W E N $ ¡K O ■
Pripadniki Jugoslovanske ljudske armade so v letih po vojni prispeva!) izreden delež tudi h gospodarski rasti naše domovine. Pomagali so zlasti pri izgradnji komunikacij — cest in železnic — in smo prizor, kot ga kaže gornja slika, pogosto videvali posebno prva leta po končani vojni, ki je opustošila našo deželo. Z ramo ob rami z drugimi državljani so jo pomagali dvigniti iz ruševin
tudi naši vojaki
ob jubilejnem prazniku jla
Dvajset let ni dolga doba, in vendar smo v preteklih dvajsetih letih — od zgodovinskih mejnikov, ki so si jih naši narodi začrtali leta 1941 — do danes napravili nenavadno velik korak v razvoju.
Med zgodovinskimi mejniki jugoslovanskih narodov ima častno in pomembno mesto ustanovitev Prve proletarske brigade — Dan Jugoslovanske ljudske armade. Njeno rojstvo je bilo težko in dokaj nenavadno. Mati ji je bilo ljudstvo. Armada se je rodila v trpljenju in borbi vseh naših narodov. Že ob rojstvu so ji prerokovali trnovo pot — pot težkih borb, nadčloveških naporov in slavnih zmag. Ljudstvo je čulo njen korak, ki je odmeval od Kajmakčalana do Triglava.
Odmev korakov, ki jih je spremljalo regljanje strojnic, grmenje bomb in donenje topov, je budil zaspane in hrabril slabotne. Za sovraga in za vse tiste, ki so ljudstvu kovali verige, pletli vrvi, postavljali taborišča smrti, zidali krematorije, je ta odmev oznanjal začetek njihovega konca. Ze prvi dan je sovražnik občutil njeno moč. Armada je rasla in se razvijala v borbah na Kozari, Neretvi, Sutjeski, v primorskih brdih, dolenjskih gričih, na sremski fronti...
Mnogi politiki, diplomati in strategi tistega časa niso mogli razumeti od kod njena vera v zmago, od kod tista sila, ki je podesetorila moč partizanskih enot. Še pesnik-borec se je vprašal: »Od kod jemlješ moč, partizan?« Tisti, ki tega niso dojeli, so bili poraženi. Sedanji dogodki v svetu pričajo, da je precej ljudi, ki se v tej vojni niso ničesar naučili in ki ne dojamejo časa naraščajočih mladih sil. V čem je bila torej tista nepremagljiva sila?
V	času narodnoosvobodilne vojne je bila to zavest, s katero je bil prežet vsak borec, zavest, da se bori za pravično stvar. Vsak borec je vedel, da je moč doseči svobodo le z uničenjem fašizma. Vsakdo pa je tudi vedel, da v tej pravični vojni nima kaj izgubiti. Smrt nam je bila določena že vnaprej.
Z narodnostno in socialno osvoboditvijo in s socialistično osvoboditvijo pa je dobVa ta zavest novo obeležje. Vemo, kaj je vojna, saj smo jo občutili na 'usti,'. ' zato zavestno pozdravljamo borbo za mir in za sožitje med narodi. Če pa nas bodo mračne sile spet pahnile v obrambno vojno, bo naša odločnost še močnejša. Zavest., da nas hoče nekdo oropati svobode in vseh pridobitev, bo tista nepremagljiva sila, ki bo zlomila vsakega nasilneža. Naše geslo je bilo in ostane: »Tujega nočemo, svojega ne damo!«
Naša Armada je bila nepremagljiva zaradi tega, ker je bila že od prvih dni svojega nastanka nerazdružljivi del ljudstva. Dejstvo, da se je porodila iz ljudstva, ji daje svoj pečat tudi danes. Pripadniki Armade sodelujejo na razne načine pri izgradnji državne skupnosti.
V	enotah JLA se odvija široka dejavnost, ki daje skupnosti pomemben delež. Sem sodijo dejavnosti vzgojnega pomena. Na stotisoče mladincev se na praktičnem delu vzgaja v duhu bratstva in enotnosti. Temeljito se seznanjajo z našo družbenopolitično in gospodarsko ureditvijo. Spremljajo uspehe v socialistični graditvi, učijo se pravic in dolžnosti državljanov. Velik del časa posvečajo dopolnilnemu izobraževanju vojakov.
V	sestavu vojaško-strokovne izobrazbe se vojaki učijo veščin, ki jih s pridom uporabljajo v civilnem življenju. V 15 povojnih letih se je izučilo za radiotelegrafiste, telefoniste, šoferje, mehanike, minerje, zidarje, bolničarje itd. več kot pol milijona mladincev.
Pomemben je prispevek Armade tudi pri izgradnji objektov družbenega pomena. Do konca leta 1960 so enote JLA zgradile 1.129 km modernih cest, 216 mostov v skupni dolžini več kot 4000 m in 87 predorov v dolžini 5909 metrov. Vojaki so z mladino sodelovali tudi pri gradnji železniških prog. Nemajhna je bila pomoč pri gradnji in ureditvi vodovodov, kanalizacij, ulic, parkov in športnih objektov.
