo ravnanje v deželi in v deželnem zboru Kranjskem. S. L. S. večino v deželnem zboru, privolili v disciplinarni odsek, se odpovedali vsaki hrupni opoziciji, če večina na mestni skupini ničesar ne izpremeni. Ali že takrat se je hvalil nekdo od poslancev S. L. S., da smo pustili špranjo v dogovoru in da nam boste vzeli mestne mandate. Na silovit način ste izpremenili občinski volilni red za Ljubljano, zakaj po volilnem zakonu nimate pravice razširjati volilnega okrožja Ljubljane. Položaj v deželi je nevzdržljiv. Gospodje večine se smatrajo za absolutne gospodarje. Napravljate zakone, kj imajo namen, vzdržati sedanjo večino trajno. Rešitev mora priti, in sicer tako, da bodo imele tudi manjšinske stranke zastopstvo v deželnem zboru. Upe-liite splošno in enako volilno pravico za deželni zbor (Klerikalci aplavdirajo). Pustimo veleposestvu njegove privilegije, za vse ostale kurije pa nai velja splošna in enaka volilna pravica. (!) Ob tričetrt na eno prekine deželni glavar sejo do štirih popoldne. POPOLDNEVNA SEJA. Deželni glavar dr. Šušteršič otvarja sejo ob četrt na 5 in podaja z ozirom na izvajanja dr. Tavčarja o kompromisu sledečo Izjavo: Leta 1908 so se res vršila pogajanja vseh treh strank te zbornice zaradi kompromisa glede volilne reforme za deželni zbor. Kar se je takrat dogovorilo, Je natančno zabeleženo v deželnem volilnem redu in deželneu redu, ki je dobil najvišje potrjenje. Spominjam se tudi in dognal sem na podlagi zaslišbe raznih oseb, da sem v eni seji ustavnega odseka — bil sem talkrat referent za volilno reformo — ker se je od strani dr. Tavčarja izažala bojazen, da bi sedaj, ko dobi S. L. S. večino v deželnem zboru z ozirom na svoje znano stališče, da v mestni skupini nimajo voliJne pravice samo mesta in trgi sami, ampak cele občine, S. L. S. anulirala dva mandata glede Višnikarja in Lenarčiča, za katera se je edino šlo, dal takrat kot referent za svojo osebo konciliantni odgovor, da so bih zastopniki narodno napredne stranke v ustavnem odseku mnenja, da se v tem pogledu ne bo za to legisiativno dobo nič izpreinenilo, da pa Je bila S. L. S. pomirjena, da se v tem oziru zlasti glede Kamnika ne bo nič izpremenilo. V deželnem zboru januarja leta 1912., ko je šlo za mandate Reisnerja in Ribnikarja, je faktum, da se mandata poslanca Višnikarja in Lenarčiča nista anulirala, dr. Tavčar pa je trdil, da se je dozdevni dogovor nanašal tudi na to, da se v skupini mest v tej dobi ne bi smelo nič izpremeniti in da bi S. L. S. ne smela, da ne desavouira moje osebe, dopustiti, da se je deželni volilni red intrepretiral tako, da imajo odslej v census-kuriji ne samo v mestu, ampak tudi na kmetih deželnozborsko volilno pravico vsi volilci, ki volijo v 1. in 2. vol. razredu pri občinskih volitvah. Na nekem ljubljanskem shodu se je celo moja tozadevna častna beseda premetavala, .laz sem kljub temu, da sem vedel, da te trditve niso resnične, kot deželni glavar uvedel preiskavo. To pove zapisnik seje dež. odbora 29. januarja 1912. Tu sta dr. Triller in dr. Tavčar izjavila, da ni deželni glavar podal nikoli nebene izjave glede Ribnikarja in Reisnerja in da bosta v »Slov. Narodu« priobčila tozadevno izjavo, v kateri sta tudi rekla, da spričo teh pojasnil ogpade kot povsem neutemeljeno očitanje, da bi se bila v deželno-zborski seji z dne 25. jan. od strani S. L. S. vedoma in hotoma prelomila katerakoli obljuba ali pa celo častna beseda njenega načelnika in deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča. Še enkrat izjavljam, da je to, kar se je danes vnovič trdilo od dr. Tavčarja, nima niti sence resnice na sebi. Posl. Gangl se bavi v daljšem govoru, na katerega se še vrnemo, z razmerami v deželi. Med drugim govori o splošni in enaki volilni pravici in pravi: Ker se deželni zbor sestaja jako redko, je treba tudi današnjo priliko — morda zadnjo v tei legislativni dobi — porabiti, da dvignemo glas za uvedbo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice po proporčnem sistemu za deželni zbor kranjski. Pokazati moramo na naj-živahnejšo. najiskrenejšo zahtevo najširših mas — zlasti delavstva — ki jo z vsem poudarkom povsod in vedno izraža za uveljavljenje take edino pravične volilne reforme. — Govoril sem o istem premetu že štirikrat, leta 1908, 1909 in dvakrat 1910. Sklicujem se na tedanja svoja izvajanja in utemeljevanja. — Zadnje nadomestne volitve v deželni zbor, kjer so sproti fabri-cirali volilce, kakor je to kazalo stranki večine — Ljubljana in gorenjslka mesta to dokazujejo — pričajo, da je sedanji volilni red nepopolen in krivičen, zato ga je treba v interesu doslej brezpravnih mas nadomestiti z novim. — Tako splošno in enako volilno reformo zahteva tudi program obeh strank te zbornice. Sedaj je prilika dana, da gremo od programa do dejanja, ako nečemo, da nas opravičeno ne zadene očitek neiskrenosti. — Ali se naj ustrašimo morebitnega odklonilnega stališča vlade? Kakor kaže zgodovina, ne! Govornik navaja boj za uvedbo splošne in enake volilne pravice za državni zbor, ki je tudi prisilil vlado, da je svoje mnenje izpremcnila in tako volilno reformo uvedla. — Vlada je zaradi ljudstva, ne pa’ narobe. Vlada mora nasproti ljudstvu izvajati vse zakone, poslušati njegovo voljo, da mu da pogoje za eksistenco in za uveljavljenje vseh državljanskih svoboščin in pravic. Ljudstvo ni samo zato. da plačuje denarni in krvni davek, da se mu nalagajo bremena, ampak mora imeti tudi pravice do vstopa v zakonodajne zastope. — Sedanji dež. zbor je ostanek iz starih časov — zastopstvo kurij, ne pa zastopstvo interesov ljudstva, ki mu sedanji volilni red brani vstop v to dvorano. Ob sedanjih volitvah volja delavstva ne pride do veljave. Boj bo težak, težji, nego bi bil leta 1908., ker § 38. sedanjega vol. reda daje veleposestnikom privilegij, da so brez njih volje in odobrenja ne more izvršiti nobena volilna reforma. — Da odstranimo to zapreko, naj ostane gospodom od veleposestva ta predpravica, a upirati se že s Človeškega interesa ne smejo, da se da ljudstvu to, česar še nima! Mi moramo s svoje strani storiti vso in napeti vse sile, da uveljavimo splošne pravice, enako dostopne vsakemu državljanu! — čujmo klic. ki prihaja tudi v tem hipu dc nas izmed brezpravnih mas: Priznajte upravičenost naših zahtev! Odprite nam vrata v deželni zbor! Predlaga: 1. Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se nalaga, da izdela do prihodnjega zasedanja deželnega zbora zakonski načrt o uvedbi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice po proporčnem sistemu. 2. Centralna vlada se poživlja, da pomakne mesta Idrijo, Kamnik. Kranj, in Škofjo Loko r.aredbenim potom iz IV. razreda v III. razred aktivitetnih doklad. Dež. predsednik baron Schwarz reagiral na izvajanja poslanca dr. Tavčarja o kompromisu in pravi, da se najbrže nanašajo na odloke deželne vlade z dne 18. septembra 1912 in 12. sebr. 1913. v reklamacijskem postopar nju v Ljubljani in v gorenjskem mestnem okraju, ki so bili pravilni, kar je potrdilo državno sodišče. Kompromis je za vlado zakon, ki je sankcioniran. Poslanec Ribnikar govori o položaju Slovencev v državi. Dež. glavar dr. Šušteršič: Ne morem dopuščati. da se naša skupna domovina Avstrija primerja s Turčijo. Če boste tako govorili, Vam vzamem besedo. Poslanec Ribnikar zahteva, da dobi deželai popolnoma slovenski značaj in citira neke govore dr. Kreka in Šušteršiča iz časov, ko še ni vladala klerikalna stranka. Potem navaja obsežno narodno statistiko in jo obravnava po uradih, justični upravi, šolstvu itd. Klerikalna stranka, ki se sama usti, da ima vso moč v deželi, je tudi odgovorna za sistematično germanizacijo. Med njegovim govorom se klerikalci žela razburjajo in se neprenehoma oglašajo z medklici. Deželni predsednik Schvvarz zavrača očitanja posl. Ribnikarja na justično" upravo, pa je prepričan, da ne bodo napravila nobenega vtiska na mirno misleče slovenska prebivalstvo. Poslanec grof Barbo polemizira s posl. Ribnikarjem zaradi germa- niziranje in pravi: Man merkt die Absicht undl regt sich nicht auf. Kar se proračuna tiče, ni v njem posebne izpremembe napram letu 1912. Nekateri izdatki so liberalno odmerjeni. Tudi pri podporah nismo skopi. Kar .bi se dalo prihraniti, ne bi bistveno izpremenilo finančno slike. Lani je obširno razlagal finančni položaj. Vidi se. da je takrat prav sodil. Poročevaleo' je skušal podati čim ugodnejšo finančno sliko. Govornik ni pesimist, ampak optimizma ne more deliti. Slaba tolažba je, če se meni slabo godi. da se tudi drugim. Neizogibno bo zvišanje doklad. To je neprijetna beseda. Poročevalec je izvajal, da so drugod višje doklade; ampaJd drugod je tudi davčna moč večja. Prebivalstvo v deželi že zdaj komaj prenaša davčno breme. Ali pred nami so tudi velike naloge. Če imamo pričakovati državne preodkaze, imama pričakovati tudi nove dolžnosti, n. pr. umobolnico. Temeljita remedura kanalizacije bi veljala! 3—4 miljone. Preko tega ne moremo. Skrbeti bo za vodo. Storilo se je v tem že veliko, ali razmere so pri nas pač težke. Veliko je še storiti za ceste. Neki tehnik je sramotno zlorabil zaupanje deželnega odbora. Ta mož zdai še> žuga deželnemu odboru s tožbo. Letos je dež. odbor zopet poslal tehnika v kočevski okrajji želi. da bi se ceste, ki Jih Je trasiral, prihodnjo leto izdelale, izseljevanje dobiva katastrofalna dimenzile. Avstrijcev v Amerilcl Je za en armadni zbor. S Kranjskega jih je 10.000 voj-. nJh obveznikov. Zelo se čudi, da vlada tu še nič ni storila. Poljedelska kultura nazaduje vsled tega. Škoda je neizmerna. Pri izdelanju Izseljeniškega zakona rrl Slo poljedelsko ministrstvo niti vprašano. Predlaga resolucijo, ki zahteva izseljeniški zakon in ukrene proti gonji darsko bolje kakor pri nas. Misel slovensko-hr-jih agenture za Ameriko, ne bi bilo toliko izseljevanja. Ali je to treba gledati? Poročevalec ie kot veselo znamenje navedel, da prihaja na nekateri naslov po 8 do 9 časopisov. Kaj mislite, da more slovensko dnevno politično časopisje dvigniti ljudsko izobrapbo? V njih je tak ton kakor v šundromanih. Če se Čitajo psovke, ki mečejo listi ene stranke drugi v obraz, tedaj to ne more dvigati kulture. Obžaluje to vi nteresii ugleda slovenskega naroda. (Klici : Grazer Tagblatt.) Neki član lib. stranke me je enkrat vprašal, če poznam dva nemška lista, ki bi tako podlo pisala kakor oba slovenska vodilna lista. Lani v dobi velike krize se včasi ni vedelo, če so listi avstrijski ali srbski. Slovenci so zvest avstrijski narod; ne dovolite, da se tako zastruplja. Citira verz, »Hrast se zmaje in hrib, zvestoba Slovenca ne zgane.« Na Balkanu imajo slabo živino; če mi zboljšamo pleme, ga bodo jemali oni od nas. Treba je skrbett za čiste plemenske okraje. Povzdiga šumske kulture je zelo potrebna. Slišal je, da se izdajajo sadike iz gozdnih drevesnic v druge dežele; če je to res, je napaka. Treba je tudi industrije, čeprav je govornik agrarec. vendar vidi, da se davčna moč dežele brez industrije ne more zvišati. Slavi lepoto kranjske dežele. Težko je napraviti tujski promet. Ampak septemberski kravali ga niso povzdignili. Brezvestni agitatorji so silno škodovali deželi. Tako hudo sicer ni bilo, kakor so pisali dunajski listi. Ali dežela le prišla na slab glas. Poročevalec je prišel do čudnega sklepa, da bo gospodarski položaj boljši, če bodo Slovenci in Hrvatje združena. Dokazal tega ni. To je utopija. Naši konservativni nazori ne dopuščajo nasilne izpremembe državnih organizacij. Na Hrvaškem ni gospo-arsko bolje kakor pri nas. Misel slovensko - hrvaške skupnosti je umetna. Slovenec smatra Hrvata za mange vrednega in narobe. Hrvatje so se menda za 300 let pozneje naselili kakor Slovenci. Stoletja žive Slovenci in Nemci v deželi pomešani. Slovenci imajo nemška, Nenv ci slovenska imena. To so same »izvoljene narodnosti«. Nemci m Slovenci