W E N $ ¡K O ■ Pripadniki Jugoslovanske ljudske armade so v letih po vojni prispeva!) izreden delež tudi h gospodarski rasti naše domovine. Pomagali so zlasti pri izgradnji komunikacij — cest in železnic — in smo prizor, kot ga kaže gornja slika, pogosto videvali posebno prva leta po končani vojni, ki je opustošila našo deželo. Z ramo ob rami z drugimi državljani so jo pomagali dvigniti iz ruševin tudi naši vojaki ob jubilejnem prazniku jla Dvajset let ni dolga doba, in vendar smo v preteklih dvajsetih letih — od zgodovinskih mejnikov, ki so si jih naši narodi začrtali leta 1941 — do danes napravili nenavadno velik korak v razvoju. Med zgodovinskimi mejniki jugoslovanskih narodov ima častno in pomembno mesto ustanovitev Prve proletarske brigade — Dan Jugoslovanske ljudske armade. Njeno rojstvo je bilo težko in dokaj nenavadno. Mati ji je bilo ljudstvo. Armada se je rodila v trpljenju in borbi vseh naših narodov. Že ob rojstvu so ji prerokovali trnovo pot — pot težkih borb, nadčloveških naporov in slavnih zmag. Ljudstvo je čulo njen korak, ki je odmeval od Kajmakčalana do Triglava. Odmev korakov, ki jih je spremljalo regljanje strojnic, grmenje bomb in donenje topov, je budil zaspane in hrabril slabotne. Za sovraga in za vse tiste, ki so ljudstvu kovali verige, pletli vrvi, postavljali taborišča smrti, zidali krematorije, je ta odmev oznanjal začetek njihovega konca. Ze prvi dan je sovražnik občutil njeno moč. Armada je rasla in se razvijala v borbah na Kozari, Neretvi, Sutjeski, v primorskih brdih, dolenjskih gričih, na sremski fronti... Mnogi politiki, diplomati in strategi tistega časa niso mogli razumeti od kod njena vera v zmago, od kod tista sila, ki je podesetorila moč partizanskih enot. Še pesnik-borec se je vprašal: »Od kod jemlješ moč, partizan?« Tisti, ki tega niso dojeli, so bili poraženi. Sedanji dogodki v svetu pričajo, da je precej ljudi, ki se v tej vojni niso ničesar naučili in ki ne dojamejo časa naraščajočih mladih sil. V čem je bila torej tista nepremagljiva sila? V času narodnoosvobodilne vojne je bila to zavest, s katero je bil prežet vsak borec, zavest, da se bori za pravično stvar. Vsak borec je vedel, da je moč doseči svobodo le z uničenjem fašizma. Vsakdo pa je tudi vedel, da v tej pravični vojni nima kaj izgubiti. Smrt nam je bila določena že vnaprej. Z narodnostno in socialno osvoboditvijo in s socialistično osvoboditvijo pa je dobVa ta zavest novo obeležje. Vemo, kaj je vojna, saj smo jo občutili na 'usti,'. ' zato zavestno pozdravljamo borbo za mir in za sožitje med narodi. Če pa nas bodo mračne sile spet pahnile v obrambno vojno, bo naša odločnost še močnejša. Zavest., da nas hoče nekdo oropati svobode in vseh pridobitev, bo tista nepremagljiva sila, ki bo zlomila vsakega nasilneža. Naše geslo je bilo in ostane: »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Naša Armada je bila nepremagljiva zaradi tega, ker je bila že od prvih dni svojega nastanka nerazdružljivi del ljudstva. Dejstvo, da se je porodila iz ljudstva, ji daje svoj pečat tudi danes. Pripadniki Armade sodelujejo na razne načine pri izgradnji državne skupnosti. V enotah JLA se odvija široka dejavnost, ki daje skupnosti pomemben delež. Sem sodijo dejavnosti vzgojnega pomena. Na stotisoče mladincev se na praktičnem delu vzgaja v duhu bratstva in enotnosti. Temeljito se seznanjajo z našo družbenopolitično in gospodarsko ureditvijo. Spremljajo uspehe v socialistični graditvi, učijo se pravic in dolžnosti državljanov. Velik del časa posvečajo dopolnilnemu izobraževanju vojakov. V sestavu vojaško-strokovne izobrazbe se vojaki učijo veščin, ki jih s pridom uporabljajo v civilnem življenju. V 15 povojnih letih se je izučilo za radiotelegrafiste, telefoniste, šoferje, mehanike, minerje, zidarje, bolničarje itd. več kot pol milijona mladincev. Pomemben je prispevek Armade tudi pri izgradnji objektov družbenega pomena. Do konca leta 1960 so enote JLA zgradile 1.129 km modernih cest, 216 mostov v skupni dolžini več kot 4000 m in 87 predorov v dolžini 5909 metrov. Vojaki so z mladino sodelovali tudi pri gradnji železniških prog. Nemajhna je bila pomoč pri gradnji in ureditvi vodovodov, kanalizacij, ulic, parkov in športnih objektov. V kritičnih trenutkih so vojaki vedno priskočili na pomoč ljudstvu. Pri spravljanju poljskih pridelkov so pripadniki JLA dali v zadnjih dveh letih 3,265.000 delovnih ur. Večkrat so bili vojaki med najbolj požrtvovalnimi, ko je bilo treba reševati ljudi in njihovo imetje pred ognjem, snežnimi plazov i in pred poplavami. Kadar je bilo treba s krvjo rešiti življenje ponesrečenemu delavcu ali neznani materi, so vojaki pohiteli v bolnice. Samo v zadnjih petih letih so dali okoli 50 tisoč litrov te življenjske tekočine. Lahko bi našteli obilo primerov obojestranskega sodelovanja, vendar že ti skopi podatki dovolj zgovorno in prepričljivo govore o ljudskem in socialističnem značaju naše Armade. Nastala je iz ljudstva, živi z ljudstvom in zaradi ljudstva, je porok naše svobode in neodvisnosti. Jože Jakomin — polkovnik JLA Zaključek jubilejnega leta bo imel še posebno slovesno obeležje tudi v koprskem okraju. Obletnico vstaje in revolucije, spremljano skozi vse leto s številnimi prireditvami in spominskimi slovesnostmi, že nekaj dni in posebno še danes zlasti praznično poudarja največje letošnje slavje — vseljudsko praznovanje rojstnega dne naše ljudske armade. Brez števila je bilo izmenjanih obiskov med pripadniki vojaških enot, mladino in delovnimi kolektivi, obiskov vojakov po naših vaseh, kjer so bili sprejeti kot svoji med svojimi. Trdna povezanost v prizadevanjih za iste cilje: za ohranitev miru in svobode, za izgradnjo in obrambo socialistične domovine. Povezanost z armado in ljubezen do nje so številni delovni kolektivi po vsem koprskem okraju izrazili tudi z lepimi darili za njen rojstni dan. Kakor je sicer težava, so tokrat vsi delavski sveti brez pridržka in spontano glasovali za te izdatke. Podjetja so za svojo armado pripravila številne televizijske in radijske sprejemnike ter tranzistorske aparate — slednjih bodo veseli zlasti neposredni varuhi meja po karavlah, kjer ni električnega toka — magnetofone in celo kompletno opremo za prometni kabinet. Na Postojnskem so celo lovci prisoevali svoje posebno darilo. Vsi naši delovni ljudje so k darilom nekaj prispevali, s tem pa so dali svoj košček srca z iskreno željo: Vse najboljše za rojstni dan! Zaključna slavnost pa je danes v Postojni. Opoldne sprejem za občane in pionirje pri komandantu garnizije, ob petih popoldne slavnostna akademija v Kulturnem domu, zvečer ob sedmih pa svečani sprejem v Jamski re- stavraciji, ki ga prireja predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper Albin Dujc za vse nosilce Partizanske spomenice 1941 in za predstavnike JLA (v okraju je 91 nosilcev Spomenice 1941, v vojaških enotah na našem področju pa še 12). Na prisrčnem srečanju prvoborcev koprskega okraja bodo s kratkim programom partizanskih in borbenih pesmi nastopili tudi umetniki Rado Simoniti, Bogdana Stritarjeva in Rajko Koritnik. Za jubilejni rojstni dan naše armade vsem njenim pripadnikom naše iskrene čestitke in najboljše želje! rb Pred dnevi je bila na obisku v Sloveniji in Hrvaški delegacija federacij italijanske socialistične stranke iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Vodil jo je sekretar tržaške federacije PSI Arnal- froslave dneva jla v ljubljani Slavnostna akademija v počastitev 20. obletnice revolucije in Dneva JLA je bila v četrtek 21. decembra zvečer v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Poseben scenarij za akademijo je pripravil Herbert Grün, režiral pa Mirč Kragelj. Scenarij je obsegal tekste iz sodobne slovenske poezije, vezalni tekst pa je bil iz programa KPJ. Poleg recitator-jev in solistov so nastopili še združeni orkestri in zbori Slovenske filharmonije, opere in RTV. Po akademiji je bil po kratkem odmoru družabni večer s plesom, na katerem je organiziral gostinske usluge po zmernih cenah hotel Bellewue, igrala pa sta jazz orkester RTV Ljubljana in Zadovoljni Kranjci. Danes, 22. decembra zjutraj pa pride v Ljubljano I. proleterska brigada iz Ilirske Bistrice. Brigada — okrog 1300 borcev s kompletno oborožitvijo — se bo pomikala po Prešernovi in Titovi cesti na motornih vozilih. Na prostoru ob križišču Titove ceste in SubiČeve ulice bo sprejel raport in pozdrav brigade predsednik LS LRS tovariš Miha Marinko. Pozneje bodo pripadniki I. proleterske brigade obiskali več gospodarskih podjetij, kjer jih bodo pogostili. Popoldne pa bo zanje v unionski dvorani kulturno-zabavna prireditev. Tudi sicer je Ljubljana v znamenju praznovanja 20. obletnice. Tako je v Mali galeriji na Titovi cesti razstava partizanske grafike, v pasaži Nebotičnika pa razstava o nastanku in življenju JLA. Obe razstavi sta odprti od 15. do 23. decembra. V dnevih od 16. decembra dalje predvajajo v kinu Komuna v dopoldanskih urah partizanske filme za mladino, v popoldanskih pa nov jugoslovanski film »Zasledovanje zmaja«. Poleg tega novega filma bodo predvajali v kinu Komuna še film o Sutjeski, posebni večer pa bo posvečen partizanskim filmom. do Pittoni, medtem ko je delegacijo SZDL Slovenije vodil tovariš Mitja Ribičič. Obisk so gostje zaključili v Kopru minulo nedeljo. Po razgovorih so objavili skupno sporočilo, ki pravi, da je prispela delegacija italijanskih socialistov v Slovenijo, da bi se seznanila s problemom nacionalnih manjšin. Člani delegacije so obiskali tiste dele Slovenije in Hrvaške, kjer živijo pripadniki madžarske in italijanske narodne manjšine. Po obsežnih razgovorih in široki izmenjavi gledišč sta delegaciji v skupni izjavi ponovno potrdili stališče, da naj bodo manjšine most za zbliževanje in še nepo-srednejše razumevanje med dvema sosednima narodoma. Podobni obiski bodo še sledili. na vidiku Črpanje iz zajetja mlini Te dni so se sestali strokovnjaki Vodne skupnosti Primorske v Kopru s predstavniki občinskih ljudskih odborov Koper, Postojna, Sežana in Hrpelje z direktorji komunalnih vodovodov in z zastopniki podjetja »Projekt — nizke zgradbe« iz Ljubljane, inženirjema Stankom Kandusom ter Vladom Rupnikom ter geologom L - Podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper inž, Peter Aljančič je minuli torek dopoldne na sedežu OLO v Kopru izročil koprskim javnim delavcem odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval ob letošnjem Dnevu republike predsednik republike Tito za posebne zasluge v izgradnji naše dežele. Red dola z rdečo zastavo sta prejela Albin Dujc in Franc Kralj, Red dela z zlatim vencem pa Miran Bertok, Črtomir Kolenc in Ernest Vatovec (vsi na gornji sliki.) Razen njih pa so bili z Redom dela z zlatim vencem odlikovani iz koprskega okraja še Slavko Humar, Janko Valentinčič in Milan Zakrajšek, medtem ko je okrog 30 prebivalcev Koprskega prejelo Red dela s srebrnim vencem Tonetom Nosanom in predstavnikom Okrajnega ljudskega odbora Koper inž. Brankom Magajno. Na dnevnem redu je bil problem preskrbe z vodo na širšem območju našega okraja. Ugotovili so, da bi s sedanjimi količinami vode, kolikor jo zmorejo dovajati obstoječe zastarele naprave, nekako shajali še do leta 1965. Računajoč s sedanjim tempom razvoja celotnega našega gospodarstva bo tedaj vode že primanjkovalo. Na posvetu so nakazali več variant, ki bi začasno rešile problem preskrbe z vodo. Vendar pa so se končno zedinili za najboljšo, ki predvideva črpanje vode iz močnega zajetja Mlini pri Planini. Strokovne ocene tega zares skoraj neizčrpnega izvira pa kažejo, da bi tu lahko črpali nad 1500 litrov vode na sekundo. S tem bi bila preskrba vode za koprski okraj urejena v skladu s planirano gospodarsko rastjo najmanj za 40 do 50 let. V ta namen so na posvetu imenovali iniciativni odbor, v katerem je zastopanih razen predstavnikov komunalnih vodovodov ter Vodne skupnosti tudi devet zastopnikov zainteresiranih občinskih ljudskih odborov. Ta odbor bo začel takoj delati. Sestavil bo gospodarsko analizo razvoja nod-ročja, ki ga bo napajal ta vodovod, in poskrbel za sestavo vodne bilance. Takoj, ko bodo s tem končali, se bodo lotili izdelave okvirnega programa s približnim predračunom stroškov za to pomembno investicijo. G. Baruca ! UGOTOVITVE POSEBNE KOMISIJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS KOPER OSVOBODILNI POHOD