V	kritičnih trenutkih so vojaki vedno priskočili na pomoč ljudstvu. Pri spravljanju poljskih pridelkov so pripadniki JLA dali v zadnjih dveh letih 3,265.000 delovnih ur. Večkrat so bili vojaki med najbolj požrtvovalnimi, ko je bilo treba reševati ljudi in njihovo imetje pred ognjem, snežnimi plazov i in pred poplavami. Kadar je bilo treba s krvjo rešiti življenje ponesrečenemu delavcu ali neznani materi, so vojaki pohiteli v bolnice. Samo v zadnjih petih letih so dali okoli 50 tisoč litrov te življenjske tekočine.
Lahko bi našteli obilo primerov obojestranskega sodelovanja, vendar že ti skopi podatki dovolj zgovorno in prepričljivo govore o ljudskem in socialističnem značaju naše Armade. Nastala je iz ljudstva, živi z ljudstvom in zaradi ljudstva, je porok naše svobode in neodvisnosti.
Jože Jakomin — polkovnik JLA
Zaključek jubilejnega leta bo imel še posebno slovesno obeležje tudi v koprskem okraju. Obletnico vstaje in revolucije, spremljano skozi vse leto s številnimi prireditvami in spominskimi slovesnostmi, že nekaj dni in posebno še danes zlasti praznično poudarja največje letošnje slavje — vseljudsko praznovanje rojstnega dne naše ljudske armade. Brez števila je bilo izmenjanih obiskov med pripadniki vojaških enot, mladino in delovnimi kolektivi, obiskov vojakov po naših vaseh, kjer so bili sprejeti kot svoji med svojimi. Trdna povezanost v prizadevanjih za iste cilje: za ohranitev miru in svobode, za izgradnjo in obrambo socialistične domovine.
Povezanost z armado in ljubezen do nje so številni delovni kolektivi po vsem koprskem okraju izrazili tudi z lepimi darili za njen rojstni dan. Kakor je sicer težava, so tokrat vsi delavski sveti brez pridržka in spontano glasovali za te izdatke. Podjetja so za svojo armado pripravila številne televizijske in radijske sprejemnike ter tranzistorske
aparate — slednjih bodo veseli zlasti neposredni varuhi meja po karavlah, kjer ni električnega toka — magnetofone in celo kompletno opremo za prometni kabinet. Na Postojnskem so celo lovci prisoevali svoje posebno darilo. Vsi naši delovni ljudje so k darilom nekaj prispevali, s tem pa so dali svoj košček srca z iskreno željo: Vse najboljše za rojstni dan!
Zaključna slavnost pa je danes v Postojni. Opoldne sprejem za občane in pionirje pri komandantu garnizije, ob petih popoldne slavnostna akademija v Kulturnem domu, zvečer ob sedmih pa svečani sprejem v Jamski re-
stavraciji, ki ga prireja predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper Albin Dujc za vse nosilce Partizanske spomenice 1941 in za predstavnike JLA (v okraju je 91 nosilcev Spomenice 1941, v vojaških enotah na našem področju pa še 12). Na prisrčnem srečanju prvoborcev koprskega okraja bodo s kratkim programom partizanskih in borbenih pesmi nastopili tudi umetniki Rado Simoniti, Bogdana Stritarjeva in Rajko Koritnik.
Za jubilejni rojstni dan naše armade vsem njenim pripadnikom naše iskrene čestitke in najboljše želje!	rb
Pred dnevi je bila na obisku v Sloveniji in Hrvaški delegacija federacij italijanske socialistične stranke iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Vodil jo je sekretar tržaške federacije PSI Arnal-
froslave dneva jla v ljubljani
Slavnostna akademija v počastitev 20. obletnice revolucije in Dneva JLA je bila v četrtek 21. decembra zvečer v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Poseben scenarij za akademijo je pripravil Herbert Grün, režiral pa Mirč Kragelj. Scenarij je obsegal tekste iz sodobne slovenske poezije, vezalni tekst pa je bil iz programa KPJ. Poleg recitator-jev in solistov so nastopili še združeni orkestri in zbori Slovenske filharmonije, opere in RTV.
Po akademiji je bil po kratkem odmoru družabni večer s plesom, na katerem je organiziral gostinske usluge po zmernih cenah hotel Bellewue, igrala pa sta jazz orkester RTV Ljubljana in Zadovoljni Kranjci.