so si bližji kakor Slovenci in Hrvatje. Od vstopa v politično življenje ima en program; Sprava in sporazum Slovencev in Nemcev. To je mogoče in v interesu dežele. Mi smo iskreni prijatelji slovenskega naroda, če hočete to, nas vedno najdete pripravljene za pošteno sodelovanje. Posl. dr. Lampe govori o časopisju in polemizira z dr. Tavčarjem. Hotel je odvrniti vso krivdo od sebe. Povedal je. da je propadel s svojim predlogom v upravnem svetu »Narodne Tiskarne«. V liberalni stranki nima nihče avtoritete. Duhove, ki jih Tavčar zdaj obžaluje, je sam vzgojil. Časopisje, ki je v rokah S. L. S., * pošteno. Slabo je časopisje, ki služi kavarniški inteligenci Tak sloi imajo tudi Nemci. Naj-grši slovenski list ie plačan z nemškim denarjem za germanizacijo. Nemško časopisje jemlje najgrše reči o Slovencih iz »Slov. Naroda«. Zasluga dr. Tavčarja ie ta. da je korupcijo časopisja presadil na slovenska tla. Tavčar ie rad igral dvojno vlogo. Lepega se je hotel delati na st.ran>- (Triller: Kavalir ie bil.) Mi smo Podlagali, da prevzame dežela garancijo za »Ljudsko posojilnico«, ker nismo bili noben dan varni, da se ne napravi run. (Triller: Ni resi Rekli ste. ker so nevarni časi.) Vašim denarnim zavodom se ni treba batf tega, ker med nami ni takih elementov. (Kftci: Takoj drugi dan ste pričeli!) Dt. Tavčar le govoril o nekem kompromisu med strankami. (Dr. Triller: O tem bomo še govorili. Ne psujte neprenehoma odsotnega Tavčarja. Psujte mene. ki sem tukaj! Vi obrekujete!) Od leta 1877. so v Karn-niKu vohli okoličani. Prvi so bili liberalci, ki so se pritožili proti obstoječim razmeram. Ako bi bil obstal kak kompromis, bi ga bili liberalci prelomih. Razlika je. če list prinese enkrat kakšno notico, ali pa če se cele meseoe vodi gonja. Leta 1906. je bil Hribar načelnik liberalne stranke, ki je obstruirala. Med Hribarjem in Šušteršičem se je takrat dogovoril kompromis zaradi volilne reforme. Ob 8. zvečer pa Je Hribar prišel, da ie njegova stranka odklonila kompromis. Leta 1908 je Tavčar zastopal liberalno stranko. Dr. Šušteršič se je skliceval na kompromis iz leta 1906. Tavčar pa je dejal, da ni Hribar sploh nič povedal o kompromisu. Vsa Jeza liberalne stranke gre zdaj proti občinski in deželni volilni pravici, ker se boij. da bo kaj IzgubHa. Iz »Slovenskega Naroda« si le dal iz-Striči iz zadnjih dveh let najhujša bogokletstva. Lita nekatere citate. S svojo današnjo izjavo ste v popolnem nasprotju z vsem. kar delate in — Nadalje polemizira z Ganglom zaradi obunske avtonomije, ki ie v tem. da se vsak zoper sklepe lahko pritoži. Za Ljubljano store klerikalci veliko dobrega. Za koga pa bo Vajeniški dom? (Klici: Cestni zakon! Med Larnpe-tovun govorom prevzame Šušteršič zopet predsedstvo in začne takoj zvoniti kakor v Šen-Kiavzu. češ da liberalci sistematično motijo govornika.) o . P0*!; ^elisner: Sa| se čisto dobro zastopimo. baj ie bilo že dolgčas. Lampe poveličuje' katoliški shod. češ da Je pomagal Ljubljani, ampak ljubljanski župan ga ni pozdravil. Deželni odbor nima podpirati piv stvo, ampak gasilstvo. (Turk; Sal je vseeno, če kal daste ali pa ne. — Hrupna veselost. — Šušteršič zvoni, da se mu zlomi zvonec. Pegan ga izkuša popraviti, potem mu prinese še enega .malega za rezervo.) Kdor nima kvalifikacije za jversko-nravno vzgajanje, ne more biti učitelj. To je stališče Lampetove vesti. Dr. Tavčar se le zavzel za splošno In enako volilno pravico. jV drž. zboru jo je enkrat obstruiral. Tudi Gangl Je prišel s predlogom, naj se vsaj za poizkušnjo popravi reforma. Takih poizkusov ne delamo. Kadar bo čas. se bo že reformiral volilni red S. L, S. bo glasovala proti predlogu. Mi smo *?• Dravi naše Ime: Slovenska Ljudska stranka. Ribnikar ie zamenlal kompetence dr-•* mega in deželnega zbora. Nal iaroči svoi ma- terial Ravniharju, ki hna ministre na svoji strani. Pri sodniji imajo liberalci več vpliva kakor mi. Kdo ima odvetniško in notarsko zbornico v rokah? Liberalci oslabujejo vsako slovensko akcijo. Za najvišjo instanco so si izbrali Kamilo Theimer, ki je slovenskega jezika nezmožna. (Relsner; Zakaj je pa niste slovensko naučili?) Deželni odbor uraduje samo slovensko in povsod podpira slovensko uradovanje. Ampak va^ rujmo se nezdravega šovinističnega radikalizma. Učimo se za življenje. Vsak Slovenec nai bo trojezičen. To je govornikovo privatno mnenje. Vseučiliški fond ni zapravljen: vsi papirji so v eni škatlji. Kateri list v Evropi ni naredil nobene napake v času krize? (Relsner: Zunanje ministrstvo je bilo dosledno.) Slovenski narod je bil vedno najzvestejši’ vladarju. Dr. Zajc »stvarno« popravlja, da župnik s Sv. Gore ni govoril tistih besed, za katere ie bil obsojen. Poročevalec dr. Krek reagira na včerajšnje dogodke, češ da mora vendar nekaj zaupati porotnikom, ker je apeliral nanje. Potem polemizira z liberalci. Boj proti S. L. S. le boj proti slovenskemu narodu. Slovenci so po zaslugi klerikalne stranke postali faktor. Kranjski Nemci nal bodo toliko konservativni kolikor češki Nemci in nal priznajo, da so deželne meje mani vredne od narodne skupnosti. Avstrijska misel obstoja v tem, da gotovi narodi vidijo svoj obstoj v monarhiji. Sloge z Nemci ne zavrača; ampak segati mora čez mele kranjske dežele. Predlaga prehod v Specialno debato. Deželni glavar prekine sejo za četrt ure. NOČNA SEJA. Deželni glavar otvarja sejo ob 10. zvečer. Pričenja se specialna debata o proračunu. Glavar napoveduje, da bo razprava posebej o potrebščini, o pokritju, o državnih prispevkih in o predlogih in resolucijah. Poročevalec dr. Krek priporoča predlagano potrebščino. Posl. Relsner: Kar je navedel poročevalec, še ne dokazuje napredka našega šolstva, če smo kulturno napredovali, je povsem naravno, da stroški rastejo. Primanjkuje nam strokovnih šol. Veliko naših delavcev ne dobi doma kruha, ker hm manjka izobrazbe, po kateri hrepene. Deželni odbor je zavrnil prošnjo ljubljanske občine