INDIJSKIH ČET V GOO Indija je potem, ko je Portugalska zavrnila slednjo konstruktivno pobudo za mirno rešitev spora, začela minuli ponedeljek akcijo za osvoboditev Goe izpod portugalskega kolonialnega jarma. Nekaj ur pred pohodom indijskih čet v Goo, ki šteje 600.000 prebivalcev, je predsednik vlade Nehru obvestil glavnega tajnika OZN U Tanta, da so pogajanja s portugalsko vlado nemogoča, čeprav si Indija prizadeva že celih 14 let, da bi rešili vprašanje Goe po mirni poti. Indijske čete so kmalu po pohodu v Goo zasedle ozemlje Diu in Daman, medtem pa se je sestal tudi Varnostni svet OZN, kjer je večina članic, med NEW YORK: ZDA so ponudile Tanganjlki dolgoročno posojilo v znesku 10 milijonov dolarjev. Posojilo ZDA jc ponudil Tanganjiki prvi dan njene neodvisnosti Franklin Roosevelt mlajši. CARLSBAD: V ZDA so pred dnevi v nekem rudniku soli opravili podzemeljsko atomsko eksplozijo manjše bombe jakosti 5 kiloton. Poskusu so prisostvovali predstavniki Iz desetih držav. HELSINKI: Avstrijski zunanji minister Bruno Kreisky jc obiskal finskega premierja Martlija Miet-tunena. Razgovarjala sta se o nevtralnosti obeh dežela in o trgovinskih odnosih med obema državama. MOSKVA: Pred dnevi je bil v Moskvi sprejem na čast delegatom, ki so se udeležili V. kongresa Svetovne sindikalne federacije. Sprejema se je udeležil tudi sovjetski premier Hruščev. WASHINGTON: Združene države Amerike so doslej porabile kakšnih 25 milijard dolarjev za izpopolnitev "programa proizvodnje atomske energije za izdelavo atomskega orožja. BUENOS AIRES: Argentinski železničarji so prenehali z 42-dnev-no stavko, ker je vlada podpisala s predstavniki Unije železničarjev sporazum, po katerem se bodo mesečne plače železničarjev zvišale za okrog 2500 pezosov. RIM: Italija in Poljska sta se sporazumeli, da bosta ustanovili mešano komisijo, ki bo imela nalogo sestaviti periodični načrt o medsebojni kulturni izmenjavi in predlog o sklenitvi kulturne konvencije med obema državama. KAIRO: V Gazi se je začelo zasedanje izvršnega odbora Organizacije afro-azijske solidarnosti, na katerem jc generalni sekretar poročal o uspehih boja osvobodilnih gibanj v Afriki in Aziji. Volitve za skupščino zavarovalnice v Postojni Z novim letom bo začela v Postojni poslovati samostojna zavarovalnica. za katero so se zaradi prenehanja DOZ in vključitve zavarovanja v komunalni sistem sporazumeli občinski ljudski odbori Postojna. Ilirska Bistrica, Hrpelje in Sežana. Sežanska občina bo imela v skupščini zavarovalnice pet mest, ki so določena po višini vplačanih premij. Tako so bile te dni v Sežani volitve članov skupščine iz industrije, trgovine in drugih dejavnosti ter izmed zavarovancev posameznikov, razen tega pa so izvolili še zastopnika ljudskega odbora. -er njimi tudi vse arabske države, obsodila kolonialno politiko Portugalske. ZMAGA OROŽJA OZN V KATANGI Čete OZN so v minulih dneh skoraj v celoti zlomile odpor Čombejcvih žandarjev in belih najemnikov v Elisabethvillu. Središče odpora Čombejevih najemnikov je bilo poslopje obratov belgijske družbe Union Miniere, ki so ga letala OZN močno bombardirala, potem ko se ostrostrelci. ki so ubili več pripadnikov sil OZN, niso pokoravali ultimatu svetovne organizacije, da takoj prenehajo z napadi na njene vojake. Medtem sta se v Kitoni sestala na predlog predsednika ameriške vlade Kennedvja predsednik zakonite kongoške vlade Adula in secesionist Čombe, da bi mirno rešila spor. Vendar sprejema Adula pogajanja samo v pogojih, da bo izhodišče razgovorov združitev Katange s Kongom. FRANCOSKI SINDIKATI NA STRANI ALŽIRCEV V začetku tega tedna so vse francoske sindikalne centrale pozvale delavce, naj sodelujejo pri protestni stavki proti ultraški organizaciji OAS in za mirno rešitev alžirskega vprašanja. Dejansko je šlo za velike priprave za spontano akcijo, naperjeno proti skrajnežem, ki onemogočajo pogajanja za mirno rešitev alžirskega vprašanja s svojim razdiralnim delom. Množične demonstracije in stavke po vsej deželi je podprla tudi KP Francije. OBNOVITEV RAZOROŽITVENIH POGAJANJ Odbor za razorožitev, ki je sestavljen iz predstavnikov osemnajstih držav, bo obnovil razoro-žitvena pogajanja, ki so jih prekinili lani v Ženevi. Predvidevajo, da bo prišlo do prvih zasedanj razorožitvenega odbora že januarja prihodnje leto. Vendar se na sedežu OZN še niso sporazumeli, ali bodo pogajanja v Ženevi kot doslej, ali na sedežu OZN v New Yorku. Večina prejšnjih in novih članic — v novi odbor za razorožitev so vključili še predstavnike Brazilije, Burme, Etiopije, Indije, Mehike, Nigerije in Švedske —, se zavzema za zasedanje v New Yorku. ker bodo na ta način lahko sodelovala v pogaianiih tudi ostala zastopstva pri OZN. Delavska enotnost št. 35 z dne 2. septembra t. 1. Jc objavila članek pod naslovom »Zgodba iz Piranskih solin — kadar nI sloge«, ki je zaradi težkih in neresničnih obdolžltcv direktorja tov. Jožeta Žižka objektivno predstavljal njegovo dlskredttiranjc. Na omenjeni članek jc odgovoril tov. Žižek v št. 37 z dne IG. septembra lDfil. Ker je bila na ta način opozorjena na problem Piranskih solin in njihovih odnosov s piransko občino široka slovenska javnost, smatra posebna komisija OK ZKS Koper, ki jc proučila celotno situacijo v podjetju in odnose med predsedstvom piranske občine in podjetjem oz. njegovimi vodilnimi ljudmi, da je prav, če s svojimi ugotovitvami seznani tudi širšo javnost. Podoba o razmerah in sporih v Piranskih solinah in v piranski občini v zvezi s Solinami je v osnovnih črtah naslednja: Ce so gleda in ocenjuje celota in splošna prizadevanja vodilnih ljudi v piranski občini in v podjetju, potem je treba reči, da vsi težijo za kar največjim gospodarskim in splošno družbenim napredkom, še posebej pa se je tovariš Žižek kot direktor Piranskih solin zagrizel v probleme Solin, in sicer tako s stališča obstoječega stanja kot tudi glede na edino možno perspektivo podjetja, ki je v predvideni sodobni rekonstrukciji. Pri vsem tem je pokazal polno iniciative in veliko požrtvovalnosti in mu je v tem pogledu moči dati le priznanje, in sicer tako glede pravilnosti poslovanja kot tudi glede uporabe sredstev, vštevši utemeljeno potovanje strokovne komisije v Brazilijo. Kar zadeva rekonstrukcijo, ni mogoče tovarišu Žižku očitati, da bi mimo ali preko občinskih forumov hodil na višje forume, še zlasti pa so neutemeljene razne trditve in namigovanja v zvezi z rekonstrukcijo, ki so se pojavila v že omenjenem prvem članku v Delavski enotnosti. Tako je komisija ugotovila skupno z vsemi prizadetimi vodilnimi tovariši v jiod-jetju in v občini, da ni točno, da organi samoupravljanja o rekonstrukciji niso bili dovolj in pravočasno obveščeni, temveč je resnica prav nasprotna, namreč, da je kolektiv bil z rekonstrukcijo ne samo seznanjen, ampak je pri njej množično sodeloval, iz česar izhaja, da ,ie tudi očitek tovarišu Žižku, da je bila rekonstrukcija njegova privatna zadeva, popolnoma neutemeljen. Prav tako ni res, da bi tov. Žižek živel samo za rekon-. strulccijo in da bi zaradi rekonstrukcije zanemarjal svoje ostale dolž,no-sti. Se posebej pa komisija poudarja, da je povsem netočna in zlonamerna trditev, da je tov. Žižek, ki jc, ne sam, temveč kot član strokovne komisije, potoval v Brazilijo, tja potoval, čeprav je vedel, da z rekonstrukcijo ne bo nič. Res je nasprotno, da jc to potovanje bilo potrebno in tudi priporočeno od vseh forumov, ki so imeli s to zadevo kaj opraviti. Prav tako zlonamerna in tendenciozna trditev je, da je to potovanje stalo 3 milijone, vtem ko jc v resnici veljalo le 1,5 milijona din. V zvezi s tem potovanjem pa je bilo v že omenjenem članku enostransko in tendenciozno prikazano tudi vprašanje poročila. Kar pa zadeva občinsko vodstvo, se je, kot je bilo že omenjeno, prav tako prizadevno borilo na vseh področjih za gospodarski in splošni napredek v piranski občini. Vendar je treba ob tem pripomniti, da je v zvezi z rekonstrukcijo Piranskih solin pri nekaterih vodilnih ljudeh v piranski občini večkrat prevladovala taka skepsa. da bi se moralo občinsko vodstvo odločneje izjasniti, ali je to rekonstrukcijo pripravljeno z vsemi svojimi silami podpreti ali ne, in ko- likor so obstajali kakšni dvomi, zlasti glede rentabilnosti, ta vprašanja ponovno postaviti na merodajne občinske in ostale forume in jih razčistiti, kot je to podjetje tudi zahtevalo. Nemogoče je namreč, kot so bili primeri, da so nekateri vodilni tovariši v občini imeli glede te zadeve dvoje stališč: eno osebno, drugo pa uradno. Takšno dvoumno stališče je bilo prav gotovo c-den od važnih vzrokov, da so se sčasoma odnosi med vodilnimi ljudmi v občini in tov. Žižkom ohladili in prešli preveč v uradne okvire, za kar pa na drugi strani nosi del odgovornosti tudi sam tov. Žižek. Zaradi tega Je, v zvezi s problemi, ki so nastali v Piranskih solinah, prišlo do pretiravanj z obeh strani. Tako na eni strani do pretiravanj s strani tov. Žižka, ko je trdil, kar je napisal tudi v svojem že omenjenem odgovoru, da Je krivo za vso zaostritev odnosov v samih Solinah vodstvo občine, ki da je od zunaj umetno napihovalo zadeve in organiziralo tako imenovano atako. Na drugi strani pa tudi do pretiravanj s strani vodilnih občinskih ljudi, ki so dajali dvoumne izjave o samem potovanju v Brazilijo, o tem, da tov. Žižek ni obveščal običnskega ljudskega odbora o problematiki v zvezi z rekonstrukcijo in podobnem. V ta okvir spadajo tudi takšne iniciative, kot je bil članek v Delavski enotnosti, za katerega sicer komisija glede na nasprotujoče si trditve ni mogla popolnoma točno ugotoviti stvarnega stanja, za katerega pa vendarle smatra, da bodisi v pogledu same iniciative, bodisi v pogledu sodelovanja pri izdelavi tega članka, nekateri vodilni tovariši iz piranske občine ne morejo zanikati svoje udeležbe. Komisija nadalje smatra, čeprav ne more osvojiti teze tov. Žižka, da bi vodilni tovariši iz piranske občine organizirali tako imenovano atako proti njemu, da na drugi strani vendar ni mogoče iti mimo dejstva, da je do neprimerne zaostritve odnosov v samem podjetju in do takih pretiravanj, do katerih jc prišlo s strani nekaterih tovarišev v podjetju, ki se lahko označijo samo kot obrckovalna gonja, vendarle prišlo ob določeni podpori teh tovarišev, in sicer z zgoraj že navedenimi dvoumnimi izjavami, predvsem pa s tem, da so ostali pasivni v okoliščinah, ki so objektivno pomenile potuho obrckovalni gonji, tako da so ti tovariši iz podjetja smatrati, da imajo za svojo akcijo podporo pri vodilnih občinskih ljudeh. Ne glccle na to pa komisija smatra, da je— kar zadeva same Soline — v osnovi zaostritve notranjih odnosov, ki so dobili svoj odmev tudi v že navedenih člankih in še širše v članku v »Vjesnlku u srijedu«, vendarle spor med tov. Žižkom in nekaterimi vodilnimi uslužbenci. Eden od vzrokov zaostritve teh odnosov v Solinah je bil določen odpor, na katerega je tov. Žižek naletel žc ob svojem prihodu v podjetje s strani nekaterih vodilnih ljudi. Ta odpor, ki je lili v določeni meri povzročen tudi s forsiranlm tempom in sistemom dela, ki ga je zahteval oz. uvedel tov. Žižek, se je manifestiral ob raznih prilikah, tudi v zaostreni obliki. Do različnih stališč, sporov in zaostritev je prihajalo zlasti ob priliki razprav o nekaterih bistvenih vprašanjih podjetja, kot so bila na pr. vprašanja nagrajevanja oz. tarifnih pravilnikov, vprašanje planskih zadolžitev Solinskih fondov, upošt vajoč njihovo kvaliteto, vprašani ključa delitve uvožene soli in drug;? S tem v zvezi komisija ugotavlja, da glede nekaterih od teh vprašanj med vodilnimi komunisti in komunisti v podjetju nasploh niso bila izkristalizirana enotna stališča, kot bi to moralo biti, tako da so se ti različni pogledi vlekli in se vlečejo še do danes. Ne da bi hotela dati o tem dokončno oceno, komisija vendarle ugotavlja. da stoji tov. Žižek glede teh vprašanj na naprednejših pozicijah, da pa teh svojih naprednejših stališč ni vedno uveljavljal na tisti način in v tisti obliki. Kot bi to bilo najbolj primerno. On je namreč pokazal pri tem večkrat preveliko upornost oz. preveliko vnemo v prepričevanju ljudi, ki je prehajala včasih celo v nestrpnost do njih in njihovih pogledov in jc zato razumljivo, da jiti jc s tem, zlasti pa ljudi z določeno izobrazbo, prej odbijal, kot pa prepričeval in privlačil, in da je s tem tudi napravljal vtis, kot da sebe