Danes, 22. decembra zjutraj pa pride v Ljubljano I. proleterska brigada iz Ilirske Bistrice. Brigada — okrog 1300 borcev s kompletno oborožitvijo — se bo pomikala po Prešernovi in Titovi cesti na motornih vozilih. Na prostoru ob križišču Titove ceste in SubiČeve ulice bo sprejel raport in pozdrav brigade predsednik LS LRS tovariš Miha Marinko. Pozneje bodo pripadniki I. proleterske brigade obiskali več gospodarskih podjetij, kjer jih bodo pogostili. Popoldne pa bo zanje v unionski dvorani kulturno-zabavna prireditev.
Tudi sicer je Ljubljana v znamenju praznovanja 20. obletnice. Tako je v
Mali galeriji na Titovi cesti razstava partizanske grafike, v pasaži Nebotičnika pa razstava o nastanku in življenju JLA. Obe razstavi sta odprti od 15. do 23. decembra. V dnevih od 16. decembra dalje predvajajo v kinu Komuna v dopoldanskih urah partizanske filme za mladino, v popoldanskih pa nov jugoslovanski film »Zasledovanje zmaja«. Poleg tega novega filma bodo predvajali v kinu Komuna še film o Sutjeski, posebni večer pa bo posvečen partizanskim filmom.
do Pittoni, medtem ko je delegacijo SZDL Slovenije vodil tovariš Mitja Ribičič. Obisk so gostje zaključili v Kopru minulo nedeljo. Po razgovorih so objavili skupno sporočilo, ki pravi, da je prispela delegacija italijanskih socialistov v Slovenijo, da bi se seznanila s problemom nacionalnih manjšin. Člani delegacije so obiskali tiste dele Slovenije in Hrvaške, kjer živijo pripadniki madžarske in italijanske narodne manjšine. Po obsežnih razgovorih in široki izmenjavi gledišč sta delegaciji v skupni izjavi ponovno potrdili stališče, da naj bodo manjšine most za zbliževanje in še nepo-srednejše razumevanje med dvema sosednima narodoma.
Podobni obiski bodo še sledili.
na vidiku Črpanje iz zajetja mlini
Te dni so se sestali strokovnjaki Vodne skupnosti Primorske v Kopru s predstavniki občinskih ljudskih odborov Koper, Postojna, Sežana in Hrpelje z direktorji komunalnih vodovodov in z zastopniki podjetja »Projekt — nizke zgradbe« iz Ljubljane, inženirjema Stankom Kandusom ter Vladom Rupnikom ter geologom
L -
Podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper inž, Peter Aljančič je minuli torek dopoldne na sedežu OLO v Kopru izročil koprskim javnim delavcem odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval ob letošnjem Dnevu republike predsednik republike Tito za posebne zasluge v izgradnji naše dežele. Red dola z rdečo zastavo sta prejela Albin Dujc in Franc Kralj, Red dela z zlatim vencem pa Miran Bertok, Črtomir Kolenc in Ernest Vatovec (vsi na gornji sliki.) Razen njih pa so bili z Redom dela z zlatim vencem odlikovani iz koprskega okraja še Slavko Humar, Janko Valentinčič in Milan Zakrajšek, medtem ko je okrog 30 prebivalcev Koprskega prejelo Red dela s srebrnim vencem
Tonetom Nosanom in predstavnikom Okrajnega ljudskega odbora Koper inž. Brankom Magajno.
Na dnevnem redu je bil problem preskrbe z vodo na širšem območju našega okraja. Ugotovili so, da bi s sedanjimi količinami vode, kolikor jo zmorejo dovajati obstoječe zastarele naprave, nekako shajali še do leta 1965. Računajoč s sedanjim tempom razvoja celotnega našega gospodarstva bo tedaj vode že primanjkovalo.
Na posvetu so nakazali več variant, ki bi začasno rešile problem preskrbe z vodo. Vendar pa so se končno zedinili za najboljšo, ki predvideva črpanje vode iz močnega zajetja Mlini pri Planini. Strokovne ocene tega zares skoraj neizčrpnega izvira pa kažejo, da bi tu lahko črpali nad 1500 litrov vode na sekundo. S tem bi bila preskrba vode za koprski okraj urejena v skladu s planirano gospodarsko rastjo najmanj za 40 do 50 let.
V ta namen so na posvetu imenovali iniciativni odbor, v katerem je zastopanih razen predstavnikov komunalnih vodovodov ter Vodne skupnosti tudi devet zastopnikov zainteresiranih občinskih ljudskih odborov. Ta odbor bo začel takoj delati. Sestavil bo gospodarsko analizo razvoja nod-ročja, ki ga bo napajal ta vodovod, in poskrbel za sestavo vodne bilance. Takoj, ko bodo s tem končali, se bodo lotili izdelave okvirnega programa s približnim predračunom stroškov za to pomembno investicijo. G. Baruca
!