za podporo obrtni šoli. Tudi beg naše mladine pred učiteljskim stanom je žalostno dejstvo. Od 104.000 K se je porabilo za učiteljske podpore 55.000 K. Ali to ni bila varčnost. Statistika nam kaže, kdo le bil deležen teh podpor. Deželni odbor ie postopal s političnega stališča. Predlaga k poglavju VI.: 1. Do regulacije učiteljskih plač dobi vse učiteljstvo 25 % doklade; 2. kdor uživa doklado, mu ostane, kdor le nima ali pa le rnanišo. se mu dopolni na 25 %. Vsi slovenski profesorji stojimo na stališču slovenkega učnega jezika. Mladina Pa naj tpdi zna prav dobro nemško. Kranjska nima še nobene realne gimnazije po zaslugi S. L. S. Predlaga: Naj deželni odbor izposluje, da se II. drž. gimnazija v Ljubljani preosnuje v realno gimnazijo. Nadalje predlaga: Pod pogojem, da se ne uprizori nobena opera, opereta ali igra. ki jo deželni odbor prepove. naj se deželno gledališče brezplačno prepusti ljubljanski mestni občini; »Glasbeni Matici« naj se obnovi podpora, ki se li ie zadnji čas odrekala. Posl. Lavrenčič govori za proračun. Predlaga prihodnie leto splošno živinsko razstavo. Zahteva uravnavo Kamniške Bistrice. Tudi on »obsoja« časopise in Hudi, ki »stoje za Theimer-jevo«. Posl. Turk protestira proti pristranskemu ravnanju deželnega odbora napram gasilstvu. 63 društev je dobilo podporo. 122 pa nič. Predlaga. "da razdeli dgželni odbor podpore gasilstvu objektivno med vsa potrebna in vredna gasilna društva. Posl. dr. Pegan polemizira s Turkom. Posl. Ribnikar govori o imenovaniu poslanca Bartola za deželnega veščaka. O strokovni usposobljenosti in o kakšnem^ razpisu službe nihče nič ne ve. Račun diet in potnih stroškov deželnih uradnikov in odbornikov, ki ga dr. Novak začetkoma ni dobil, se ni vfemal s svoto. ki ie v obračunu izkazana. Potni stroški so sploh silno visoki. Tudi dr. Gregorič vam Je dejal v finančnem odseku: Gospoda, pri kronah varčuite! Posl. Jarc polemizira s posl. Reisnerjem fn zagovarja šolsko politiko deželnega odbora. Posl. dr. Zajc zagovarja pristransko razdeljevanje učiteljskih podpor s — pisavo »Učiteljskega Tovariša«. Posl. Jaklič govori o brošuri »Dejanja go- vore«. Posl. Ribnikar polemizira z Zajcem. Po daljšem govoru mu deželni glavar vzame besedo. Posl. Lampe govori o učiteljskem vprašanju. Posl. Ribnikar zakliče (ob en četrt na 1!): Faliranl ljudje. Zato sklicuje deželni glavar disciplinarni odsek, ki izključi Ribnikarja od treh sel. Ribnikar le že prej sam odšel. Lampe nadaljuje svol govor o vzgojeslovju ln o potnih stroških. Posi Gangl zavrača 'drfa. Zajca. Ko mora v svojem govoru rabiti besedo, da le bil denun-clran, vpraša najprej glavarja, če jo sme rabiti. Šušteršič: O. prosim, prosim. Posl. Gangl nadaljuje svoj govor. Ko pravi: »Bai stoji v sv. pismu, da ni Boga« — mu Šušteršič vzame besedo. Posl. Drobnič govori nekoliko stavkov. Glasovanje. Glasuje »e o potrebščini z izpremembo. ki io predlaga odsek; sprejme se z glasovi klerikalcev in Nemcev. O drugem delu se nihče ne oglasi k debatL Sprejme se pokritje enako kakor potrebščina, enako tudi vsi predlogi finančnega odseka in potem ves proračun. Glasuje se o resolucijah. Barbotova resolucija zaradi izseljeniškega zakona se sprelme. Ganglov predlog o volilni reformi se od-ktenja Ganglov predlog o uvrstitvi mest v tretji razred se sprelme. Relsnerjev predlog o realni gimnaziji se od-klanja. . r. Relsnerjev predlog o učiteljskih dokladah se odklanja. Relsnerjev predlog o gledališču se odklanja. Relsnerjev predlog o subvenciji za »Glasbeno Matico« se umakne z ozirom na poročevalčevo obljubo. Lavrenčičev predlog o živinski razstavi se sprelme soglasno. Turkov predlog o gasilskih podporah se odklanja. .v X Ob en četrt na 2. ponoči ie rešen proračun. Nato se sprejmejo še nekateri predlogi kmetijskega odseka. „ Deželni glavar izjavila, da »Ljudska posojilnica« ni prosila1 garancijo, ampak je deželni odbor to predlagal. Deželni glavar odkazuje nekatere predloge odsekom, napovedule seje odsekov in po nekih izjavah zaključi sejo ob pof 2. ponoči. Prihodnja seja bo v četrtek ob 10. dopoldne. Dnevne beležke. — Izredna seja ljubljanskega občinskega sveta bo v pondeljek, 6. oktobra, ob šestih zvečer. Občinski svet bo razpravljal o kanalskrh pristojbinah. . M , .. , — O slovenskem časopisju je bilo te dni v kranlskem deželnem zboru veliko besed, in naf-brže jih bo še, preden se zasedanje zaključi. Tudi grof Barbo ie govoril o njem. m se zgražal. Njegova kritika bi se dala še najhitreje opraviti, kajti njegovo mnenje, da so sirovosti patent slovenskih listov, bode tisti hip. ko pogleda nekoliko v razne nemške liste, recimo v krščansko-socialno »Reichspost«. katere uredništvo vodi komtur dr. Funder. Kar je ta list že spisal gnusnega, te težko prekositi. Nikakor pa ne pravimo, da je to tolažba, ki bi upravičila podlosti v katerem koli drugem časopisju. O teh so največ govorili klerikalni gospodje, ki so se predvsem zgražali nad liberalnim časopisjem. Naša naloga seveda ni. da bi hodili v boj za liste, ki niso naši; ali klerikalna hinavščina te vendar nekoliko prevelika, da bi se mogla molče prenašati. Ce le postal ton v našem javnem življenju, ne le v časopisju, sirov in brutalen, včasi naravnost bestialen, ima zaslugo za to v prvi vrsti klerikalizem, ki je prodajal podivjanost za demokratičnost in uvedel v debate in polemike golido fn kol. Posamezni govorniki so v deže -nem zboru izražali želio. da bi dobil boj dostol-nejše oblike, in tem željam bi se mi načeloma najlože pridružili, ker se le baš sopatfstično časopisje leta in leta bojevalo za1 civilizirane načine boja. Sicer Je padla včerai na klerikalnih klopeh tudi beseda »Zarja«, ko se ie govorilo o časnikarskih podlostih: ali nas to ni zadelo, ker le naša vest mirna kakor spanje nedolžnega otroka, če bi vse slovensko časopisje v boju nastopalo tako kakor »Zarja«, se morda niti gospod grof Barbo ne bi zgražal nad slovensko