precenjuje. Razen tega pa je bil v svojih odnosih do posameznikov večkrat tudi netakten in pokroviteljski. Delno je torej tudi zaradi tega prihajalo do zaostritev, ki so preraščale iz povsem zaželenih in umestnih načelnih vprašanj o nekem vprašanju do zaostritve medsebojnih osebnih odnosov. To je imelo določen negative vpliv tudi na delo organov sam<| upravljanja. Komisija sicer s to ug tovitvijo ne zanika, da je tako načelno kot v praksi, za časa njegovega vodstva podjetja, delavsko samoupravljanje vidno napredovalo, da so se sprejeli mnogi napredni pravilniki in da se jc tudi tov. Žižek prav tako pa tudi predsednik delavskega sveta, zavestno in vztrajno prizadeval, da bi organi delavske samouprave delovali člmbolje in da bi zlasti neposredni proizvajalci prišli do besede in dejanskega odločanja, čeprav je treba seveda tudi v tej smeri Se marsikaj izboljšati, zlasti glede pravilnega (Konec na 11. strani) STAVKE NA DNEVNEM REDU Ta teden so bile na tržaškem področju tri pomembne stavke vsedr-žavnega značaja. Najprej so stavkali 24 ur vsi uslužbenci krajevnih ustanov, tržaške in podeželskih občin, pokrajine in bolnišnice. Ladjedelniški delavci so stavkali 3 ure, grafični delavci trgovskih tiskarn pa dva dni. NOVO POSLOPJE ZA BOLNIŠNICO Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so soglasno odobrili resolucijo, ki priporoča izgradnjo novega poslopja za bolnišnico pri Magdaleni. V novem poslopju bo prostora za 500 bol- Dne 15. decembra je imelo kulturno umetniško društvo »Ivan Vadnal« v Prestranku svečano sejo, na kateri so počastili spomin 20. obletnici smrti Ivana Va-dnala — žrtve drugega tržaškega procesa. Na sejo so povabili predstavnike raznih organizacij pa PROBLEM, O KATEREM RAZPRAVLJAJO V SEŽANI S tem, da je bila v Sežani zgrajena nova pekarna, je bi/o pričakovati, da ne bo kvaliteta kruha izboljšala. Treba pa je priznati, da je prav v zadnjem času slišati v zvezi s tem mnogo več pritožb ali vsaj nič manj kakor poprej, ko je obratovala še stara pekarna. Zadeva jc prišla tudi pred občinski ljudski odbor. To pot v obliki vprašanja odbornika: »Kaj je s kvaliteto in težo kruha, ki ga prodajajo v novi prodajalni?■< Odbornik, njemu so se pridružili tudi drugi, ugotavlja, da je skorja kruha preveč zažgana in da v prodajalni ni dovoljena izbira, da kruha ne tehtajo vselej itd. Drugi so namigovali na tujke v kruhu, se pritoževali nad tem, da kruha ne razvažajo v redu po vaseh in podobno. Ne glede na odgovor, ki so ga prejeli odborniki, da je vse to v glavnem odvisno od vodstva podjetja, ki je nedovzetno za pritožbe potrošnikov in za priporočila ljudskega odbora, in da bi kazalo to podjetje pripojiti k »Mlinotestu« v Ajdovščini, bi bilo nemara umestno, da bi se sanitarna inšpekcija, tržna inšpekcija in še kdo drug s še večjo doslednostjo in vztrajnostjo zavzeli za to, da se stvari uredijo. Znano je namreč, da je bilo zaradi raznih nepravilnosti že več pritožb (tujki, prevažanje kruha z avtobusi v navadnih vrečah itd.), vendar kaže, da je bilo vse skupaj bob ob steno. Zato ne bi smeli odnehati vse dotlej, dokler ne bo več pritožb in godrnjanja. -er tudi preživela sodelavca Ivana Vadnala — Franceta Slugo ter Jakoba Dolenca, ki sta bila na procesu obsojena na trideset let zapora. Tovariš Sluga je pripovedoval svoje spomine iz ilegalnega dela z Vadnalom. Od leta 1929 je delal skupaj z njim. Sprva je bilo delo bolj propagandnega značaja, po-zneie pa so začeli skrbeti tudi za orožje. Dobivali so ga z druge strani meje in ga spravljali na skrit kraj na gozdni parceli Ivana Vadnala. O zasliševanju v tržaškem zaporu ie dejal: »Zasliševali so nas podnevi in ponoči. Kako so me gonili na kvesturo se še spominjam, nič pa ne vem, kako sem se vračal nazai v ječo. Zavedel sem se šele nekaj ur potem, ko sem ležal na deskah, v svoji celici. Na zaslišanju me je nekoč držal kvesturin za uklenjene roke in me z okovanimi čevlji brcal v kost pod kolenom. Na nekem zaslišanju sem se srečal tudi z Ivanom Vadnalom. Še danes se ga spominjam. Glava mu ie bila okrvavliena in povita z nekakšno cunjo. In Droces... in zadnia noč po razsodbi? Vsak hip smo pričakovali, da bodo v celicah nod nami zarožljali ključi in odpeljali žrtve na morišče. Ma- homa smo zaslišali ječanje vrat, Tomažičevo pesem, glas Simona Kosa, nato pa strašanski ropot. Na dvorišču so zarohneli avtomobilski motorji in se oddaljevali. Njihov hrum se je zgubil v noči. Našega dobrega tovariša Ivana Vadnala ni bilo več ... Mi. ki smo ostali živi, pa smo še isto jutro nadaljevali pot v Civita-vecchio...« Zavzeto smo poslušali pripovedovanje tovariša Sluge in tako spoznali, čigavo ime pravzaprav nosi KUD v Prestranku in zakaj je tudi kulturni dom v Prestranku posvečen njegovemu spominu. B. V. Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja ČZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 20 din. — Letna naročnina 800 din, za tujino 1G00 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 000-70-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk ln klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk« niških postelj, dela bodo stala okrog 2 milijardi lir. S to dograditvijo bo razbremenjena splošna bolnišnica, kjer so zdaj zaradi prenatrpanosti bolniške postelje tudi po hodnikih. ZA ENAKOPRAVNO RAVNANJE Mavhinjskl starši, katerih otroci obiskujejo slovensko osnovno šolo, vztrajajo pri zahtevi, naj šolsko skrbništvo v Trstu poskrbi, da bodo na vaški šoli nastavili še enega učitelja. Letos je v Mavhinjah 16 šoloobveznih otrok, vendar pa je zanje le cnoraz-rednica, ker je na šoli ona učna moč. Istočasno po vaščani Mavhinj ugotavljajo. da jc na italijanski osnovni šoli v Ricmanjih u otrok in da so v zadnjem času Imenovali na šolo še enega učitelja. Načelo enakopravnosti bi zahtevalo, da bi uživali slovenski otroci enake pravice kot italijanski. KMETIJSKA FAKULTETA Na tržaški univerzi so se pred krat kim zbrali zastopniki obmejnih poJ krajin Trsta, Gorice in Vidma in so razpravljali o potrebi kmetijske fakultete v teh krajih. Predstavniki so bili mnenja, naj bi bil sedež te nove fakultete v Vidmu, kajti od 3200 slušateljev na tržaški univerzi jih je kar 700 iz videmske pokrajine. Fakulteta v Vidmu pa naj bi bila del tržaške univerze. PRORAČUN TRŽAŠKE OBČINE Proračun tržaške občine za leto 1.962 izkazuje 18 milijard 312 milijonov lir dohodkov in 20 milijard -187 milijonov izdatkov. Predvideni primanjkljaj bo znašal torej 2 milijardi 115 milijonov lir. Na račun občinskih davkov se bo steklo prihodnje leto v občinsko blaga ino t milijarde 375 milijonov lir. ali povprečno na glavo 15.409 lir. ker je v tržaški občini 232.826 prebivalcev. Med raznimi davki bodo vrgle največ trošarine, nato družinski davek in prometni davek na vino in meso. potem davek na industrijo in trgovino, vstopnice za razne prireditve, pristojbina za odvažanje smeti itd. Drugi viri dohodkov so: bolnišnica, globe, pokopališče, ribji trg, trg s sadjem in zelenjavo, klavnica, športna igrišča, pogrebna služba, openski tramvaj itd. POSKUS PRENOSA EI.EKTR.»fNR ENERGIJE CEZ DIVAČO V TRST V prisotnosti strokovnjakov Elektrogospodarske skupnosti Slovenije in SADE iz Benetk in Trsta so napravili v transformatorski postaji v Divači prvi poskus prenosa električne energije v transformatorsko postajo Opčine. Poskus .jc popolnoma uspel in zdaj so začeli s posebnimi deli. ki so potrebna za nemoten prenos. Stalen prenos električne energije po tem daljnovodu se bo začel po dogovoru še letos. TUDI V KOPRSKI KOMUNI UTIRAJO PROIZVAJALCI POT NOVIM ODNOSOM ZNOTRAJ PODJETIJ B □ n O Pravzaprav simptomatičen pojav: nov gospodarski sistem in novi odnosi si uspešno utirajo pot samo v tistih gospodarskih organizacijah, kjer je delavsko samoupravljanje že v minulih letih sprostilo najširšo pobudo neposrednih proizvajalcev in povsod tam ,kjer so si kolektivi z dobrim gospodarjenjem ustvarili ekonomsko osnovo za prehod na novo notranjo delitev. Še več: prenos kompetenc na ekonomske enote je v takšnih kolektivih po-bnenil v številnih primerih rešitev dotlej problematičnih in morda komaj nakazanih gospodarskih postavk, ki so jih sedaj proizvajalci uspešno rešili ne le v pravilnikih o delitvi čistega in osebnih dohodkov, ampak z vrsto uzakonjenih upravnih in ekonomskih regulatorjev. Zgleden primer za gornjo trdi- GOSPODARSKI KOMENTAR KRATKA PRIMERJAVA Podatki, ki so nam na razpolago, govore o nekaterih gibanjih v gospodarstvu našega okraja do konca oktobra letos, to je 2 meseca pred koncem letošnjega poslovnega leta. v primerjavi z družbenim planom okraja Koper nam pokažejo ti podatki naslednje: Za investicije v osnovna sredstva je bilo v tem času v našem okraju potrošenih 6238 milijonov, za investicije v obratna sredstva pa skoro dve milijardi in pol. Vendar so v teh zneskih upoštevane tudi negospodarske investicije, to je za stanovanjsko in komunalno dejavnost, za kulturo in socialno dejavnost in ostalo, za kar je bilo potrošenih tako v osnovna kot v obratna sredstva nekaj manj kot dve milijardi. Če primerjamo te podatke s podatki po planu, lahko ugotovimo, da smo zaostali v investicijski gradnji in da je težko pričakovati, da bi v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta nadomestili zamujeno. Posebno ni pričakovati izpolnitve nalog v industriji in rudarstvu, kolikor ne bodo končana dela na ladjah in kake druge večje investicije. Tudi v prometu ni pričakovati kakih večjih sprememb, dočim pa lahko z veseljem ugotovimo, da razlika med planom in uresničitvijo tega za letos v kmetijstvu ni tako velika kakor v drugih panogah. To pomeni, da smo v tej panogi stopili krepko naprej, kar je bilo že tudi izredno nujno.. Skladi in . krediti za obratna sredstva, so .znašali ob koncu decembra lani 15,5 milijarde, po letošnjem planu naj bi se ta sredstva dvignila na nekaj nad 18 milijard, so pa ob koncu oktobra letos dosegla skoro 21 milijard, kar je brez dvoma visok porast. Pri tem so se zlasti dvignili krediti za obratna sredstva, krediti za začetni sklad in krediti za obratna sredstva iz družbenih skladov v industriji in rudarstvu, v kmetijstvu ter v trgovini in v gostinstvu, to je v vseh najvažnejših panogah našega okraja. Posebno značilno je, da so pri teh kreditih udeleženi v primerjavi s koncem lanskega leta družbeni investicijski skladi z nad 4,5 milijarde. To je vsekakor v skladu z našo gospodarsko politiko, po kateri naj bi bančni viri služili res le za kreditiranje občasnih potreb. Kljub temu, da nismo dosegli v investiranju predvidenih uspehov, ne moremo trditi, da sicer niso ztspehi znatni. Ti se bodo sicer šele pokazali, ko bomo imeli š< podatke o fizičnem obsegu proizvodnje. Ze sedaj pa lahko ugotovimo, da se je stanje prebivalstva znatno zboljšalo, kar kažejo podatki o porastu osebnih dohodkov. Po objektivni presoji sicer danes ne moremo trditi, da bi bil ta porast v skladu z zboljšanjem poslovanja podjetij, vendar je jasno, da sicer jie bi mogli doseči takih uspehov. Del kritičnih pripomb, ki jih danes slišimo na račun dviganja osebnih dohodkov, pa brez dvoma pade tudi na nas in iz tega bo potrebno izvajati tudi posledice. -dt- tev je na primer »Intereuropa« v Kopru, kjer so v podjetju zaradi nagle rasti imeli v minulih dveh letih številne težave okrog vodenja celotnega podjetja. Uvedba 14 ekonomskih enot, v katerih je prišla do izraza pobuda slednjega zavestnega proizvajalca, je bistveno spremenila življenje in pogoje dela v tem podjetju. Ob pravilnikih za delitev čistega in osebnega dohodka so proizvajalci izoblikovali in uzakonili še šest internih pravilnikov, ki sedaj urejajo vsa doslej problematična vprašanja — od smotrnega koriščenja investicijskih sredstev in osnovnih sredstev do pravilnika o štipendijah, higienski zaščiti in podobno. Tudi v podjetju »Luka Koper«, v gradbenem podjetju »1. maj«, v CZP Primorski tisk, pri Elek-tro Koper in še ponekod drugod so ubrali podobno pot, ki obeta in kaže že danes boljše ekonomske pokazatelje, odločilno vpliva na zmanjševanje poslovnih stroškov in vpliva na prihranek na materialu, utrjuje ekonomske vezi med posameznimi enotami, veča produktivnost itd. Zal takšna ocena na velja za vseh 51 gospodarskih organizacij, kjer so v pretežni meri že uresničili nov sistem notranje delitve po vloženem delu. Analiza občinskega sindikalnega sveta je na primer pokazala na očitne pojave in prakso