UGOTOVITVE POSEBNE KOMISIJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS KOPER
OSVOBODILNI POHOD INDIJSKIH ČET V GOO
Indija je potem, ko je Portugalska zavrnila slednjo konstruktivno pobudo za mirno rešitev spora, začela minuli ponedeljek akcijo za osvoboditev Goe izpod portugalskega kolonialnega jarma. Nekaj ur pred pohodom indijskih čet v Goo, ki šteje 600.000 prebivalcev, je predsednik vlade Nehru obvestil glavnega tajnika OZN U Tanta, da so pogajanja s portugalsko vlado nemogoča, čeprav si Indija prizadeva že celih 14 let, da bi rešili vprašanje Goe po mirni poti. Indijske čete so kmalu po pohodu v Goo zasedle ozemlje Diu in Daman, medtem pa se je sestal tudi Varnostni svet OZN, kjer je večina članic, med
NEW YORK: ZDA so ponudile Tanganjlki dolgoročno posojilo v znesku 10 milijonov dolarjev. Posojilo ZDA jc ponudil Tanganjiki prvi dan njene neodvisnosti Franklin Roosevelt mlajši.
CARLSBAD: V ZDA so pred dnevi v nekem rudniku soli opravili podzemeljsko atomsko eksplozijo manjše bombe jakosti 5 kiloton. Poskusu so prisostvovali predstavniki Iz desetih držav.
HELSINKI: Avstrijski zunanji minister Bruno Kreisky jc obiskal finskega premierja Martlija Miet-tunena. Razgovarjala sta se o nevtralnosti obeh dežela in o trgovinskih odnosih med obema državama.
MOSKVA: Pred dnevi je bil v Moskvi sprejem na čast delegatom, ki so se udeležili V. kongresa Svetovne sindikalne federacije. Sprejema se je udeležil tudi sovjetski premier Hruščev.
WASHINGTON: Združene države Amerike so doslej porabile kakšnih 25 milijard dolarjev za izpopolnitev "programa proizvodnje atomske energije za izdelavo atomskega orožja.
BUENOS AIRES: Argentinski železničarji so prenehali z 42-dnev-no stavko, ker je vlada podpisala s predstavniki Unije železničarjev sporazum, po katerem se bodo mesečne plače železničarjev zvišale za okrog 2500 pezosov.
RIM: Italija in Poljska sta se sporazumeli, da bosta ustanovili mešano komisijo, ki bo imela nalogo sestaviti periodični načrt o medsebojni kulturni izmenjavi in predlog o sklenitvi kulturne konvencije med obema državama.
KAIRO: V Gazi se je začelo zasedanje izvršnega odbora Organizacije afro-azijske solidarnosti, na katerem jc generalni sekretar poročal o uspehih boja osvobodilnih gibanj v Afriki in Aziji.
Volitve za skupščino
zavarovalnice v Postojni
Z novim letom bo začela v Postojni poslovati samostojna zavarovalnica. za katero so se zaradi prenehanja DOZ in vključitve zavarovanja v komunalni sistem sporazumeli občinski ljudski odbori Postojna. Ilirska Bistrica, Hrpelje in Sežana. Sežanska občina bo imela v skupščini zavarovalnice pet mest, ki so določena po višini vplačanih premij. Tako so bile te dni v Sežani volitve članov skupščine iz industrije, trgovine in drugih dejavnosti ter izmed zavarovancev posameznikov, razen tega pa so izvolili še zastopnika ljudskega odbora.	-er
njimi tudi vse arabske države, obsodila kolonialno politiko Portugalske.
ZMAGA OROŽJA OZN V KATANGI
Čete OZN so v minulih dneh skoraj v celoti zlomile odpor Čombejcvih žandarjev in belih najemnikov v Elisabethvillu. Središče odpora Čombejevih najemnikov je bilo poslopje obratov belgijske družbe Union Miniere, ki so ga letala OZN močno bombardirala, potem ko se ostrostrelci. ki so ubili več pripadnikov sil OZN, niso pokoravali ultimatu svetovne organizacije, da takoj prenehajo z napadi na njene vojake.
Medtem sta se v Kitoni sestala na predlog predsednika ameriške vlade Kennedvja predsednik zakonite kongoške vlade Adula in secesionist Čombe, da bi mirno rešila spor. Vendar sprejema Adula pogajanja samo v pogojih, da bo izhodišče razgovorov združitev Katange s Kongom.
FRANCOSKI SINDIKATI NA STRANI ALŽIRCEV
V začetku tega tedna so vse francoske sindikalne centrale pozvale delavce, naj sodelujejo pri protestni stavki proti ultraški organizaciji OAS in za mirno rešitev alžirskega vprašanja. Dejansko je šlo za velike priprave za spontano akcijo, naperjeno proti skrajnežem, ki onemogočajo pogajanja za mirno rešitev alžirskega vprašanja s svojim razdiralnim delom. Množične demonstracije in stavke po vsej deželi je podprla tudi KP Francije.