pisavo. Ali klerikalno hrepenenje po kulturnih formah borbe se nam zdi neizmerno ne-odkritosrčno, kalti ne le klerikalno časopisje, ampak tudi velik del klerikalnih poslancev še ni storil prav nobenega koraka, da bi praktično demonstriral svojo voli o za večjo spodobnost. Le bi n. pr. »Slovenec« trdno nameraval _ civilizirano polemizirati, se njegovemu uredništvu ne bi bilo treba skrivati pod poslansko imuniteto. In klerikalni poslanci ne bi v isti sam. ko Priporočalo vzdihovale toleranco, tako debatirali, kakor jih je slišati v zbornici. Tn deželni odbor ne bi razglašal načela, da le vsak hberahn učitelj izkHučen od' podpore, ker ie liberalec, m ne bi prakticiral političnega bojkota, in Lamne ne bi metal strankam krivoprisežništva v obraz, in večina ne bi organizirala vsega deželnozbor-skega zasedania na podlagi provokacije. Lepo le reči, da napada slovenski narod, kdor napada S. L. S., češ da ima ona večino naroda za sabo: ali kdor se zaveda take moči. ima tudi dolžnosti. Signal za civilizfranfe razmer bi moral pri.i mav od one stranke, ki ima moč in oblast v rokah, že zaradi tega. ker večina, če vlada, veliko lože prenaša napade in udarce, kakor manisma. ki živi sploh v težavnejših razmerah. Dokler pa bodo klerikalci samo zaviiali oči. obenem na obmetavali nasprotnike z blatom m iz svoJe vlade delali strahovlado in iz svoje oblasti izključevali objektivnost, ni njihovim pobožnim željam nič verjeti. „ _ , . . — V Trnovo In Krakovo. Danes v soboto (4. okt.), se vrši v gostilni pri Krakovčanu v Krakovem izredno člansko zborovanje za elane »Konsumnega društva za Ljubljano m okolico«. Dolžnost vseh članov je. da se zanesljivo udeleže zborovanja in da pripeljejo še svoje žene S Seb?'Kovinarskl vestnik. Organizacija kovinarjev v Ljubljani naznanja: Redno vsako soboto bomo objavljali kovinarske zadeve Da pa bo vestnik ustrezal namenu, je potrebno, da kovinarji naznanjajo syoji organizaciji vse slučaje, katere je treba pribiti v javnosti. Vse kovinarje, ki še niso naročniki »Zarje«, poživljamo. da se naroče na »Zarjo«- Vsak kovinar naj povsod zahteva »Zarjo« in agitira zanjo. — Kovinar}!! Jutri v nedeljo 5. t. m. Je blagajna odprta že ob pol 9. dopoldne. Liane prosimo, da nekoliko poprej pridejo vsled shoda ki bo jutri ob 10. dopoldne y Mestnem domu. — Članom Kovinarske organizacije naznanjamo, da vsak kdor zaostane 10 tednov s prispevki, izgubi vsako podporo in pravico. Izjema je le bolezen ali slabe gospodarske razmere. — Organizirani kovinarji nam poročalo o čudnem postopanju g. V. Tflnniesa, ki misli, da z delavcem lahko ravna kakor se mu zljubi G. Tčnnies je gotovo pozabil, da so mu pridobili vse, kar ima, delavski žulji, za zahvalo pa obklada delavce z raznimi psovkami. Gospodu Tonniesu smo že enkrat priporočali, da naj raje napravi red v tovarni, namesto da vpile na delavce. Ali to je bob ob steno. Poživljamo obrtno oblast, da naredi red, saj zato mislimo, da je tukaj, in sicer naj odpravi: L acitilenska naprava po delavnicah nai se odpravi, ker io nevarna življenju v slučaju eksplozije, ker lehko povzroči požar in ker je vsled neznosnega smradu zdravju škodljiva. Sicer je pa acitilenska razsvetljava protizakonita; 2. petrolejske svetilke naj se odpravijo, ki so ravno tako nevarne in zdravju škodljive in sicer kvarijo vid, ker preslabo svetijo; 3. posoda za umivam* mora biti snažna in v taki množini, da zadostuje za umivanje celega oddelka; 4. g. Tdnnie-su naj pove obrtna oblast, da vajenci ne prihajajo v tovarno za to. da bi jih on pretepal. temveč zato, da se kaj nouče. Dolžnost obrtne oblasti je, da vse te nedostatke nepristransko preišče, pa ni treba naznaniti teden poprej revizije, temveč revizija naj bo nepričakovana. Ako g. Tonnies ali obrtna oblast ne odpravita vse navedene nedostatke. bodo organizirani delavci sami to odpravili, ali takrat bo prišla še kakšna druga zahteva. Q. Tfinnies se bo že še spominjal, da je boljše takoj nekaj storiti, kakor pa čakati in naposled prositi kaker pri zadnji stavki. — Ključavničarski mojster g. Welbl je velik dobrotnik vajencev. Da je katoliški mož to nam le znano, da pa je talko velik oderuh, tega nismo vedeli. G. Weibl zahteva namreč od svojih vajencev, da plačujejo sami znesek za bolniško blagajno. Pred kratkim je razpok pisma na vajence s sledečo vsebino: S pričujočim Vas opozorim, da plačate ves zaostali znesek za bolniško blagajno in sicer še v teka tega tedna. Zaostali ste celo leto, torej znaša K 6.—. Spoštovanjem J. Weibl. Da se predrzne g. VVeibl zahtevati od vajencev, katerim »e daje nobene plae. znesek za boln. blagajno, ie višek nesramnosti. Ni mu dovolj, da mu dval-set vajencev gara zastonj, (nekateri morajo 5« plačevati 200—300 K), zahteva še plačilo in *** cer protipostavno. Pravila bolniške blagal"0 pravijo, da je od vsake krone zaslužka PIile~ vati po 2 vin. za bolniško blagajno. Vajenci P* nimajo nobene plače, torej tudi g Weibl m upravičen od njih zahtevati znesek za bok^ blagajno. Končno tudi nima prav nobene Pra" vice zahtevati za vse leto nazaj, temveč san# za en mesec. Vajence poživljamo*, da vsak enak sluči naznanijo organizaciji kovinariev ki b° prekrižala Weiblove nakane. vmanev’ — Mladinski odsek kov. organizacije pr*J dobro napreduje. Pretečeno nedeljo se je izvolu odbor agilnih vajencev, ki so obljubili, da bCKi0 prav pridno agitirali za svojo organizacijo- u tako dalje! — Opozarjamo še enkrat na vinsko trgatev šišenske lakolne organizacije ki se vrS danes, v soboto, v gostilni pri »Anzoku« (J- R®" beršak) v Spodnji Šiški. Vstopnina 30 vik Vspored raznovrsten. Začetek ob 8. zvečer. — Iz Šiške. V sredo zvečer je bil dobro obiskan shod konsumentov pri Anžoku v S®1*-Zlasti razveseljivo je dejstvo, da se ie udeležb shoda veliko število žena. Zborovanje je o^0" ril sodr. Jos. Kitek v imenu nadzorništva »K01*", sumnega društva za Ljubljano in okolico«. ’ pozdravnem govoru je v