reševanja najbolj pomembnih vprašanj za zaprtimi vrati, brez sodelovanja proizvajalcev. V številnih primerih so zatajile tudi subjektivne sile, ki so premalo dosledno zavirale negativne tendence vodstvenega kadra v nekaterih gospodarskih organizacijah. Številne deformacije v sistemu nagrajevanja delavcev ponekod to najbolj zgovorno dokazujejo. Koristi proizvajalcev pa so doniš,.a povsem nezaščitene še v vrsti manjših obrtnih podjetij, kjer so nova ne,čelo delitve in gospodarjenja še vedno podrejena preživelim mezdnim odnosom. Tam pa, kjer so vodstva manjših obrtnih delavnic le že prišla do ugotovitve o brezperspektivnosti starega sistema gospodarjenja ter upravljanja, prepuščajo sestavo pravilnikov knjigovodskemu centru ali drugim zunanjim sodelavcem. Tako je že danes očitno, da bodo delavci v takšnih gospodarskih organizacijah postavljeni pred dejstvo, brez priprav ter osnovnega sodelovanja, Za delavnice, kakor so Splošno ključavničarstvo, Vodovodno inštala-terstvo. »Optika«, »Šport«, »Prevozništvo«, pa je sploh vpraša- nje, če bodo osnovne pravilnike do zaključka leta sploh sprejeli. Nič kaj rožnato stanje ni tudi v gostinstvu. Razen kolektiva hotela »Triglav« v Kopru niso doslej še nikjer sprejeli pravilnikov, kajti povsod se opirajo na malo obetajoče delo zunanjih sodelavcev, večina gostinskih kolektivov pa je z osnovnimi postavkami poglobljenih notranjih socialističnih odnosov hudo za časom, in bojazen, da se bodo pokazale posledice ne le v nepopravljivi moralni škodi, ampak tudi v negativnih gospodarskih rezultatih, terja neodložljivo angažiranje vseh subjektivnih sil, od vodstev podjetij pa novo prakso, ki bo bliže sodobnim načelom gospodarjenja in upravljanja. (bb) : mm 'mf-4 ss«§«iiiii©||ii|| 1 v v 7 ^ * • / » - ■ .i--c^ ■ . - oviv/y'- -- mmimmm^mmšmmmm^ ft ' IP — 1 v1 I » M ^ , > • , - >. Te dni dokončujejo gradbena dela na gradbišču vodovodnih rezervoarjev na obronkih Markovega hriba nad Seraedelo. Ta gradnja dveh rezervoarjev (po 200 in 500 kubičnih metrov prostornine) sodi med dela za povečanje zmogljivosti Rižanskega vodovoda in s tem za izboljšanje preskrbe z vodo vsega obalnega področja. Semedelska rezervoarja bodo izročili svojemu namenu na pomlad Ekonomske enote ilirsko-bistri-ške tovarne lesonitnih plošč »Lesonit« so se po skrbni proučitvi svojega dela v tem letu odločili, da prispevajo skupnosti nadaljnjih 4,5 milijona din za dograditev 8-letne šole v Ilirski Bistrici. Ta sredstva so prigospodarili v drugi polovici leta. Lahko bi si jih med seboj razdelili ali jih drugače uporabili. Toda zavest in razumevanje, da je rešitev perečega šolskega problema v Ilirski Bistrici spričo pomanjkanja šolskih prostorov največ odvisna od kolektivov in občanov samih, jih je prerpičala, da so ta sredstva rade volje odstopili za dograditev nove šole. Ko smo te dni obiskali kolektiv »Lesonita«, smo se zanimali, kako so ta sredstva ustvarili in v kolikšni meri je na to vplival novi sistem dela in delitev dohodka po ekonomskih enotah. Povedali so nam, da so ekonomske enote ustanovile poseben neobvezen rezervni sklad, v katerega dajejo polovico sredstev tistega dela, ki ga ekonomske enote ustvarjajo z zniževanjem proizvodnih stroškov. Če hočemo biti pri tej odločitvi kolektiva »Lesonit« še bolj konkretni, naj navedemo, da so v tem letu v primerjavi z istim obdobjem lani povečali proizvodnjo lesonita za 3,6 %, lakiranih plošč za 13,6% in melaminskih plošč za 19,4%. Realizacijo so tako povečali za 31 % nasproti lanski kljub temu, da so te dni začeli tovarno ponovno rekonstruirati. S predvideno rekonstrukcijo obrata osnovne proizvodnje (lesonita), v kar bodo po načrtu vložili okrog pol milijarde dinarjev (pretežni del lastnih sredstev), pričakujejo, da bodo povečali proizvodnjo lesonitnih plošč za približno 60 odstotkov. Dne 20. decembra je o vsem tem razpravljal delavski svet to- varne. Na seji so bili tudi zastopniki občinskega ljudskega odbora in garnizona JLA iz Ilirske Bistrice. Z odobravanjem so pozdravili dobro gospodarjenje članov kolektiva »Lesonita« in zlasti njihovo plemenito darilo skupnosti za dograditev osnovne- šole v Ilirski Bistrici. G. Baruca Na iniciativo nedavno ustanovljene Uprave za pomorstvo LR Hrvatske je bil pred dnevi v Rijeki sklican sestanek predstavnikov obalnih okrajnih ljudskih odborov na njenem področju, da bi se posvetovali o vprašanjih, lei so nastala v zvezi s predpisi novega zakona o upravljanju in finansiranju luk. Na imenovanem področju imamo 88 km operativne obale, obalnih občin pa je nad 70. Po novem zakonu je' upravljanje in izkoriščanje lu-kobranov, operativne obale, neizgrajenih obal in drugih objektov preneseno iz kompetenc republiških in zveznih organov na komune, ki bodo imele tudi pravico določati višino različnih taks za usluge v lukah in v zvezi z njimi. Zaradi tega je obstajala upravičena bojazen, da bi bile višine taks p.re-več različne. Potrebno pa je to vprašanje urediti tako, da bo najbolje tako za upravljavce luk kakor tudi za koristrake. Na sestanku so bili sprejeti ustrezni sklepi in priporočila občinskim ljudskim odborom vzdolž obale LR Hrvatske v pogledu določanja višine posameznih postavk; enotne mere za vkrcano ali izkrcano tono tovora (generalni posebej in razsuti posebej), v potniškem prometu za domačega potnika do 30 din, v mednarodnem prometu pa enotna tarifa 500 din za potnika. Določanje tarif za ladijske ležarine, priveze in izkoriščanje obal pa je bilo prepuščeno podjetjem, ki so bila za to pooblaščena. Končno je bilo priporočeno ljudskim odborom, naj do 15. decembra 1.1. sprejmejo potrebne sklepe za uresničitev novih predpisov, tako da bodo začeli 1. januarja 1962 veljati v celoti. Naše gospodarstvo je že dalj časa zahtevalo svojo poslovno banko. Zakon o bankah je odpil to možnost in po temeljitih pripravah po Ljudska skupščine. Lil Slovenije obravnavala in sprejela zakon o ustanovitvi Splošne gospodarske banke LR Slovenije. S tem bo storjen pomemben korak naprej v organizaciji našega bančništva in zlasti k decentralizaciji njihovega poslovanja. Banke se bodo na ta način najbolj približale gospodarstvu in bodo kot poslovne banke lahko tudi najbolj pravilno in racionalno nalagale zbrana sredstva. Ker bodo poslovale po istih načelih kot podjetja in bodo morale ustvarjati svoje dohodke same, je toliko bolj razumljivo, da bodo tudi v pogledu ustvarjanja in delitve dohodka poslovale kot dobri gospodarji. Za uspešno poslovanje poslovnih bank je seveda nujno potrebno dati jim na razpolago potrebna sredstva, s katerimi bodo lahko posegale tam, kjer je to najbolj potrebno. Zlasti bo potrebno decentralizirati nekatere sedanje strogo centralizirane sklade in- ustvariti gibčnejšo metodologijo zn razpolaganje z njimi. Za novo banko je predvideno, da bo lahko odobravala kredite iz sredstev republiškega proračuna, republiškega investicijskega sklada in drugih republiških skladov, iz sredstev socialnega zavarovanja, iz depozitov na določen rok, ki jih vlagajo druge banke, iz pologov, blagajniških zapisov, obveznic in lastnega kreditnega sklada. Računati pa je treba tudi na to, da bi na primer splošni investicijski sklad odstopil tej banki del sredstev in da bi gospodarska banka opravljala tudi razne komisijske posle za druge centralizirane banke. Posebno pa lahko pričakujemo, da bo poslovanje nove banke dovolj gibčno v uvajanju novih oziroma takih bančnih poslov, ki jih sedanji togi aparat, n. pr. Narodne banke, ni mogel uveljaviti, Pri tem mislimo na poslovanje z vrednostnimi papirji, med katerimi pridejo v poštev zlasti blagajniški zapisi, menice in podobno. Ustanovitev nove banke pa bo imela za posledico nekatere spremembe v organizaciji bančnega aparata in bo vplivala zlasti na obseg poslovanja centraliziranih bank, kakor je Narodna banka, jugoslovanska kmetijska, investicijska in banka za zunanjo trgovino. Saj bo kreditiranje komunalnih bank na območju Slovenije sedaj ena glavnih nalog nove gospodarske banke, Ko govorimo o novi republiški banki, moramo vsekakor pouda- riti njen pomen s stališča decentralizacije bančnega poslovanja, ko smo sedaj dobili poleg komunalnih bank — kot bank naših najnižjih politično upravnih enot — še republiško banko'. Pomen tega je očiten, če pomislimo, da zahteva naš nadaljnji razvoj čim večjo svobodo v gospodarjenju in čim večje uveljavljanje ekonomskih zakonitosti in odpravo administrativnih posegov. Tako smo torej tudi na področju bančnega poslovanja dobili vmesni bančni člen in izvaja decentralizacijo do republiških pristojnosti in od tu navzdol do že obstoječih komunalnih bank. -žj- Preskrbovalno podjetje z mesom, mesnimi izdelki, sadjem, zelenjavo in kruhom »Snežnik« v Ilirski Bistrici je te dni izvozilo preko izvoznega podjetja »Gruda« iz Ljubljane v Anglijo prvih pet pošiljk mesa v skupni količini 50.943 kg. Od kmetov in zadruge so za pripravo tega kontingenta odkupili 400 glav živine. Tako si je podjetje utrlo pot tudi na tuje tržišče, čeprav se bori s težavami, ker še nima dokončno urejene lastne klavnice. Po vsej verjetnosti bodo s po- V BODOČE KMETIJSKI STROJI BREZ POSREDNIKOV Pred nedavnim je bilo pri Zvezi kmetijskih in gozdarskih zbornic FLRJ širše posvetovanje o bodoči preskrbi kmetijstva s kmetijskimi stroji. Predstavniki vseh zbornic, ki so sodelovali na tem posvetovanju, so se odločno zavzeli za to, da bi v bodoče odpravili posredništvo med industrijo in kmetijstvom. Izračunali so namreč, da lahko kmetijstvo s tem ukrepom prihrani na leto najmanj 10 milijard dinarjev. NASA PODJETJA GRADIJO ELEKTRARNO v etiopiji ' Pod vodstvom strokovnjakov zagrebškega podjetja »Eiektropro-jekt« se uspešno nadaljujejo dela pri graditvi hidrocentrale Tis Abaji v Etiopiji. To je prvi hidroenergetski objekt, ki ga gradijo naša podjetja v tej deželi. Naše tovarne pa bodo izdelale za omenjeno hidrocentralo tudi vso opremo. Ljubljanska tovarna Litostroj izdeluje turbine, zagrebška tovarna »Rade Končar« bo dobavila generatorje, mehanično opremo pa bo izdelala mariborska Metalna. PRIPRAVE ZA NOV STATUT ObLO Sežana je osnoval posebno komisijo, ki naj bi na osnovi dosedanjih izkušenj v komunalnem sistemu podala teze za nov občinski statut. Nov statut, ki bo predstavljal ustavo v merilu komune, naj bi načelno uredil status obeh organizmov in institucij v komuni, njihove medsebojne odnose ter pravice in dolžnosti do teh organizmov in institucij. -er 9 & močjo lastnih sredstev uredili klavnico že do prihodnjega poletja, saj dobršen del hladilnih n.-.prav že imajo. V načrtu imajo, da bodo poleg klavnice zgradili tudi primeren hlev, kar bo omogočilo, da bo podjetje povečalo promet od sedanjih 230 milijonov na okrog 700 milijonov dinarjev na leto z istim številom zaposlenih (44 ljudi). V kratkem bo podjetje »Snežnik" odprlo prodajalno mesa in mesnih izdelkov tudi na Reki. Prostor za to že imajo. G. B. * m LJUDEH V NAŠflH KRAJIH * PRE LJUDEH v V hm ECEAJ2H * PRS UUDEH V NAŠIH KRAJEC * P83 UUDEH V NAS5H KRAJIH & z občinske konference lms v sežani Nedolgo tega je bila v Sežani občinska konferenca LMS. Bilanca enoletnega dela je bila razveseljiva. Mladinski aktivi v gospodarskih organizacijah so aktivno sodelovali pri uvajanju in utrjevanju novega gospodarskega sistema, Med vsemi prednjači mladinski aktiv obrata Iskra v Sežani. Otipljivi so tudi uspehi mnogih aktivov LMS na vasi. Tu je posebne omembe vredno tesno sodelovanje mladine z ostalimi organizacijami in krajevnimi odbori pri reševanju vrste komunalnih in drugih problemov. Posebno pohvalo in priznanje so izrekli aktivu v Hrušici, ki je pri urejanju vaških poti in drugih del prispeval 773 prostovoljnih delovnih ur in še vsak po tisoč dinarjev. Podobno je aktiv v Štanjelu iz svojih sredstev prispeval 60 tisoč dinarjev za televizor, ki je Čeravno je naše obalno področje več kot ugodno za gojitev vrtnin in sadja, pa so cene tem proizvodom, če jih primerjamo s ce- DOBRO OBISKANO PREDAVANJE Kakor je bilo že napovedano, je bilo v ponedeljek v kino dvorani upravne zgradbe v Novi Gorici predavanje o tezah za novo ustavo zveznega poslanca in rektorja ljubljanske univerze proi. dr.Maksa Šnuderla. Za predavanje je bilo izredno veliko zanimanje. Prostorno kino dvorano so Novogoričani napolnili do kraja in pazljivo spremljali izvajanja predavatelja. Na koncu so mu posamezniki zastavili več vprašanj, na katere so dobili izčrpne odgovore. Poslušalci so se razšli z občutkom, da so zelo koristno porabili poldrugo uro časa ter si takih in podobnih predavanj še želijo. PRED PROSLAVO V ŠKOF JI LOKI Le še dober teden nas loči od okrajne proslave 20-letnice ljudske revolucije, ki bo v Skofji Loki. Organizatorji proslave imajo polne roke dela. saj se 23. in 24, december naglo bližata. Po dosedanjih predvidevanjih se bo osrednje proslave, ki bo v nedeljo, 24. decembra, ob pol enajsti uri na Mestnem trgu, udeležilo več tisoč ljudi. Na proslavi bo govoril dr. Joža Vilfan. Po proslavi oziroma po velikem ljudskem zborovanju pa bodo v Skofji Loki razne kulturne prireditve in zabave. p».