OBNOVITEV RAZOROŽITVENIH POGAJANJ
Odbor za razorožitev, ki je sestavljen iz predstavnikov osemnajstih držav, bo obnovil razoro-žitvena pogajanja, ki so jih prekinili lani v Ženevi. Predvidevajo, da bo prišlo do prvih zasedanj razorožitvenega odbora že januarja prihodnje leto. Vendar se na sedežu OZN še niso sporazumeli, ali bodo pogajanja v Ženevi kot doslej, ali na sedežu OZN v New Yorku. Večina prejšnjih in novih članic — v novi odbor za razorožitev so vključili še predstavnike Brazilije, Burme, Etiopije, Indije, Mehike, Nigerije in Švedske —, se zavzema za zasedanje v New Yorku. ker bodo na ta način lahko sodelovala v pogaianiih tudi ostala zastopstva pri OZN.
Delavska enotnost št. 35 z dne 2. septembra t. 1. Jc objavila članek pod naslovom »Zgodba iz Piranskih solin — kadar nI sloge«, ki je zaradi težkih in neresničnih obdolžltcv direktorja tov. Jožeta Žižka objektivno predstavljal njegovo dlskredttiranjc. Na omenjeni članek jc odgovoril tov. Žižek v št. 37 z dne IG. septembra lDfil. Ker je bila na ta način opozorjena na problem Piranskih solin in njihovih odnosov s piransko občino široka slovenska javnost, smatra posebna komisija OK ZKS Koper, ki jc proučila celotno situacijo v podjetju in odnose med predsedstvom piranske občine in podjetjem oz. njegovimi vodilnimi ljudmi, da je prav, če s svojimi ugotovitvami seznani tudi širšo javnost.
Podoba o razmerah in sporih v Piranskih solinah in v piranski občini v zvezi s Solinami je v osnovnih črtah naslednja:
Ce so gleda in ocenjuje celota in splošna prizadevanja vodilnih ljudi v piranski občini in v podjetju, potem je treba reči, da vsi težijo za kar največjim gospodarskim in splošno družbenim napredkom, še posebej pa se je tovariš Žižek kot direktor Piranskih solin zagrizel v probleme Solin, in sicer tako s stališča obstoječega stanja kot tudi glede na edino možno perspektivo podjetja, ki je v predvideni sodobni rekonstrukciji. Pri vsem tem je pokazal polno iniciative in veliko požrtvovalnosti in mu je v tem pogledu moči dati le priznanje, in sicer tako glede pravilnosti poslovanja kot tudi glede uporabe sredstev, vštevši utemeljeno potovanje strokovne komisije v Brazilijo. Kar zadeva rekonstrukcijo, ni mogoče tovarišu Žižku očitati, da bi mimo ali preko občinskih forumov hodil na višje forume, še zlasti pa so neutemeljene razne trditve in namigovanja v zvezi z rekonstrukcijo, ki so se pojavila v že omenjenem prvem članku v Delavski enotnosti. Tako je komisija ugotovila skupno z vsemi prizadetimi vodilnimi tovariši v jiod-jetju in v občini, da ni točno, da organi samoupravljanja o rekonstrukciji niso bili dovolj in pravočasno obveščeni, temveč je resnica prav nasprotna, namreč, da je kolektiv bil z rekonstrukcijo ne samo seznanjen, ampak je pri njej množično sodeloval, iz česar izhaja, da ,ie tudi očitek tovarišu Žižku, da je bila rekonstrukcija njegova privatna zadeva, popolnoma neutemeljen. Prav tako ni res, da bi tov. Žižek živel samo za rekon-. strulccijo in da bi zaradi rekonstrukcije zanemarjal svoje ostale dolž,no-sti. Se posebej pa komisija poudarja, da je povsem netočna in zlonamerna trditev, da je tov. Žižek, ki jc, ne sam, temveč kot član strokovne komisije, potoval v Brazilijo, tja potoval, čeprav je vedel, da z rekonstrukcijo ne bo nič. Res je nasprotno, da jc to potovanje bilo potrebno in tudi priporočeno od vseh forumov, ki so imeli s to zadevo kaj opraviti. Prav tako zlonamerna in tendenciozna trditev je, da je to potovanje stalo 3 milijone, vtem ko jc v resnici veljalo le 1,5 milijona din. V zvezi s tem potovanjem pa je bilo v že omenjenem članku enostransko in tendenciozno prikazano tudi vprašanje poročila.
Kar pa zadeva občinsko vodstvo, se je, kot je bilo že omenjeno, prav tako prizadevno borilo na vseh področjih za gospodarski in splošni napredek v piranski občini. Vendar je treba ob tem pripomniti, da je v zvezi z rekonstrukcijo Piranskih solin pri nekaterih vodilnih ljudeh v piranski občini večkrat prevladovala taka skepsa. da bi se moralo občinsko vodstvo odločneje izjasniti, ali je to rekonstrukcijo pripravljeno z vsemi svojimi silami podpreti ali ne, in ko-
likor so obstajali kakšni dvomi, zlasti glede rentabilnosti, ta vprašanja ponovno postaviti na merodajne občinske in ostale forume in jih razčistiti, kot je to podjetje tudi zahtevalo. Nemogoče je namreč, kot so bili primeri, da so nekateri vodilni tovariši v občini imeli glede te zadeve dvoje stališč: eno osebno, drugo pa uradno.