lepih besedah pomen organizacije sploh, zlasti pa še organizacije konsumentov. K dnevnem red" *e poročal sodr. Anton Kristan. Razložil ie važno^ »Kons. društva za Ljubljano in okolico«. d°se' danle uspehe ter bodoče namere. Pozival ie na' vzoče na agitacijo. — Govorili so še sodr. L ^ tek, Klemenčič. Košir. Komac, sodružici Hirsch-manova in Dolžnigova, nakar se je v svrho intenzivnejše agitacije izvolil ženski odsek sledečih zadružnic: Barlova, Blatnikova Božičev«. Čolnikova, Dobrovoljčeva, Dolžnigova. Pran' kova. Hirschmanova. Kokaljeva. Kovačeva. Ku' helieva, Kuželjeva. Nežičeva, Osredkarieva. Podlipčeva. Prestorjeva, Sitarjeva RozaliJa’ Strnadova, Rakovčeva in Zorčeva V odsek se pridružijo še nekatere, ki niso bile na zborovanju. tako da bodo zastopane vse šišenske ulice. Ta odsek se bo vsaj enkrat na mesec shajal, da si porazdeli agitacijo za pridobivanje n0™1 članov. Imel bo pa tudi nalogo da premotnvai vse težnie in želie. ki prihaiaio iz kroga zadruž- Mir* _ lf/-V KaHa + yr A*... IL .1 v.«L i»lhrATll izlije ni z,cnc, i\i pnnaiaio iz Kroga nic. — Ko bodo tudi v drugih okrožjih izbran ženski odseki, potem se skliče skupna sela VS« odsekov Ljubljane in okolice, da se članice agi tacijskih odsekov med seboj spoznajo. Razum« se. da se v agitacijski odsek sprejmejo še vsi one članice, oziroma soproge članov, ki Želi sodelovati. Priglasiti se ie pri eni izmed izvolie nih. — Shod ie trajal polne tri ure. Predsednn Jos. KHek je reasumiral uspeh zborovanja te ga zaključi! ob 11. zvečer. — Napadi. Po Ljubljani govore, da je 1 sredo neznan zločinec v mraku napadel nek damo v Nunski ulici, ji iztrgal ročno torbico' zbežal. Dalje govore, da so vlomili v Vvetta chovo vilo neznani zlikovci in ukradli 406 kror — Te dni je šla neka gospodična na Rožnik P kostanj. Med potjo ji prideta nasproti dva ne znana potepuha, izmed katerih je eden takt zaostal, drugi pa. ki se le gospodični bližal, i potegnil iz žepa nož teT ga začel odpirati. Sc veda se ie gospodična tega prestrašila 'm lak( zbežala. — Zdravstveno stanje mestno občine ijut Ijanske. Od 21. do 27. tn. m. se le rodilo 24 otrol 3 so bili mrtvorojeni, umrlo ie 15 oseb. me njimi 9 "domačinov. Za jetiko so umrle 3 osebi med njimi 1 tujec, vsled mrtvouda 1. vsled n< zgode 1. V zavodih je umrlo 8 oseb. Za inf««1 cioznimi boleznimi so oboleli. In sicer za škrla t K. JURMAN optik in Specialist LJUBLJANA Selenburgova ulica ,#r i |4 k ‘vS»:’v • ■ “'Ti ' Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. tico 1. za tifusom 1, za grižo 1 (vojak), za egiptovsko očesno boleznijo 2 (oba tujca) in za vra- tico ena oseba. Sodrugotn in sodružicam priporočamo restavracijo pri Perlcsu. Prešernova ulica 9. Več pove današnji inserat. — Mati sodruga SchuhHieierja, gospa Terezija Schuhmeier, je umrla v četrtek na Dunaju. Njene zadnje besede pred smrtjo so bile: »Franci je bil tukaj.« Stara je bila 79 let. Dunajski magistrat je odredil, da bo Schuh-meierjeva mati pokopana poleg sina, v grobu, ki ga je občina posvetila umorjenemu sodrugu Schuhmeier ju. / Aretirali so v bt. Vidu nad Ljubljano 281etnega Alojza Štruklja iz Podgore. Dolže ga, da je zlorabljal 5- in 61etne deklice. Turistovska nezgoda. V četrtek dop. je prišlo v Ljubljano obvestilo, da pogrešajo gospoda Vala. pisarniškega ravnatelja pisarne dr. Vilfana v Trstu, ki je odšel na Rodico pri Črni prsti in se še ni vrnil. Tržiške organizacije predilničarjev In čevlfariev prirede v soboto 11. t. m. plesno veselico v gostilni g. Kavčiča v Tržiču. Spored: 1 Petje 2. Srečolov. 3. Ples in prosta zabava. Začetek' ob osmih zvečer. Vstopnina 20 vinarjev za osebo. Cisti dobiček je namenjen za vzdrževanje pevskega zbora. Ker imamo z vzdrževanjem pevskega zbora ogromne stroške, prosimo vse prijatelje delavske pesmi, da nam pripomorejo z dobitki. — Na Dunaj odhaja sodrug Miha Peternel, kj je bil med nami zelo priljubljen in marljiv agitator. Ker vsled izzivajoče praktike v tovarni Kozina & Comp. ni mogel prenašati da protežiraio tujce z boljšim delom in da plačujejo tujcem, ki opravljalo enako delo kot domači delavci za 25 % boljše kot domačim delavcem. Želimo mu srečno pot in boljše razmere v novi službi Kinematograf »Ideal«. V soboto 4.. v nedeljo 5. in pondeljek 6. t. m.: 1. Funchal, glavno mesto otoka Madejra. (Potovalni film.) 2. Vesela svatba. (Humoreska.) 3. Gaumontov teden. (Kinematografska poročila o najnovejših dogodkih, športu, modi itd.) 4. Ako zvone zvonovi (Globosegajoča življenska slika s Hanny Wiešse. V treh dejanjih. Senzacijonelno. — Pri vsph nredstavah. 5. Impresario Adolar. (Humoreska — Samo popoldne.) 6. Špansko-portugal-ske bikoborbe. (Senzacionalno. — Samo zvečer od 7 naprej.) — Torek: Najfinejša veseloigra sezije- Kratersko jezero. (Senzacijski naravni posnetek japonskega kipečega jezera.) Nieeova komorna strežnica. (Igralca Mici Parla in Hans Cristians.) — Od petka do pondeljka: Živi fttrfvftr.. (Avtorski film Leva Tolstega.) Štajersko. — Nezgoda na železnici. 30. septembra je snrevodniku Andreju Radlerju iz Maribora pri skladanju tračnic v Štorah tračnica na 'desno nogo in mu odtrgala precejšen kos mesa iz meče Težko ranjenega Radleria so prepeljali naiDrei v Celje, kjer ga ie obvezal železniški zdravnik dr. Premšak. potem so ga odpeljali v graško bolnišnico. Trst. geja agUačnega odbora za »Zarjo« bo v pondeljek zvečer v prostorih pol. odbora v rviavskem domu. Nihče naj ne manjka! _ Kam poidemo v nedeljo? Vprašate? V nedeljo pojdemo vsi v Delavski dom na vinsko trgatev ki jo priredi pevski zbor Ljudskega rtHra Kdor ne pride, mu bo žal za vse življenje. _ jz gkedenjskih plavžev. Kdor pozna plačilne in delovne razmere delavstva škedenjskih pj^v^cv. gg mora čuditi, da je pri nas še mo-eoče tako nespodobno izkoriščanje, tako nemoteno neprestano roparsko pobijanje koristnih delavskih energij. Ni je tovarne v Trstu, ki bi se mogla ponašati z enakim nečloveškim