--------........ " "TiMP MIKLAVŽ Pri Miklavžu že več časa gradijo novi šeststanovanjski blok za učitelje. Za to gradnjo je prebivalstvo Miklavža in okoliških vasi prispevalo doslej že veliko prostovoljnega dela in gradbenega materiala. Ce bo ugodno vreme, bodo zgradbo še letos spravili pod streho. DOBRO DELAJO Čeprav obstaja šele nekaj let, je stanovanjska skupnost v Storah že takoj na začetku svojega dela posvetila izredno veliko pozornost ustanavljanju in delu uslužnostnih servisov. Tako imajo pralnico, nadalje servisno delavnico za likanje in krpanje. V vseh teh obratih dela pet žensk, ki imajo zmeraj polne roke dela. Nekaj težav imajo le v pralnici, kjer dela en sam stroj; nujno bi potrebovali še enega. zdaj na razpolago vsem va.šča-nom. Aktivi na popolnih osemletnih šolah so v letošnjem letu sprejeli več kot pet sto novih članov iz vrst pionirjev. Šolska mladina je bila posebno aktivna pri prirejanju raznih proslav, pri sodelovanju v pionirskih igrah, športnih tekmovanjih, pri čemer je prišlo v polni meri do izraza iz-venšolsko izživljanje. Tudi učenci v gospodarstvu so se izkazali. Malone vsi so se vključili v brigado, ki je v dvajsetih dneh zgradila 802 m ceste Vrabce— Štjak. Skoraj gotovo pa je, da bi bili uspehi mladinskih aktivov večji, če bi njihovih prizadevanj ne spremljale težave. Razprava se jc dotaknila nekaterih slabosti pri vodstvu občinskega komiteja LM Slovenije. Nekateri pojavi nezrelosti in neresnosti so narekovali določene spremembe v komiteju. Stanje se je tako temeljito popravilo, vendar so izostali določeni uspehi, ki bi jih bilo mogoče sicer doseči. . -er _ S stanovanji je v mestih resda težava in ljudje se morajo kljub naili stanovanjski graditvi še marsikje sprijazniti z nič kaj prijetnimi stanovanjskimi razmerami. Toda primer nami v drugih krajih Jugoslavije, med najvišjimi. Za primerjavo smo zbrali nekaj cen po uradnih objavah. Po najvišji ceni prodajajo krompir v Titogradu, od 40 do 45 din za kg, najcenejši pa je v Leskovcu v Srbiji, 25 din za kg, v Kopru od 30 do 35 din. Zelje je najdražje v Sarajevu, 45 din za kilogram, najcenejše 14 do 20 din v Leskovcu, v Kopru je po 40 dinarjev. Najvišjo ceno ima čebula v Kopru — 110 din, najnižjo pa v Skopju — 60 do 70 din. Tudi fižol je v Kopru po 140 do 160 din, najcenejši pa je v Leskovcu — od 60 do 70 din. Po tako visokih cenah je fižol še v Ljubljani, Tuzli in Sarajevu. Najdražja jabolka so v Novem Sadu, kjer so najboljša celo po 150 din za kg, v Kopru so po 70 do 80 din, najcenejša pa v Mariboru in Ljubljani po 54 do 58 din. Cvetača je najdražja v Mariboru, po 140 din, v Kopru je po 90 do 110 din, najcenejša pa je v Novem Sadu — po 60 do 70 din. Zelena solata je najdražja v Kopru in na Reki, od 80 do 90 din, najcenejša pa v Skopju — od 30 do 50 din za kg. Neluščeni orehi stanejo največ v Kopru 300 din, v Banji Luki pa so samo po 220 din za kg. Grozdje so prodajali v državi od 130 do 250 din, v Kopru pa je stalo, dokler so ga trgovine imele, že 290 do 300 din za kg. R mladih zakoncev Brede in Jožeta Strleta iz Kopra, ki s svojim majhnim otrokom stanujeta v najbolj nevzdržnem okolju, le presega meje osnovnih življenjskih zahtev in potreb. Tovarišica Breda je uslužbenka na servisu za napredek gospodinjstva v Kopru, njen mož Jože pa je tehnik lesne stroke pri podjetju Stil že nekaj let. Mlada zakonca si že dobri dve leti, odkar sta poročena, neutrudno prizadevata, da bi se dokopala do znosnejšega stanovanja. In njuno sedanje stanovanje: na sliki boste lahko ugotovili, da je koliba, last podjetja Stil, kjer stanujeta mlada zakonca z otrokom, še najbolj podobna bunkerju. Ce omenimo še to, da je »stanovanje« z nekaj kvadratnimi metri površine brez osnovnih sanitarnih naprav, brez vode in da v njem ni moč kuriti peči, potem boste radi potrdili, da sta mlada zakonca le prehuda žrtev stanovanjske stiske. Da bi bil položaj majhne družine še bolj neznosen, ima podjetje pod njihovim bivakom še skladišče lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi, kot so na primer nitro-laki. Imamo občutek, da bivamo na sodu smodnika, se večkrat potožita potrpežljiva zakonca svoji okolici, vodstvu podjetja in vsem, ki v nedogled rešujejo njuno prošnjo za dodelitev primernega stanovanja. Medtem smo zvedeli, da sta mati in otrok zaradi neznosnih stanovanjskih pogojev zbolela, zato smo prepričani, da bodo ljudje, ali pristojni organ Občinskega ljudskega odbora, ki rešuje prošnjo Strletove družine, le spoštoval osnovno humanitarno načelo in jih tako obvaroval pred najhujšim. B. B. V IZOLI SNUJEJO NOV STATUT KOMUNE V Izoli so se temeljito lotili snovanja novega občinskega statuta, v katerem bodo, kot to gre našemu razvoju in komunalnemu samoupravnemu sistemu, upoštevali vse novitete gospodarskega in družbeno političnega značaja. V ta namen so v Izoli imenovali komisijo za sestavo novega občinskega statuta. Komisija se je s svojimi štirimi podkomisijami že temeljito lotila dela. b V Kopru je bilo preteklo nedeljo II. strokovno tekmovanje v frizerski stroki pod pokroviteljstvom kozmetike »Narta« iz Ljubljane. Udeleženci tekmovanja so se pomerili v moderni dnevni in večerni pričeski ter v moškem lepem striženju. Udeleženci so bili iz našega okraja, tekmovali pa so tudi mojstri in pomočniki izven območja Kopra Tekmovanje je ocenjevala posebna komisija in najboljši so prejeli denarne nagrade, pokale in diplome. Pri moškem lepem striženju so zasedli prva tri mesta Djordje Vilenica iz Kozine, Viktor Božcček iz Portoroža in Emil Colja iz Sežane. Pri dnevni pričeski je komisija priznala tri najboljša mesta Modri Cunja, Nežki Kump in Mariji Gazič, vse iz Kopra. Prav tako so Koprčanke zasedle tudi prva tri mesta pri večerni pričeski, in sicer: Marija Gazič, Nežka Kump in Cunja Modra. Za skupni plasman je bilo tekmovanje v večerni pričeski in visoki fantaziji. Prva tri mesta so zasedle Koprčanke Nežka Kump, Modra Cunja in Marija Gazič, Nežko iz Kobalovega salona v Kopru pa so razglasili tudi za okrajno prvakinjo Prireditev je bila v Mali gledališki dvorani v Kopru in je privabila številno občinstvo. Na sliki: ena najboljših koprskih frizerk Modra se trudi okrog svojega modela Tokrat namesto pisma uredništvu kar slika, ki sama po sebi kaj zgovorno priča o stanju poti (ceste, ulice) na odcepu s Ceste IS, maja proti Tomo-su. Je zelo frekventirana tudi ob deževnih dnevih in če bi nanjo naložili samo vse kletvice in godrnjanje njenih uporabnikov v tistem času, bi bila menda najlepše tlakovana pot na področju mesta Kopra, kjer so sicer vse ulice in ceste vedno v dokaj slabem stanju Tovariš urednik! Vsako jutro hodim v službo v temi, zakaj nekatere koprske ulice niso nikdar razsvetljene. Večkrat se zgodi, da se v trdem mraku vračam tudi iz službe. V deževnih dneh pridem domov z blatnimi čevlji in umazanimi hlačami. Človek si res ne more povsem zapomniti, kje so kotanje, kje blato in kje luže. In tako sem se odločil, da vam napišem pismo in ga preko vas naslovim tudi našemu komunalnemu servisu. Čemu neki ta servis ne poskrbi, da bi že tako redke žarnice po koprskih ulicah v mraku tudi svetile? Če lahko luči včasih svetijo tudi sredi belega dne, zakaj ne bi svetile tudi ponoči? Rudolf Furlanič v Cem je krivda? Tovariš urednik! Košanslca dolina je znana tudi po svojih ljubiteljih glasbe in petja. To dokazuje med drugim udejstvovanje ljudi na vseh dosedanjih prireditvah. Pred kratkim je gostoval po tej dolini znani Slovenski oktet. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega: udeležba na koncertu je bila pičla. Zato postavljam vprašanje: kaj je temu vzrok? Nastop je organiziralo DPD »Svoboda« obenem z namenom, da po koncertu priredi predavanje o glasbeni z\zgoji, o pomenu črnske pesmi in podobno. Toda tega ni bilo mogoče izvesti, ker ni bilo dovolj ljudi. Nastalo je vprašanje, kje dobiti denar za izplačilo oktetu. Iz tega sklepam, da ne kaže več prirejati takih predstav. To mnenje se je polastilo še marsikoga. Res je, da organi občinskega ljudskega odbora budno pazijo na vse prireditve. To je razumljivo, ker se ponekod d.onaja, da prireditev in veselic ne izvajajo preko organizacij in društev, da bi si tako finančno opomogla. Toda z veselicami ali prireditvami se redkokdaj kaj zasluži. Zato je po mojem mnenju obvezen odstotek davka na inkaso od takih prireditev previsok. Tako delovanje privede organizacijo ali društvo do izgube, posebno še, če so izvajalci programa kvalitetnejši, saj so primerno tudi dražji. Toda zaradi tega ne bi smeli biti prikrajšani ljudje iz zakot-vejših in mani razvitih krajev, kjer nimajo kinopredstav, televizijskih sprejemnikov in podobnega, da si tudi zaradi slabšega gmotnega položaja ne morejo privoščiti bolj kakovostnih prireditev. Ali ni čas, da nekoliko pogledamo tudi v te kraje in jim nudimo vsaj delček tistega, česar so del°*nq mesta? Katera društva ali njihovi člani imajo voljo še nadalje delati na kulturnopro-svetnem področju, če bodo morali po vsaki prireditvi odštevati lasten in težko prihranjen denar za izplačilo davka ali izvajalcev programa? Čas bi bil, da bi nedeljo posvetili počitku, razvedrilu, zabavam, ne pa zaslužkarstvv. na račun organizacij takih prireditev. Tudi tovarne in podjetja naj bi se bolj zavzela za pomoč društvom, ki se bore s težavami zaradi pomanjkanja sredstev, rekvizitov itd. Jože Smrdel Perutninarski zavod »Kras Pivka ali res ni rešitve? Tovariš urednik! Spomladi smo imeli »pustno« prireditev »Koper najveselejše mesto«, a bilo bi mnogo pravilneje prirediti anketo pod naslovom »Koper najbolj umazano mesto«. Svoječasno je bil sprejet sklep, da vozovi z živalsko vprego ne smejo več v mesto. Ne vemo, če ta odredba še velja ali ne, vidimo pa, da se nekateri ljudje s takimi vpregami zanjo kaj malo zanimajo. Pojavljajo se čedalje bolj ne samo v raznih stranskih, marveč tudi glavnih idicah. Te dni smo lahko videli prav sredi Kidričeve ulice istočasno dve konjski vpregi. Stali sta tam dolgo in vozniki so položili konjem kar na ulico seno, da so si tešili lakoto in pri tem ulico onesnažili s senom in lastnimi odpadki, Istočasno so šolarji kuvovali čokolado s slikami, jo kar pred trgovino odvijali in ovoje metali po Vrh. Tako je bila nenadoma vsa Kidričeva ulica polna sena. konjskih odpadkov in zavržen ena papirja. Bila je podoba, kakršne ne bi mogli zlepa najti kje v naši republiki, prav gotovo pa ne v mestu. To prodajanje reklamne čokolade in odmetavanje ovojev po tleh pred trgovinami je postalo sploh vsekoprska nadloga, ki nam dela pošteno sramoto. Tu je nujno treba nekaj ukreniti ali pripraviti šolarje do tega, da papirja ne bodo več odmetavali po ulicah, ali pa prepovedati prodajo take čokolade. Ali res ni nikogar v vsem Kopru, ki bi mogel in hotel doseči pri kupovalcih te vrste čokolade, da ne bi dan ?ia dan onesnaževali ulic? Ali ne bi mogli nanje vplivati šole, milica in starši? Sicer pa ne onesnažujejo ulic samo kupovalci čokolade; tudi drugih je mnogo, ki odmetavajo kar povsod škatle od cigaret, razne papirje, pomarančne olupke, kostanjeve lupine itd. In to kljub temu. da imamo več ko dovolj košaric za odnadke. Čuden je ta odnos do čistoče in še posebej do ualeda samega mesta. kntero obitkuie vedno tndi dosti ljudi iz krajev, kjer takih pojavov ne poznaio. Saša Vrbnik, Koper »SLOVENSKI JADRAN« V SLEHERNO HIŠO NAŠEGA OBMOČJA! Borno stanovanje Strletove družine KULTURA PRQSVSTA "¿r KULTURA PROSVETA ti HölTURA PRQSVETA tir KöLTUßA PßOSVETA tir [CULTORA PROSVETA tir KULTURA PR KULTURNA DEJAVNOST DOMA JLA V POSTOJNI ©i Dom JLA v Postojni ni samo vojaška ustanova, ampak je v svojem vsestranskem delovanju tesno povezan z ljudmi in terenom, sodeluje z vsemi družbenimi