Takšno dvoumno stališče je bilo prav gotovo c-den od važnih vzrokov, da so se sčasoma odnosi med vodilnimi ljudmi v občini in tov. Žižkom ohladili in prešli preveč v uradne okvire, za kar pa na drugi strani nosi del odgovornosti tudi sam tov. Žižek.
Zaradi tega Je, v zvezi s problemi, ki so nastali v Piranskih solinah, prišlo do pretiravanj z obeh strani. Tako na eni strani do pretiravanj s strani tov. Žižka, ko je trdil, kar je napisal tudi v svojem že omenjenem odgovoru, da Je krivo za vso zaostritev odnosov v samih Solinah vodstvo občine, ki da je od zunaj umetno napihovalo zadeve in organiziralo tako imenovano atako. Na drugi strani pa tudi do pretiravanj s strani vodilnih občinskih ljudi, ki so dajali dvoumne izjave o samem potovanju v Brazilijo, o tem, da tov. Žižek ni obveščal običnskega ljudskega odbora o problematiki v zvezi z rekonstrukcijo in podobnem. V ta okvir spadajo tudi takšne iniciative, kot je bil članek v Delavski enotnosti, za katerega sicer komisija glede na nasprotujoče si trditve ni mogla popolnoma točno ugotoviti stvarnega stanja, za katerega pa vendarle smatra, da bodisi v pogledu same iniciative, bodisi v pogledu sodelovanja pri izdelavi tega članka, nekateri vodilni tovariši iz piranske občine ne morejo zanikati svoje udeležbe.
Komisija nadalje smatra, čeprav ne more osvojiti teze tov. Žižka, da bi vodilni tovariši iz piranske občine organizirali tako imenovano atako proti njemu, da na drugi strani vendar ni mogoče iti mimo dejstva, da je do neprimerne zaostritve odnosov v samem podjetju in do takih pretiravanj, do katerih jc prišlo s strani nekaterih tovarišev v podjetju, ki se lahko označijo samo kot obrckovalna gonja, vendarle prišlo ob določeni podpori teh tovarišev, in sicer z zgoraj že navedenimi dvoumnimi izjavami, predvsem pa s tem, da so ostali pasivni v okoliščinah, ki so objektivno pomenile potuho obrckovalni gonji, tako da so ti tovariši iz podjetja smatrati, da imajo za svojo akcijo podporo pri vodilnih občinskih ljudeh.
Ne glccle na to pa komisija smatra, da je— kar zadeva same Soline — v osnovi zaostritve notranjih odnosov, ki so dobili svoj odmev tudi v že navedenih člankih in še širše v članku
v »Vjesnlku u srijedu«, vendarle spor med tov. Žižkom in nekaterimi vodilnimi uslužbenci.
Eden od vzrokov zaostritve teh odnosov v Solinah je bil določen odpor, na katerega je tov. Žižek naletel žc ob svojem prihodu v podjetje s strani nekaterih vodilnih ljudi. Ta odpor, ki je lili v določeni meri povzročen tudi s forsiranlm tempom in sistemom dela, ki ga je zahteval oz. uvedel tov. Žižek, se je manifestiral ob raznih prilikah, tudi v zaostreni obliki. Do različnih stališč, sporov in zaostritev je prihajalo zlasti ob priliki razprav o nekaterih bistvenih vprašanjih podjetja, kot so bila na pr. vprašanja nagrajevanja oz. tarifnih pravilnikov, vprašanje planskih zadolžitev Solinskih fondov, upošt vajoč njihovo kvaliteto, vprašani ključa delitve uvožene soli in drug;? S tem v zvezi komisija ugotavlja, da glede nekaterih od teh vprašanj med vodilnimi komunisti in komunisti v podjetju nasploh niso bila izkristalizirana enotna stališča, kot bi to moralo biti, tako da so se ti različni pogledi vlekli in se vlečejo še do danes. Ne da bi hotela dati o tem dokončno oceno, komisija vendarle ugotavlja. da stoji tov. Žižek glede teh vprašanj na naprednejših pozicijah, da pa teh svojih naprednejših stališč ni vedno uveljavljal na tisti način in v tisti obliki. Kot bi to bilo najbolj primerno. On je namreč pokazal pri tem večkrat preveliko upornost oz. preveliko vnemo v prepričevanju ljudi, ki je prehajala včasih celo v nestrpnost do njih in njihovih pogledov in jc zato razumljivo, da jiti jc s tem, zlasti pa ljudi z določeno izobrazbo, prej odbijal, kot pa prepričeval in privlačil, in da je s tem tudi napravljal vtis, kot da sebe precenjuje. Razen tega pa je bil v svojih odnosih do posameznikov večkrat tudi netakten in pokroviteljski. Delno je torej tudi zaradi tega prihajalo do zaostritev, ki so preraščale iz povsem zaželenih in umestnih načelnih vprašanj o nekem vprašanju do zaostritve medsebojnih osebnih odnosov.