izrabljanjem delavstva, ki je tukaj pravi človeški plen v rokah brezsrčnih kapitalističnih parasi-tov. V modernem industrijskem emporiju in v državi, ki se ponaša s svojimi socialno varstvenimi odredbami, bi moralo biti tako škandalozno izrabljanje in pobijanje delavcev enostavno nemogoče Tukaj se peščica kapitalističnih priganjačev enostavno igra z življenjem tisočerih in tisočerih do krvi izmozganih delavcev. O kakem pravem delovnem času ne inore biti govora Delavci garajo po 10, 12 in več ur na dan. Plače ne zadoščajo niti najelementarnejšiin živ-ljenskim potrebam. Nezgode so na dnevnem redu. Ni čuda, če delavci nazivljajo škedenj-ske plavže »človeška klavnica«. Dan za dnem ponesrečajo delavci. Za varstvo teh delavcev se ne skrbi niti pri delti, kier se zahteva mnoge stroge opreznosti in pažnje. Ob ognjenih kotlih kjer se zliva železo, ob vozovih, ki prevažajo tvarino, izgubljajo delavci svoje ude in le malo teh ponesrečnih delavcev se reši smrti. Nadzorstva ni in ne prizadevanja od nobene strani. Le par kratkih vrstic v lokalnih dnevnikih sporočajo javnosti, da padajo neprestano žrtve kapitalističnega zločinstva. Obrtni inšpektorat Je bil doslej vkljub ponovnim pozivom od naše strani docela pasiven napram tem znanim razmeram. Kaj velja delavčevo življenje napram hlastnim odstotkom, ki si jih delijo vsako leto Srečni akciomarji škedenjskih plavžev! Le da se množi z delavsko krvjo oškropljeno zlato v železnih blagajnah kapitalističnih lenuhov! Zakonite odredbe delavskega varstva ne veljajo za naše kapitaliste. Nezgode v škedenjskih plavžih so najzgovornejši protesti proti priganjačem, uslužbenim v tej tovarni. Ceti Brezsrčnih parasitov smo izročeni. In ti Driga- §TAJ£RIKO SLIVOVKO tropinovec, brinjevec, vse vrste lili er jev ter MEDICINAMA Z^AIJTA in sicer fetajerslii konjak, borovničevec, vinsko žgan je, žganje iz šipkovih jagod priporoča edina Žganjama v Celju lastnik ROBERT DIEHL. njači smejo že leta in leta izvajati svoje naklepe na škodo delavstva, brez kakšnega odpora od strani prizadetih. Delavstvo je sicer pričakovalo rešitve od širokoustnežev pri NDO., katerim je izročilo varstvo svojih interesov. Pričakovali so zaman. Obetalo se jim je mnogo, ali za kako resno akcijo niso imeli gospodje nikdar zmisla. Zdaj smo glede zboljšanja delavskih razmer tam. kjer smo bili že pred leti. Razveseljivo ie le dejstvo, da so se delavci končno vendarle zdramili in da so nastopili pot razrednega boja in mednarodne organizacije. Upati je, da se bode s pomočjo prave organizacije in resnične zavednosti mnogoštevilnih delavcev končno odpravil brutalni izkoriščevalni sistem v škedenjskih plavžih. Zadnje vesti. MINISTRSKE KONFERENCE. Dunai, 4. Včerajšnja skupna ministrska konferenca je trajala do 10. zvečer. Sklenilo se je sklicati delegacije sredi novembra. O vojaških zahtevah ie dosežen principielen sklep; znašale bodo 435 milijonov, in sicer 200 miljo-nov za nove nabave, 235 miljonov pa za izdatke v času balkanske krize. Rekrutni kontingent se ima zvišati za 40.000 mož. PAŠIC IN BERCHTOLD. Dunaj, 4. Srbski ministrski predsednik Pa-šič je konferiral z Berchtoldom in Bilinskiim. Uspeh konference je baje zelo ugoden. NESREČA PRI VOJAŠKI VAJI. Inomost, 4. Pri prehodu divizije vojaškega trena preko sedla Lavač so se splašili konji. Več vojakov je prišlo i>od voz; eden ie mrtev, trije so težko poškodovani. ATENTAT NA REKI. Reka, 3. Ponoči je v guvernerjevi palači eksplodirala bomba, v kateri je bilo najbrže 12 dinamitnih patron, ter je napravila zelo veliko škode. Policija misli, da je bil atentat zato uprizorjen, da bi se uničil neki spis, ki kompromitira italijanske nacionaliste. Po drugih vesteh pa je guverner te dni revidiral mestne blagajne in našel nepravilnosti; z atentatom naj bi se bili spravili dokazi s sveta. Policija ugiba, da je storilec 35 do 40 let star. visok, črnih las. KOLERA. Budimpešta, 4. Po deželi je 12 novih slučajev kolere. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Plauen, 4. Dva tovarna vlaka sta karam-bolirala. Oba strojevodji sta mrtva, več uslužbencev je ranjenih. KLERIKALCI IN ITALIJANSKE VOLITVE. Rim, 4. »Osservatore Romano« objavlja izjavo, da naj se italijanski katoličani vzdrže volitev v vseh volilnih okrajih. SRBSKO-ARNAVTSKI BOJI. Belgrad, 4. Iz Skoplja poročajo, da imajo v okraju Ljume Arnavti še številno premoč, toda srbska artiljerija je že omajala njihove pozicije. Del Arnavtov že beži. O končnem uspehu boja ni nobenega dvoma. SRBSKA MOBILIZACIJA. Belgrad. 4. S kraljevskim ukazom je odrejena mobilizacija drugega poziva gorske artilerijske divizije. »Politika« poroča, da bodo vse Čete in vojaški zavodi v novih krajih podrejeni vojnemu poveljništvu v Skoplju. BOLGARSKA IN TURČIJA. Carigrad. 4. Diplomatična zveza med Turčijo in Bolgarsko ie bila v četrtek obnovljena. BOLGARSKA MOBILIZACIJA. Sofija. 4. Uradno poročajo, da so vse vesti o bolgarski mobilizaciji izmišljene. Neresnične so tudi vesti, da je bolgarska četa napadla zaje-čarski okra! in da se v Džumaji in Strumnici organizirajo čete za napade na srbsko ozemlje. Bolgarski nameni. Peterburg. 4. Novi bolgarski poslanik Radko Dimitrijev ie izrekel svoje obžalovanje zaradi nezaupanja, ki vlada proti Bolgarski v ruskih krogih. Bolgarska ne misli na nobeno revanšo zoper Srbijo in tudi nima nič opraviti z albanskim gibanjem. Drugačen je položaj napram Grški. Sanjarije Grške o obnovitvi bizantinskega cesarstva ne morejo biti Bolgarom simpatične. GRŠKA IN TURČIJA. Rim, 4. Pričakovati je, da bodo velesile Grški in Turčiji ponudile svoje posredovanje in da se to vsak hip oficielno zgodi. GRŠKA MOBILIZACIJA. Atene. 4. Rezervisti letnikov 1901 do 1909 so zopet poklicani pod zastave. EGEJSKI OTOKI. Frankobrod. 4. »Frankf. Ztg.« poroča, cfa zahteva Tiučib vs/* otoke do v\ši*ie Podu: k*r je južno od dvanajsterih otokov, prepušča Grški. Ce se to ne sprejme, pa zahteva za vse otoke avtonomijo pod sultanovo vrhovno vlado. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. . Benisch Ceno posteljno perje I Najboljši češki nakupni viri 1 kg sivega, dobrega, pa- * enega 2 K; boljšega 2*40 !; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 E; velefinega anežnobolega, puljenega, 6-40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 6 kg naprej franka Zgotovljene postelje ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, t dvema zgiavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm ilr., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 18 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 E, 10 K zglavnlce 3 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 18 K, 1470 K, 17 80 K, 21 K, zglavnica, 90 om dolga, 70 cm Sir. 4-50 K 5'20 K, 5-70 K, spodnja fernlca Iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12*80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetja, od 12 K naprej franko Lahko se Iranko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis In franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Dr. J. Demšar ordinira odslej od 2.—4. popoldne. Pozor! . 50.000 parov čevljev 1 4 pare črevljev za K 9*—. Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabrik se mi je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para moških In 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 9—. Razpošilja se po povzetju. S. URBACH, izvoz čevljev, Krakov, Avstr. št. 62. Zamena dopustna, tudi denar nazaj. Kdor hoče uro zastonj! Da se naše izvrstne žepne ure povsod pozna, razdelimo 5000 ur zastonj. Pošljite Vaš natančen naslov le na dopisnici na tvornico ut Jakob JE£t>niff, VV ien 1111:3. Postamt 45, Fach Nr. 367. Splošna hranilnica v Trstu osnovana po načelih hranilničnega regulativa z dne 2. septembra 1844, je pričela poslovati s ±- oltetoTorcaan. 1.1. Uradi v ulici Torre Blanca štev. 41. Uradne ure od 9—12. dopoldne In od 3—5. popoldne. 1 vložna obrestna mera 4°L ..................... »Splošna hranilnica" v Trstu je edini slovenski zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati vloge za katere se zahteva pupllarna. varnost! Priporoča se domača najnovejša IfeonfeiEcioalEa, trgovina Maček & Ko m p. Franca Jožefa cesta št. 3 za nakup jesenskih in zim- kih novosti. — - ■ Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. privilig. južne železnice. Solidna postrežba. Najnižje cene. ■ ■ Naznanilo in priporočilo. Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel obče dobro znano restavracijo Pri Perlesu [Prešernova ulica št. 9 poleg glavne pošte. Točil bom dobra razna pristna vina in vedno sveže marčno pivo ter razne likerje vse najboljše kakovosti izborna domača in češka kuhinja. Sprejemajo se abonentje na hrano in dobe primeren popust. — Na razpolago je ruski biljard in zaprto keglišče raznim društvom, klubom in družbam. — Za veselice, shode, sestanke In zborovanja jo na razpolago velik steklen salon, za majša zborovanja je pa na razpolago separatna soba. — Senčnat vrt In prostor za ballncanje. — Cene nizke. Solidna postreba. v , Za, obilen obisk se najvljudneje priporoča Josip Prah,restavrater. 8 K m s B. Gotzl, Kfi1* RoiKnr^neei Mestni trg št 19. — Stari trg št 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do« mačcga izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba* A aj nižje cene. Nfi'starejša kranjska odlikovana žganj aro a Lorene Zdešar-ja nasl. J. Tribuč na Glincah naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra tl. prodajalno v Ljubljani, Selenburgova ulica it. 6. ^ Brinjevec = garant pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: 1/* litra K 1'—, Vt litra K 190, 1 liter K 3 60. IH ■ HIUHUUDBIHHaHBBUBHIHB ;i Šivalni 8 š i je faff 1 i?' 1 10 letna garancija. s 8 ■ i B Trm Vrtlr IpecUta* trgovina ilval- ■ | ‘fe11* VUK, nlfe »trojev In kolt*. f J Ljubljana, Sodna ulica St. 7. {J Ceniki zaatonj in poltnine prosto. ’ p Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 r. z. z o. z. KHMHHIINNHIIIIIIII Kavarna celo noč odprta O Gostilna Florijanska ulica itev. 6. Pristni vina. Domača kuhinja. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, e=== Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .\ shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. a Litografija. Y Pošljite naročnino. če ie še niste 1 ▼ Edna posebnost likerja je »Zdravnik ™ želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Odlikovan v Pariza z zlato kolajno in lut krlžeem. ANGLO zaloga čevljev Anton Novak Li"bl|ana ŠMurtova ulica? zraven modne trgro"*rlne 3^a.gr<3J.6- Za jesensko sezono. Priporoča novo došlo moderno obutev? katera je kljub nizkim cenam po priložnosti in kvaliteti prve vrste in nadkriljuje v sako konkurenčno blago. Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča tvojo bogato zalogo ■ (Sl-val33.Ua- stroj ©tt -■ In stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt Pisalni stroji Adler., tsVoscziet Jcoleeeu. Ceniki se dobe zastonj In franko. ==■ f/J> ^ \0 V*' I & a doposlano perilo vrne, »oko, da ne nastanejo sa stranko ■ poitnlno nobeni Izdatki. Znano najp^štinCik postrežba. v: p -c Posteljno perje, puh, kapok Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti, dler *rKS W Ana Goreč, Ljubljana Marije Terezije cesta 14, (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zahtevajte cenik. - Rabljena kolesa od 25 K naprej. - Izposojevanje ko les. Potniki v severno In južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERKANA Trst-\ewyorh, Buenos Aires-Klo de Janeiro najnovejtiml brzoparnlkl z dvema vrtnicam^ elektriCno ranvetljavo, brezIKnlm brzojavom, na katerih j« z« vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domafe hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopefj ttd. S 53 s Odhod parnikov: t tev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. ■ ■ 1 1 -