organizacijami in društvi, še prav posebno s postojnsko Svobodo, Zato je tudi odigral veliko vlogo v ponestritvi in vsebinski obogatitvi kulturnoprosvetne de-gvnosti postojnske komune. Najlepši primer sodelovanja s postojnsko Svobodo je primer člana Doma JLA in pevovodje Josipa Vošnjaka, ki vodi glasbeno sekcijo Svobode in pevske zbore ter--sodeluje tudi v dramski skupini. V tem času se je posebno uveljavil mešani pevski NA GOSTOVANJU V TOLMINU Ansambel zabavne glasbe iz Ilirske Bistrice je preteklo nedeljo prijetno presenetil s svojim obiskom Tolmin, kjer so mladi amaterji, člani DPD Svobode, ki jih vodi Alojz Boštjančič. priredili pester program domačih in tujih popevk. Del programa pa so posvetili slovenskim narodnim pesmim. Tolminsko občinstvo je nagradilo goste iz Ilirske Bistrice z navdušenim ploskanjem za lepo ireditev in ob slovesu izrazilo bljo. da bi jih mladi glasbeniki še večkrat obiskali. Iv. zbor, ki je na reviji v Ljubljani zastopal koprski okraj. Vse to sodelovanje posreduje Dom, ki je sicer organizator kulturnega življenja garnizije, toda vse njegove prireditve so namenjene tudi civilnemu prebivalstvu. In prav s tem sistematičnim organiziranjem najširše zastavljenih prireditev je postal Dom v zadnjih letih izredno močno kulturno žarišče v Postojni. S svojo mobilizacijsko vlogo pa je Dom vplival tudi na rast kvalitete dela v domačih amaterskih društvih v Postojni in njeni okolici. Samo v letošnjem letu je organiziral Dom JLA dve gledališki predstavi za odrasle in eno za otroke, koncert opernih pevcev iz Ljubljane, 5 prireditev popevk in zabavne glasbe itd. Toda ne gre zgolj za odrske prireditve, temveč za najširše pojmovane oblike sodobne kulturnoprosvetne vzgoje, kar se prav v tem Domu odraža po dobri organizaciji kulturnih plesov za mladino in za odrasle, številnih aktualnih predavanj, komentiranih filmskih predstav, šahovskih in drugih športnih srečanj, ki privabljaio čedalje večje število postojnske mladine. Tako je bilo letos v Domu že 13 »tovariških srečanj«, redno dvakrat tedensko igra jazz orkester, šahovske simultanke so igrali tudi že na 60 deskah z našimi velemojstri, predavanja pa so tako obiskana, da so domski prostori premajhni za vse obiskovalce, Med športnimi srečanji je zavzelo posebno velik razmah strelstvo, strelišče imajo lepo urejeno in je dostopno vsem. Posebno razvito je v Domu klubsko življenje, debatni večeri, gledanje televizijskih programov, izleti v znane kraje iz NOB in poleti na morje, to so tiste privlačne točke; ki pritegujejo v klubski prostor veliko število ljudi. Malokatera čitalnica se lahko pohvali, da ima dnevno tudi povprečno več kot 200 ljudi, ki redno spremljajo časopise, dnevni in tedenski tisk ter revije. Priznati pa je treba tudi, da ta izbor v čitalnici ni majhen, saj jc naročena na 52 takih publikacij. Bogato je založena tudi knjižnica v Domu, ki ima okrog 8000 knjig in okrog 1100 rednih bralcev. Ze ta kratek pregled kulturno-prosvetnega dela nam pove, da je postal Dom JLA v Postojni važen faktor, mimo katerega ne moremo, ko govorimo o kulturni dejavnosti postojnske komune. Z. L. Kot drugo premiero letošnje sezone je Slovensko gledališče v Trstu napovedalo noviteto tržaškega dramatika Josipa Tavčarja »Zeh pred smrtjo«. Toda rimska cenzura še ni odobrila uprizoritve in tako se je moral ansambel po dolgem čakanju odločiti za drug vrstni red in je pripravil za uprizoritev izbor iz del velikega ruskega novelista in dramaturga Antona Pavloviča Celiova. Izbor je opravil JOŽE BABIC. Strnil ga je v dramski mozaik v dveh delili in ga naslovil po enodejanki NA VELIKI CESTI. V isto prizorišče je šc vključil črtice v obliki dramskega monologa »Tragika po sili« in »O škodljivosti tobaka«, medtem ko je »Labodji spev« postavil v drugo okolje. To menjanje scene in vsebinska nepovezanost z dogajanjem v krčmi na veliki cesti je sicer nekoliko porušilo enotno vzdušje, bilo pa jc v skladu z načeli Cehove dramaturgije, ki je bolj študija kot dogajanje. Svoji zasnovi dramskega mozaika iz del Cehova je ostal Babič zvest tudi v režiji. Ansambel je uglasil in intenzivno poglobil, da so prepričljivo ustvarili znane čehovljanske like »male ljudi«, preproste in navadne ljudi brez sleherne teatralnosti, brez patosa, velikih besed in pretresljivih akcijskih dejanj. Skratka, življenje, ki ga živi mali človek iz dneva v dan, vendar pa tudi to življenje ni brez usodnih in celo groznih prebliskov. Priznati je treba, da je letos že drugič tržaški gledališki ansambel zelo uspešno opravil svojo nalogo; kajti Shakespeara in Cehova je težko dobro uprizoriti. Razen v igralcih je imel režiser Babič pri uprizoritvi Cehova veliko oporo v glasbi Pavla Merkuja in v scenaristu inž. arh. Ernestu Franzu. V večjih vlogah so nastopali Modest Sancin, Rado Nakrst, Silvij Kobal, Danilo Turk, Jožko Lukeš, Zlata Rodošek, Leli Nakrst, Stane Starešinič in Julij Gu-štin, v manjših pa še Stane Raztresen, Edvard Martinuzzi, Alojz Milic, Llvio Bogateč, Nora Jankovič in Josip Fišer. Z. L. Stil USPEHI IN TEŽAVE KOPRSKE Tj ® o V e Knjižnice V prazničniSi gineli tudi „MÄta fn pastorke" Amaterska skupina koprske Svobode bo kar pet dni zapored z dvema predstavama na dan razveseljevala otroke koprske občine z mladinsko igro »Mačeha in pastorka«. Premiera igre, ki jo režira Albin Penko, bo v nedeljo, 24. decembra ob 17. uri popoldne v koprski gledališki hiši. Tukaj O KULTURNI PROBLEMATIKI V KOPRSKI KOMUNI Na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in sveta Svobod je občinski Sindikalni svet v Kopru sklical v ponedeljek, 19. t. m., posvetovanje, na katerem naj bi proučili kulturno problematiko v komuni. Posvetovanja so se udeležili poleg predstavnikov komune tudi predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov. O posvetu, na katerem so razpravljali o važnih in zanimivih 'prašanjih kulturnoprosvetnega .vljenja v koprski komuni, bo-o poročali podrobneje v prihodnji številki. hodo tudi ponovitve 25., 26., 27., 28. in 29. decembra ob 10. in 13. uri v vseh omenjenih dnevih. 30. decembra pa bo skupina koprskih amaterjev gostovala z dvema predstavama v Izoli. Predvidevajo, da si bo igro »Mačeha in pastorka « ogledalo najmanj deset tisoč otrok. Vlado Sarič: GOZDNI PREBIVALCI. Izdala Mladinska knjiga. Predvsem moramo povedati, da pisatelj zgodb o gozdnih prebivalcih ni suhoparen strokovnjak, marveč se loteva snovi bolj kot pisatelj kakor pa kot znanstvenik. Njegova pripoved o živalih, ki žive v gozdu, je nevsiljiva in zanimiva in v njej zvemo marsikaj poučnega o naravi in njenih prebivalcih. Ob zborovanju slovenskih knjižničarjev v Kopru se je pred širokim forumom obravnavalo tudi vprašanje knjižnic in knjižničarstva v koprskem okraju. Tako smo slišali spodbudne besede, ki so v nas utrdile prepričanje, da se je treba tudi novih nalog lotiti pogumno in z dobro voljo. Koprska študijska knjižnica izposoja knjige za študij. To vedo mnogi Koprčani. Redki pa so tisti, ki bi vedeli kaj več o tem, kako zamotano je vprašanje izposojanja. Poslovanje namreč še ni dovolj ročno, ker knjižnica še nima stvarnega kataloga. Diiaki pa, ki prihajajo zadnje čase tru-moma v to knjižnico, navadno ne vedo, kdo so avtorji del, ki jih iščejo. Profesorji, ki so jim odobrili ustrezne diplomske teme. se v večini primerov ne potrudijo. da bi jim dali kaj več navodil (slavisti in zgodovinarji so najbolj častna izjema!). Zaradi tega se dogaja, da zamudi knjižničar z dijaki ure in ure. Če dijak ne ve prav nič o literaturi, ki jo potrebuje, mu sicer lep imenski (avtorski) katalog študijske knjižnice prav nič ne koristi, stvarnega kataloga pa ni. Kdor pozna delo v knjižnici, dobro ve, da zahteva sestavljanje takega kataloga veliko časa in strokovno sposobnih ljudi. In zaradi tega se študijska knjižnica že nekaj let bori za nastavitev še enega knjižničarja, ki bi prevzel skrb nad stvarnim katalogom. V večini primerov se obiskovalci v knjižnici posvetujejo o izbiri lil erature. To je zamudno in odgovorno delo. Naj povemo, da je imela letos knjižnica okrog 11 Folklorna skupina, ki jo je letošnjo pomlad ustanovilo Turistično društvo Piran-Portorož in UCENCI KOPRSKE OSNOVNE ŠOLE »PINKO TOMAŽIČ« Učenci II. osnovne šole v Kopru so preteklo soboto v koprski gledališki hiši -Skupno s svojimi učitelji počastili 20. obletnico smrti revolucionarja Pinka To-mažiča, po katerem nosi šola tudi ime. Ob 8.30 uri dopoldne so se poklonili spominu velikega borca najnižji razredi, ob 10.30 uri pa učenci višjih razredov, skupno okrog tisoč otrok. Šolarji so povabili na svečanost tudi številne sodelavce Pinka Tomažiča, med udeleženci pa je bila tudi mati pokojnega revolucionarja. Učenci so ginjeni ženici poklonili lep šopek cvetja, medtem ko so mladi kulturniki presenetili prisotne z bogatim programom, za katerega je napisal vezni tekst Igor Pelan, pevski zbor pa je vodil Bruno Perlč Učenci osnovne šole »Pinko Tomažič« so slovesnost na željo številnih članov Zveze borcev ponovili pretekli torek, kar je nedvomno lepo priznanje za organizatorje in izvajalce programa ki je s pomočjo znane koreograf-ke za narodne plese Tončke Ma-roltove in pod vodstvom prizadevne Angelce Lenarčičeve v tako kratkem času naštudirala toliko istrskih in gorenjskih plesov, da je lahko že v letošnji sezoni nastopala s prav zadovoljivim uspehom, je v zadnjem času čutila potrebo po organizacijski ureditvi. • Na sestanku ta teden s predsednikom ObLO Piran Davorinom Ferligojem, ki je bil gla~vni nobudnik za ustanovitev skupine, in predstavniki Turističnega društva je bilo sklenjeno, da se folkloi 'na skupina popolnoma osamosvoji. Predlagan je bil 5-članski upravni odbor, v katerem so poleg predstavnika folklori-stov in vodje skupine še predstavnik upravnega odbora Turističnega društva, predstavnik DPD Svoboda in peti član, ki bi bil predsednik tega odbora. Odbor bo pripravljal program dela, predračun dohodkov in izdatkov in pogodbe s Turističnim društvom za dotacijo in za število prireditev, ki jih bo skupina nudila društvu za to dotacijo, z drugimi pa za višino odškodnine za vsak nastop skupine. Skupina bo preko zime razširila svoj program z novimi plesi, prikazovala pa bi lahko tudi razne ljudske običaje, ki so bili v navadi med solinarji, ribiči, kmetovalci in drugim prebivalstvom Slovenske Istre. Fol-kloristi upajo, da bodo lahko vadili in nastopali tako uspešno, da jim bo to v zadovoljstvo, vsem nam pa v ponos, da smo z njihovo pomočjo znali ohraniti oziroma oživiti tako dragoceno narodno umetnost. Jule tisoč obiskovalcev (dnevno povprečje za 4 zimske mesece je 60, za ostale mesece pa 28), izposodila pa je okrog 25,000 enot. Obiski v knjižnici pa še stalno naraščajo in v njej se kopičijo velike količine tiska. Uspešno delovanje knjižnice pa zavisi v veliki meri tudi od sestave in števila osebja. Koprska študijska knjižnica bi nujno morala sestaviti knjižni katalog, ker bi tako lahko uspešneje reševala naloge matične ustanove, obenem pa sodelovati pri sestavljanju republiškega centralnega kataloga. Včasih se zgodi, da obiskovalci v koprski knjižnici ne najdejo zaželenega dela in si ga zato sposodi zanj koprska knjižnica v centralni knjižnici v Ljubljani. Ta posredovalna vloga knjižnice pa terja centralni knjižni katalog, za kar koprska ustanova nima dovolj sposobnih moči. Seveda to še daleč niso vsi pereči problemi knjižnice: prostori so pretesni, skladišča zabasana, tu je še vprašanje investicij itd. Kot smo povedali v začetku, je bilo delovanje koprske študijske knjižnice v letošnjem letu sicer zelo uspešno, vendar pa so na drugi strani odprte v tej ustanovi, še številne vrzeli. Da pa bo knjižnica tudi v bodoče kos novim in vedno zahtevnejšim nalogam, bi bilo treba vsaj nekatera vprašanja takoj rešiti. Srečko Vilhar Na sedežu Okrajnega odbora SZDL v Pulju so se najprej sestali predstavniki medkrajevnih komisij za manjšinska vprašanja z Reke, Pulja in Kopra. Posvetovanja so se udeležili tudi odgovorni referenti v komisijah za manjšinsko, šolstvo in predstavniki italijanske Unije. Na posvetovanju so ugotovili, da je večina problemov v manjšinskem šolstvu skupna in da je zato tudi prav, da' jih rešujejo skupno ob navzočnosti predstavnikov vseh treh okrajev in obeh republik. Na posvetovanju v Pulju so se dogovorili, da bo prihodnji sestanek na Reki. kjer naj bi obravnavali izključno problematiko italijanskega