To je imelo določen negative vpliv tudi na delo organov sam<| upravljanja. Komisija sicer s to ug tovitvijo ne zanika, da je tako načelno kot v praksi, za časa njegovega vodstva podjetja, delavsko samoupravljanje vidno napredovalo, da so se sprejeli mnogi napredni pravilniki in da se jc tudi tov. Žižek prav tako pa tudi predsednik delavskega sveta, zavestno in vztrajno prizadeval, da bi organi delavske samouprave delovali člmbolje in da bi zlasti neposredni proizvajalci prišli do besede in dejanskega odločanja, čeprav je treba seveda tudi v tej smeri Se marsikaj izboljšati, zlasti glede pravilnega (Konec na 11. strani)

STAVKE NA DNEVNEM REDU
Ta teden so bile na tržaškem področju tri pomembne stavke vsedr-žavnega značaja. Najprej so stavkali 24 ur vsi uslužbenci krajevnih ustanov, tržaške in podeželskih občin, pokrajine in bolnišnice. Ladjedelniški delavci so stavkali 3 ure, grafični delavci trgovskih tiskarn pa dva dni.
NOVO POSLOPJE ZA BOLNIŠNICO
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so soglasno odobrili resolucijo, ki priporoča izgradnjo novega poslopja za bolnišnico pri Magdaleni. V novem poslopju bo prostora za 500 bol-
Dne 15. decembra je imelo kulturno umetniško društvo »Ivan Vadnal« v Prestranku svečano sejo, na kateri so počastili spomin 20. obletnici smrti Ivana Va-dnala — žrtve drugega tržaškega procesa. Na sejo so povabili predstavnike raznih organizacij pa
PROBLEM, O KATEREM RAZPRAVLJAJO V SEŽANI

S tem, da je bila v Sežani zgrajena nova pekarna, je bi/o pričakovati, da ne bo kvaliteta kruha izboljšala. Treba pa je priznati, da je prav v zadnjem času slišati v zvezi s tem mnogo več pritožb ali vsaj nič manj kakor poprej, ko je obratovala še stara pekarna.
Zadeva jc prišla tudi pred občinski ljudski odbor. To pot v obliki vprašanja odbornika: »Kaj je s kvaliteto in težo kruha, ki ga prodajajo v novi prodajalni?■< Odbornik, njemu so se pridružili tudi drugi, ugotavlja, da je skorja kruha preveč zažgana in da v prodajalni ni dovoljena izbira, da kruha ne tehtajo vselej itd. Drugi so namigovali na tujke v kruhu, se pritoževali nad tem, da kruha ne razvažajo v redu po
vaseh in podobno. Ne glede na odgovor, ki so ga prejeli odborniki, da je vse to v glavnem odvisno od vodstva podjetja, ki je nedovzetno za pritožbe potrošnikov in za priporočila ljudskega odbora, in da bi kazalo to podjetje pripojiti k »Mlinotestu« v Ajdovščini, bi bilo nemara umestno, da bi se sanitarna inšpekcija, tržna inšpekcija in še kdo drug s še večjo doslednostjo in vztrajnostjo zavzeli za to, da se stvari uredijo. Znano je namreč, da je bilo zaradi raznih nepravilnosti že več pritožb (tujki, prevažanje kruha z avtobusi v navadnih vrečah itd.), vendar kaže, da je bilo vse skupaj bob ob steno. Zato ne bi smeli odnehati vse dotlej, dokler ne bo več pritožb in godrnjanja.	-er
tudi preživela sodelavca Ivana Vadnala — Franceta Slugo ter Jakoba Dolenca, ki sta bila na procesu obsojena na trideset let zapora.
Tovariš Sluga je pripovedoval svoje spomine iz ilegalnega dela z Vadnalom. Od leta 1929 je delal skupaj z njim. Sprva je bilo delo bolj propagandnega značaja, po-zneie pa so začeli skrbeti tudi za orožje. Dobivali so ga z druge strani meje in ga spravljali na skrit kraj na gozdni parceli Ivana Vadnala.