šolstva. Glavna ugotovitev reškega posvetovanja je bila. da je trenutno naivečia ovira pri razvoju italijanskega šolstva pomanikanje učnih kniiff. Zato so zadolžili 'i"1-lijansko Unijo, naj čimprej skliče komisiio strokovnjakov-pedago-gov, ki naj proučijo, katere knji- ge bi lahko uvozili iz Italije in katere bi tiskali doma. Ob zaključku posvetovanja na Reki so sprejeli sklep, da bo prihodnje posvetovanje v Kopru, kjer bodo razpravljali vprašanje italijanske manjšine kot faktor zbliževanja med Italijo in Jugoslavijo in analizirali finansiranje italijanskega šolstva. Franz Kafka: SPLET NOROSTI IN BOLEČINE. Dvajseto stoletje je dalo na področju književnosti tri velike ptsateljc-revolucionarje. Eden od teh treh je Pranz Jiafka, Zid, ki se je rodil 1883 v Pragi in je umrl leta 1924. Njegovo delo je postalo znano in si je ipriborilo svetovno slavo šele po njegovi smrti. Bil je sanjač in njegova dela so skoz in skoz zasnovana in ustvarjena ikaikor sen; do smeha natančno posnemajo nelogično in tesnobno norčijo sanj, teh čudovitih senčnih iger življenja, Takšen se kaže ta nenavadni pisatelj tudi v knjigi Splet norosti in bolečine, kjer je zbranih deset novel, ki jih je prevedel Herbont GrOn, Izdala ipa v zbirki Školjka Mladinska knjiga, nove knjige, ki jih je ¡zdal zavod »borec« v počastitev dvajsete obletnice začetka vstaje narodov jugoslavije zahodnim O Odlomek iz knjige BELA © KRAJINA — skozi vihar-© je k svobodi. Opremil Mi-© ligoj Dominko V pričetku leta 1943 so se ori-čeli svetovni politični dogodki bistveno spreminjati v korist zaveznikov, pa tudi narodnoosvobodilnega gibanja Jugoslavije. Na vzhodnem bojišču je Rdeča armada pri Štalingradu temeljito potolkla nemško vojsko, prebila blokado Leningrada in nadaljevala z ofenzivnimi sunki, potiskajoč Nemce iz svojega ozemlja. V Afriki so angloameriški zavezniki čistili ozemlje in nemško-italijanska vojska je bila tudi na tem bojišču pred uničenjem. Med tem časom je silno porastlo narodnoosvobodilno gibanje v Jugo- JANEZ VITKOVIČ slaviji. V Sloveniji se je partizanska vojska hrabro borila z okupatorjem in domačimi izdajalci, ustaši, četniki in belo gardo. Z ustanovitvijo AVNOJ so bili položeni temelji, na katerih se je pričela izgrajevati nova Jugoslavija. Ta pot je bila nakazana zlasti na prvem zasedanju AVNOJ v Bihaču 26. in 27. novembra 1942 z govorom tovariša Tita. AVNOJ je postal osrednje politično telo in je predstavljal narode Jugoslavije tudi na zunaj. Resnica o narodnoosvobodilni borbi v Jugoslaviji je pričela prodirati v svet m zavezniki so pričeli pošiljati v Jugoslavijo tudi svoje predstavnike. V Slovenijo je prišel major Jones, ki je postal zelo priljubljen med prebivalstvom. Živel je večinoma v Beli krajini in tudi sam spodbujal ljudi k borbi. V tej dobi se je docela uveljavilo osvobodilno gibanje Jugoslavije, Ta razvoj je hudo ogrožal reakcionarne in izdajalske krose stare Jugoslavije, ki so organizirali in vodili bratomorno klanje samo zato, da bi si obdržali svoje privilegirane pozicije. Zavedali so O se, da gre zdaj za vprašanje »biti ali ne biti«, zato so sprožili vse sile, da bi uničili osvobodilno partizansko gibanje. V ta namen so organizirali skupno z okupatorjem zloglasno peto ofenzivo, ki je znana pod imenom »Sutjeska« in je bila od vseh sedmih najhujša. Pri' tej ofenzivi so sodelovale italijanske, nemške, ustaške, nedi-čevske in bolgarske čete. V času, ko so partizani vodili ogorčene boje s četniki in imeli veliko število ranjencev iz komaj končane IV. ofenzive, je proti 20,000 borcem nastopilo 120.000 sovražnikovih vojakov, oboroženih z najmodernejšim orožjem. Do odločilne bitke je prišlo v dolini Sutjeske v pričetku junija 1943. Tu se je partizanska vojska prebijala skozi tri sovražnikove obroče in se naposled z vrhovnim komandantom prebila iz smrtonosnega objema. Pri tem je bil 9. junija 1943 ranjen tudi tovariš Tito v roko. To je bil v resnici hud dan, saj so bili valovi Sutjeske kar rdeči od krvi. V bojih je padel tudi legendarni partizanski komandant Sava Kovačevič. V tej ofenzivi se je pokazala brezprimerna hrabrost partizanov. Padlo je 8000 partizanov, poleg tega je razsajal še pegasti legar, proti kateremu so bili partizani zaradi pomanjkanja zdravil brez moči. Tako so bile znatno zrahljane vrste brigad, nekatere so celo docela izginile. Toda okupator ni dosegel svojega namena, brigade so kmalu prešle spet v ofenzivo, s čimer je bil znatno dvignjen ugled NOV in omogočen nadaljnji razvoj izgradnje države. Medtem k6 so imeli partizani pred seboj že svetle perspektive, za katere so se napredne množice borile, so postajali okupatorjevi plačanci, belogardisti, vse bolj nervozni. Zavedajoč se bližajočega se poloma svojih gospodarjev, so se z obupnimi napori trudili, da bi še zadnji čas pomnožili svoje vrste. V ta namen so sprožili tudi na političnem področju izredno dejavnost, misleč da se bodo naposled še lahko predali no- vemu gospodarju zaveznikom. V pričetku 1943. leta so sprožili med prebivalstvom silno kampanjo za vstop v belo gardo. Po katastrofi na Suhorju so belogardisti sicer še držali svoje razbite enote v Metliki, Semiču, Črnomlju in deloma v Dragatušu, toda te enote niso predstavljale nobene vojaške moči več. Okupator je uporabljal belogardiste le kot lovske pse in jih od časa do časa spuščal na pripadnike OF. Svoj krvavi posel so vedno temeljito opravili in čestokrat pokazali več krutosti kot sam okupator. Ta gonja je potekala zlasti iz župnišč in s prižnic. Duhovščina je zlorabljala najgloblja verska čustva in prepričevala katoličane, da gre za obstoj vere. Ta zloglasna politika je potekala od samega škofa Rozmana, pater nemškega viteškega reda Ivnn Sal-mič, ki je bil kaplan'v Vinici, je na svečnico, 2. februarja 1943 kar s prižnice novačil za belo gardo. Govoril je: »Verniki, prišel ie čas, ko morajo katoličani braniti svojo sveto vero s križem in mečem pred nastopajočim komunizmom.« Pri novačenju so obljubljali, da bodo fantie mirno živeli v nekaterih krajih, ki so zaščiteni, in da bodo imeli dovolj živeža, če se bo pa kateri hotel malo vicati. si b.-. s tem zaslužil nebesa. Razširjali so letake z obupnimi klici: »Na boj proti OF!« V teh letakih so se tudi otepali imena »belogardisti«. V letaku »Samoobramba«, v katerem so propagirali svojo legijo smrti, so pisali: »Mi nismo niknki belogardisti, kakor nas imenujejo partizani. Bratje Slovenci, ne pustite govoriti o nas, da smo belogardisti!« Dasi-ravno so prosili, obljubljali raj in grozili s peklom, Belokranj.ci le niso hoteli pristopiti k beli gardi. Njihov klic ie bil klic vpijočih v puščavi. Njihovo število se po katastrofi na Suhoriu ni več bistveno spremenilo. Odgovor ljudstva na ponovno oživljenje bele garde je bil »Vsi v partizane!« Ta parola je široko odjeknila med ljudstvom, ki se je pričelo spomladi leta 1943 zopet množično vključevati v partizansko vojsko. S tem se je sprožil ljudski -val, ki ga ni mogla zadržati nobena sila več. © iz antologije del sloven-© skih pisateljev padlih v © NOB pod skupnim naslo-© vom IZ KRVI RDEČE. © Uredil Tone Pavček, opre-© mil Miligoj Dominko »Bologna, Bologna« bijejo po tračnicah kolesa fašističnega vlaka, drvečega proti Borovnici. Deset živinskih vagonov, skrbno zapahnjenih in zaklenjenih, v vsakem pa petdeset slovenskih ljudi, stisnjeno čepečih na umazanih tleh, pogreznjenih v temo, okovanih v obup, ki se skriva v klavrnem poskusu prekinjajočih se popevanj, vzklikanj in tolaženj, dušečih se pod težo ponižanja in razžaljenja, ki je oblatilo slo in sto src na dan nedelje — 28. junija 1942. Filmske slike čara spomin in razgreba živo rano v plamen. Pred dvanajstimi urami si še sedel na vrtičku, gledal svoja otroka, ki sta se igrala okrog tebe, se pogovarjal z ženo in ji odganjal zle slutnje, ko ti je pokazala z nemim pogledom na ulico: »Blokada!« Potem. — gnetenje italijanskih vojakov po hiši, slikanje po omarah in predalih za čevlje, smučmi, rjuhami, premetavanje otroških igrač, prezirljivi posmehi parfumirdnih plačancev ... Potem — vsi moški iz hiše v spremstvu oboroženih čuvarjev zakonitega ropanja na kamione. S pogledom si še objel nič hudega sluteča otroka, ženi si še stisnil roko in jo potolažil, da se vrneš čez eno uro, pa si ta hip pozabil, da si bil vendar že vse le mesece povezan s partizansko mrežo, ki je zapletla hišo za hišo, idico za idico v nevidno telo, v živ organizem upora, ki bo neko uro zdivjal tujemu nasilniku v hrbet. Pozabil si, da si Slovenec, torej zločinec. Naprej. Nova slika. Stojiš v gosjem redu na dvorišču belgijske vojašnice in čakaš, da stopiš pred častnika, ki predstavlja s skritimi ovaduhi za stebrom © Odlomek iz zapisa osvobo-® dilnega boja 1943—1945 © SONCE IN CESTE. Zuna-© nja oprema Jože Brumen, © ilustracije Lidija Osterc Sneži, sneži, sneži . . . Kar neprestano in neutrudno, že tretji dan. Droben suii sneg, pravi pršič se neslišno kopiči, puhasta bela preproga je vse obilnejša, vse mehkejša. Kako čudovito je zreti skozi okno v čipkasto zaveso, ki prav rahlo mi-gota, in se predati tišini, ki je zavila stvari in človeka v svoj beli nežni prt. Toda meni je zdaj tako težko, tako bridko in žalostno pri srcu . . . Pravkar sem dobil ob Feliksa pismo, kateremu je priložil odrezek iz »Slovenca« s poročilom, kako so na Grosupljem ubili očeta. Feliks je še pripisal v imenu vseh tovarišev z okrožja, da je storil prav, zakaj najbolje je, če zvem čimprej o težki novici, saj zvedel bi tako in tako. Vedi, je še dodal, da bomo s teboj ob tvoji bolečini. Hvala, dobri Feliks, hvala prijatelji! Toda zdaj mi tako prlja, da sem čisto sam v sobi: naslonil sem obraz na mrzlo steklo in se predal mraku, ki hitro zavija kostelski hrib v svoje temne tenčiee. Se malo pa bo spet noč, zimska, tiha in spokojna noč. V naslovu so napisali: Glavni komunistični terorist grosupeljske okolice prijet! In še: Na begu ustreljen. Kje le so ga pobili? Prizadevam si, da bi odkril njegovo zadnjo pot; kje in kako so ga gnali in pokončali? Prav gotovo je pomislil tudi na Svoje čebele, ko je spoznal, da se bližajo zadnje minute. Se malo in spet bo pomlad, ga je najbrž spreletelo, na prisojnih peskih tam pod Polico bo zacvetela pesa, češnjevo popje bo vzkipelo, mačice se bodo posule z rumenim prahom in čebele bodo žuž-njale, pijane od obilja nektarja. Kesno si sprašujem vest, če bi lahko preprečil nejgovo smrt, če bi ga pred enim mesecem, ko sem se mudil v Zapotoku, obiskal v Grosupljem in ga poskušal odpeljati s seboj. Zvedel sem namreč, da je ostal doma čisto sam. ker so mamo prijeli domobranci na ljubljanskem bloku in jo zaprli. Predstavljal sem si, kako mora biti nesrečen; sa.i je bil vedno tako nerad sam, niti dneva ni vzdržal, kaj šele v takšnih časih. Prav gotovo nemirno tava od znanca do znanca, od gostilne do gostilne, naleze se ga, saj mu gre tako hitro v glavo, in začne govoriti in zabavljati. Nisem odšel domov. Ne toliko, da nisem utegnil, v eni noči bi bil lahko čez Sentjurje in nazaj in Janez Pra-jer, ki pozna okrog svojega Turjaka vsak grm, vse steze in stezice, bi prav rad stopil z menoj, oba sva dolgih krakov in korakov, mimogrede bi bila na Grosupljem. In takrat še ni bilo sovražne postojanke tam; nekakšno inedvladje je bilo, podnevi so prihajale po cesti iz Ljubljane močne neinškodomobranske patrulje, ponoči so se vtihotapile partizanske. Pa sem pomislil; saj ni samo on v stiski in tegobah, koliko jih je v mnogo večjih in težavnejših, pa so prav tako prepuščeni svoji pameti in uvidevnosti. In spomnil sem se še, kako mi ni bilo nikoli všeč, kadar sem srečal tega ali drugega svojca kakšnega funkcionarja, ki so ga nastanili na varnem v zaledju osvobojenega ozemlja in naročili skrbeti zanj, kot bi bil ne vem kakšna dragocenost za osvobodilni boj. Ko sem bil zadnjič doma — ko smo se zadnie dni oktobra mudili v Velikih Laščah, sem skočil s kolesom čez Turjak v Grosuplje — je bila nemška ofenziva pred durmi. V ljudeh je že bil nemir in strah. Vprašala sta me, ka.i naj storita? Kaj jima svetovati? Naj se umakneta s partizani vsaj pred prvim sovražnim navalom ali naj ostaneta doma? Za to ni recepta, sem jima dejal. Vsekakor si najbolj varen, če imaš puško v roki in veš, kje je sovražnik. Toda tudi tam te zadene! Postalo je že temno. Iz učilnice na drugi strani dvorišča lije svetloba in skozi' n.ien bleščeč pramen se nizajo bele niti snežink. Zdaj je že čas večernega razvedrila, vendar niso glasni kot drugekrati. Morda iz obzirnosti do mene, čeprav je smrt danes tako vsakdanja stvar, da ima človek zanjo že čisto drugačna merila. Prizadene te in se ,il vsaj za trenutek prikloniš, če je že stopila prav na tvojo pot, pokosila pred očmi tovariša, prijatelja, vrstnika, sicer te skoraj ne gane več. Kako bi sicer tudi zdržal vso to težo na duši, če se ne bi privadil, beli botri! Ugibaj, preštej, če moreš, koliko življenj nasilno končuje prav ta trenutek, ko je sicer tu pri nas na Ko-stelu spokojen zimski večer. Pohiti v duhu po vsej zemeljski krogli: na morjih se pravkar potapljajo ladje, ki so jih torpedirale podmornice, ljudje tonejo; na tisočih kilometrih bojnih črt stojijo in ležijo v strelskih jarkih, gnezdih, zakloniščih in od mi- lijonov vojakov, ki si sovražno stojijo nasproti, jih toliko in toliko deset in morebiti več sto prav ta hip preminja od krogel, granat, bomb, ognja, noža, roke, plina, kdo bi naštel vsa moderna morilna orodja; v zaporih in taboriščih, koliko nesrečnikov umira to minuto; in še in še . . . Glej, bil si le eden med milijoni, ki so že in še bodo nasilno umrli v tem groznem metežu. Toda bil si moj oče; poznam te in želim živega, tvoja zanimiva in svojska življenjska pot ni zaslužila takšnega grdega in krivičnega konca. To boli! Pa sa.i niso mogli vedeti, nesreče, koga ubijajo. Zanje je bil komunist; in to zadostuje, da se dolenjskim belogardističnim kmečkim fan-tinom in možakom ne zatrese vest in roka, ko jim ukažejo pobiti takšno »komunistično gnido«. Kje bi tudi mogli vedeti, da je bil deseti viničarski otrok, pravi deseti brat, ki si je moral po očetovi smrti že z desetimi leti sam služiti kruh? Kaj vse ni poskušal, da bi zadovoljil RADKO POLIC svoj nemir ni slo po znanju: učil se je za kovača, čevljarja, pleskarja, pekel kostanj na graskih ulicah, se udinjal v Ueobnu za rudarja, nestrpno čakal sedemnajstega rojstnega dne, da bo lahko odšel prostovoljno k vojakom. Hotel ,ie k mornarici, pa je zdravnik ugotovil, da je nagnjen k vrtoglavici; Ker je hotel na vsak način na morje, so mu svetovali obalno artilerijo in ga poslali na Lošlnj. Brhkega in bistrega fanta so opazili in ga poslali v podofocirslto šolo v Pulj, ki jo je končal med najboljšimi. Kam po vojaščini? Kaj če bi šel za orožnika, so mu svetovali, In ga napotili v šolo v Trst. Ne, žandar ne 1)0, neprijeten in po svoje grd posel je to. Stopil je na železniško ravnateljstvo in se ponudil v železniško službo. Kakšne šole ima, kaj zna'.' To in to. Znabiti bi bil lahko prometnik; poskusili bodo in pošljejo ga v ule na postajo v Volčjo drairo. Izpite je opravil v najkrajšem možnem roku z odličnim uspehom. Nato nenadoma vojna: komandir topniškega voda, ruska fronta, Karpati: tifus, prižgejo mu že svečo, pa se zliže, povratek k železnici — najpre.i na postaje za italijansko fronto — Štanjel, Prvačina, Grahovo ob Bači. nato zaradi bolezni na mirnejšo postajo v hribih, Rožni dol. Konec vojne, konec Avstro-ogrske, osvoboditev domovine. Tisto znamenito oktobrsko noč ,ic bil v službi. Rožnidolska dolina je že zdavnaj zasnula, le na postaji je še utripala petrolejka kot svetilnik v samotnem pristanišču. Kot po navadi je izkoristil odmor med vlaki, privil je svetilko na brzojavni mizi, legel na divan, se pokril čez glavo s plaščem in zadremal. Ko je začel aparat, ki je povezoval vse postaje od Ljubljane do Karlov-ca klopotati poziv »vsem«, je kar med dremežem samodejno stegnil roko in ga odprl: beli trak je stekel kot potoček med kolesci in na njem so se zarezale plave črte in pikice, najprej še vedno »vsem«, potem pa nenadoma v slovenščini. Najprej je prisluhnil, potem ga je vrglo pokonci, hitro je vzel trak med prste in bral: Od polnoči 29. oktobra 1918 . . . svobodna, samostojna Slovenija . . . slovenščina uradni jezik ... V njem je vzkipelo, ni vedel, ali bi se od sreče in veselja smejal ali jokal. Pograbil je službeno trobento, ki je visela nad telefonom, in planil čez peron med tire: črna topla oktobrska noč je bila brez šuma in vzdiha. Zatrobil je z vso močjo — tra-ra, tra-ra, tra-ra — mogočen zvok je prelomil tišino, se pognal po dolini in vrhovih na vse strani in se kot odmev vračal. Na postaji so začeli odpirati okna in zaspani in preplašeni glasovi so spraševali, kaj, za božjo voljo, se je zgodilo? On pa je še enkrat zatrobil, potem pa kot obseden kričal: »Vstanite, vstanite, svobodni smo, konec je z Avstrijo, živela Slovenija!« Zdaj je lahko dal do kraja duška svoji vroči ljubezni do domovine. svojemu slovenstvu, svojemu socialističnemu in republikanskemu prepričanju. Ko sva se zadnjič poslovila, sem mu dejal, da morebiti ni več daleč dan. ko bo lahko spet zatrobil in oznanil ljudem konec vojne, svobodo in mir. In ne bodo ga zato proglasili za prekucnila in prenapetega rdečkarja, kot so ga za trobentanje v oktobrski noči 1918. leta. Toda ne, no bo ga ob uri, ko bo spet šlo sporočilo »vsem« in bomo planili, kar nas ho še živih in kjer nas bo že dohitelo, se objemali, vriskali, streljali v zrak. In tudi trobili, če bomo imeli pri roki trobento. Nekdo je tiho odprl vrata in me še enkrat opomnil, da je čas večerje. Ko se napotim čez dvorišče proti jedilnici, še kar naprej gosto sneži. ter m tvojo usodo. Samo tvojo? Glej jih nove in nove kamione, ki dova-žajo slovensko, človeško blago v žrelo tiranom. O, usoda slo, tisoč, deset tisoč Slovencev! V brezmejnost rastejo vrste ujetih civilistov vseh starosti, vseh stanov, v brezmejnost se razteza to dvorišče v dopoldanski sončavi med pobli-skavanjem in klopotanjem pušk in mitraljez, kjer se odloča usoda deportirancev, internirancev te, talcev za ogrado španskih jezdi cev. Stopiš pred častnika. Mrl ie pogleda, s posmehljivo kretnjo ti namigne na levo. Kocka je padla. Preden se zaveš, si že prestopil na drugi breg. Vojak ti vzam.e izkaznico in te mrzlo odvede v že polno čakalnico. Tam se jih gnete že sto, stisnjenih ustnic, nemih, mrkih, in za kratek čas skrbi italijanski radio ob pripevanju Tosce in Traviate. Tako. Končano je. Zbogom žena! Zbogom otroka! Danes se ne vidimo pri kosilu in tudi jutri ne . .. Znova in znova jih nagnetejo v čakalnico ,.. In potem se zliva mrtvo krdelo nazaj na dvorišče za žično oviro, za katero čakaš kot prodana živina na sejmišču eno uro, dve,, štiri, šest, vse do devetih zvečer, do MIRAN JARC policijske ure, ki izprazni ulice, da se po njih lahko odženejo zl činci po šest v eni vrsti ob b nem spremstvu pušk in mitralj. na kolodvor. Petdeset v en živinski vagon, deset takih vagonov, vmes pa pulman, oklopni, za rimsko rabeljsko gospodo. Dež trka na stene, vlak drvi. Zdaj pa zdaj detonacije izza Borovnice. Prisluhnemo. Čudna čustva se dramijo v nas. Slutnje..'. Šest sto izmučencev vozijo iz domovine. Vlak stoji na postaji. Čakamo. Minute, ure. Glasovi železničarjev. Vlak od tržaške strani. Ničesar ne vidiš. Samo poslušaš. Zdaj si samo uboga zgarana žival, čepeča ob steni. Čakamo. Česa? Oh, žalostno srce. Za teboj je splašena, stisnjena Ljubljana, vred teboj pa glad, bolezen, mučenje. smrt. Ne, ne, ne. se zvijaš kot črv. Tisočkrat ne. Živeti hočem. ker sem človek, ker sem Slovenec, ker hočem delati za svoje, za dom, za Slovence. Blaz-viš. Kaj je tvoj upor zdai v rož-Ijajoči kletki. ~daj ko slišiš samo utrivanje svojega srca in koles po tračnicah. Ah, nekie so partizani. Par-ti-zani. Čarodejna beseda, Partizani, čudežni borci! Oh, ne, ne, kaj se slepiš s prividom to črno uro, ko te peklenski vlak odnaša v počasno italijansko smrt. Resk ... pok pok pok ... bum, bum, bum. Kakšne peklenske za-tvornice so se odprle! Vlak se na odprti progi ustavil. Posluš Butanje, streljanje, ogenj od vse povsod. Buta, reže, seka v vagone, da oledenevaš. Svinčenke luknjajo lesene stene vagonov. Kriki: »Zadet sem!« Vpitje, Trenutek pred silnim dogodkom. Hip pozneje zveš. Skozi mozeg ti gre. Partizanski napad! Partizani iz zasede. Partizani. Noriš, ko se zaveš, kaj ti je zagodla blazna igra usode. Pokonci! Kaj je to? »Hura ... hura ... juriŠ! Fantje!« To je bitka. Kričanje vsevprek. Pokanje je nenadoma prenehalo, hromci v vagonih so na nogah. »Mi smo Slovenci.« Odprite nam! Zaklenjeni smo. Siloviti udarci po vratih, streli v ključavnice- Sekunde blazne napetosti! Zdaj, zdaj se zgodi ču-. dež! Vrata se odpro: verig ni več. Fantje, ven! Prosti ste! Slovenci! Ali je res? Je res? Ne premišljuj! Skok, dva, tri. Že si iz vagona. Telesa kar plavajo po bregu v^ goščavo. Za nami pokajo. Nena doma pred teboj dekle s puško roki. Partizankc. Le naprej, kar naprej, fantje! Blizu so straže z vodniki... In že se Amaconka obrne in izstreli proti stoječemu vlak u. Ljudje hite naprej v goščavo. Sprejmejo nas oboroženi vodniki. Slovenski vojaki. Rešeni smo. Spet je potrkala usoda. Zdaj si pri svojih. Odslej je naš dom gozd in naše življenje polna borba zcl svobodo, za Slovenijo, z§ novega človeka. Naši ženi ) t iz Slovenije. Program se bo odvijal na treh poglavitnih točkah: na Titovi cesti, na Gospodarskem razstavišču in drsališču v Tivoliju. V dneh 28., 29. in 30. decembra bo vsak dan med 17. in 18. uro na odseku Titove ceste od Šubi-čeve do Ajdovščine tako imenovana »Dvorana na cesti«, kjer bodo skrbeli za razvedrilo lutkarji, nastopali bodo artisti. igralci, ko-stumirane godbe, prodajalci igrač, vrteli bodo filme, na obiske pa bo prihajal tudi dedek Mraz s svojim pravljičnim spremstvom. Raznovrstne prireditve v prostorih Gospodarskega razstavišča in na ploščadi pred njim pa so se začele že 15. t. m. V teh prostorih prodaja okrog 70 trgovskih podjetij razne predmete za novoletna darila. Na tem prostoru je pod platneno streho tudi nad 20 objektov mednarodnega »Luna parka«, kjer jc raznovrstna zabava za mladino, avtodrom, strelišča in druga zabavišča. V dvorani Gospodarskega razstavišča pa so programirane svojevrstne prireditve, kombinirane z artisti. godci, žonglerji in filmi, sodelujejo pa tudi sami obiskovalci z raznimi tekmovanji in z žrebanjem za dedkova darila. Te predstave bodo od 26. decembra dalje. Na novem umetnem drsališču v Tivoliju bo od 26. decembra dalje vsak dan velika drsalna revija. na kateri bodo nastopali naši najboljši drsalci in hokejisti v živobarvnih in pisanih kostumih. Prireditelji računajo, da bodo tudi letos prišli na le osrednje prireditve otroci izven Ljubljane s posebnimi vlaki in avtobusi. korist! a. b. DEDEK MRAZ V IZOLI Bogat sejem, ki bo v dneh od 27. do 31. decembra v Drevoredu 1. maja v Izoli ter bodo na njem sodelovala vsa trgovska podjetja, bo osrednja prireditev za novoletno jelko v tej komuni. Program prireditev za novoletno jelko pa vsebuie med drugim tudi obisk dedka Mraza otroškim varstvenim ustanovam. Škoda le. dn so tudi I/.olčani po zgledu ostalih komun v našem okraju niso odločili za kolektivne obdaritve svojih najmlajših občanov. 61 V petek, 15, decembra 1961, je Turistično društvo sklicalo v Portorožu posvet z zasebniki, ki so v letošnjem letu oddajali sobe turistom. Najprej je tajnik društva podal kratek statistični pregled o poteku sezone v zasebnih sobah. Čeprav je bilo letos- registriranih v zasebnih sobah 13 % več inozemskih gostov in 11 °/o več njihovih prenočitev kot v letu 1960, je število domačih gostov in njihovih nočnin tako močno padlo, da so bile zasebne sobe letos zasedene 30 °/o manj kot " peteklo leto, vzeto za vso obči-o, medtem ko so v Portorožu bile zasedene 7 % bolje kot preteklo leto. V celoti vzeto pa so bile vse kapacitete zasebnih sob zasedene — računano za čas od 1. junija do 30. septembra — komaj 47 °/o, torej niti polovico ne. Istočasno pa je bilo po raznih in-direktnih ugotovitvah — n. pr. s primerjavo prodaje različnih pre-hranbenih artiklov, ki se trošijo vsak dan, kot so kruh, mleko itd. — dokazano, da je bivalo na področju piranske občine v glavni sezoni dnevno še okrog 6000 neregistriranih gostov, deloma pod pretvezo, da so sorodniki. Kapacitete so torej mnogo večje, kot so prijavljene in tudi v prijavljenih sobah imajo pogosto več gostov in dalj časa, kot prijavijo recepcijski službi. Ker ima zaradi takega oddajanja sob na črno skupnost precejšnjo izgubo in ker tudi ni pravično do tistih sobodajalcev. ki v du prijavljajo svoje sobe in go-?te, želi torej Turistično društvo Piran-Portorož v zimskih mesecih s pomočjo sugestij s strani ; .. S» m m < VMji t vV.í^Vv.í': Ai v.;