O zasliševanju v tržaškem zaporu ie dejal: »Zasliševali so nas podnevi in ponoči. Kako so me gonili na kvesturo se še spominjam, nič pa ne vem, kako sem se vračal nazai v ječo. Zavedel sem se šele nekaj ur potem, ko sem ležal na deskah, v svoji celici. Na zaslišanju me je nekoč držal kvesturin za uklenjene roke in me z okovanimi čevlji brcal v kost pod kolenom. Na nekem zaslišanju sem se srečal tudi z Ivanom Vadnalom. Še danes se ga spominjam. Glava mu ie bila okrvavliena in povita z nekakšno cunjo. In Droces... in zadnia noč po razsodbi? Vsak hip smo pričakovali, da bodo v celicah nod nami zarožljali ključi in odpeljali žrtve na morišče. Ma-
homa smo zaslišali ječanje vrat, Tomažičevo pesem, glas Simona Kosa, nato pa strašanski ropot. Na dvorišču so zarohneli avtomobilski motorji in se oddaljevali. Njihov hrum se je zgubil v noči. Našega dobrega tovariša Ivana Vadnala ni bilo več ... Mi. ki smo ostali živi, pa smo še isto jutro nadaljevali pot v Civita-vecchio...«
Zavzeto smo poslušali pripovedovanje tovariša Sluge in tako spoznali, čigavo ime pravzaprav nosi KUD v Prestranku in zakaj je tudi kulturni dom v Prestranku posvečen njegovemu spominu.
B. V.
Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja ČZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 20 din. — Letna naročnina 800 din, za tujino 1G00 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 000-70-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk ln klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk«
niških postelj, dela bodo stala okrog 2 milijardi lir. S to dograditvijo bo razbremenjena splošna bolnišnica, kjer so zdaj zaradi prenatrpanosti bolniške postelje tudi po hodnikih.
ZA ENAKOPRAVNO RAVNANJE
Mavhinjskl starši, katerih otroci obiskujejo slovensko osnovno šolo, vztrajajo pri zahtevi, naj šolsko skrbništvo v Trstu poskrbi, da bodo na vaški šoli nastavili še enega učitelja. Letos je v Mavhinjah 16 šoloobveznih otrok, vendar pa je zanje le cnoraz-rednica, ker je na šoli ona učna moč. Istočasno po vaščani Mavhinj ugotavljajo. da jc na italijanski osnovni šoli v Ricmanjih u otrok in da so v zadnjem času Imenovali na šolo še enega učitelja. Načelo enakopravnosti bi zahtevalo, da bi uživali slovenski otroci enake pravice kot italijanski.
KMETIJSKA FAKULTETA
Na tržaški univerzi so se pred krat kim zbrali zastopniki obmejnih poJ krajin Trsta, Gorice in Vidma in so razpravljali o potrebi kmetijske fakultete v teh krajih. Predstavniki so bili mnenja, naj bi bil sedež te nove fakultete v Vidmu, kajti od 3200 slušateljev na tržaški univerzi jih je kar 700 iz videmske pokrajine. Fakulteta v Vidmu pa naj bi bila del tržaške univerze.
PRORAČUN TRŽAŠKE OBČINE
Proračun tržaške občine za leto 1.962 izkazuje 18 milijard 312 milijonov lir dohodkov in 20 milijard -187 milijonov izdatkov. Predvideni primanjkljaj bo znašal torej 2 milijardi 115 milijonov lir.
Na račun občinskih davkov se bo steklo prihodnje leto v občinsko blaga ino t milijarde 375 milijonov lir. ali povprečno na glavo 15.409 lir. ker je v tržaški občini 232.826 prebivalcev. Med raznimi davki bodo vrgle največ trošarine, nato družinski davek in prometni davek na vino in meso. potem davek na industrijo in trgovino, vstopnice za razne prireditve, pristojbina za odvažanje smeti itd. Drugi viri dohodkov so: bolnišnica, globe, pokopališče, ribji trg, trg s sadjem in zelenjavo, klavnica, športna igrišča, pogrebna služba, openski tramvaj itd.
POSKUS PRENOSA EI.EKTR.»fNR ENERGIJE CEZ DIVAČO V TRST
V prisotnosti strokovnjakov Elektrogospodarske skupnosti Slovenije in SADE iz Benetk in Trsta so napravili v transformatorski postaji v Divači prvi poskus prenosa električne energije v transformatorsko postajo Opčine. Poskus .jc popolnoma uspel in zdaj so začeli s posebnimi deli. ki so potrebna za nemoten prenos. Stalen prenos električne energije po tem daljnovodu se bo začel po dogovoru še letos.
TUDI V KOPRSKI KOMUNI UTIRAJO PROIZVAJALCI POT NOVIM ODNOSOM ZNOTRAJ PODJETIJ
B	□	n O
Pravzaprav simptomatičen pojav: nov gospodarski sistem in novi odnosi si uspešno utirajo pot samo v tistih gospodarskih organizacijah, kjer je delavsko samoupravljanje že v minulih letih sprostilo najširšo pobudo neposrednih proizvajalcev in povsod tam ,kjer so si kolektivi z dobrim gospodarjenjem ustvarili ekonomsko osnovo za prehod na novo notranjo delitev. Še več: prenos kompetenc na ekonomske enote je v takšnih kolektivih po-bnenil v številnih primerih rešitev dotlej problematičnih in morda komaj nakazanih gospodarskih postavk, ki so jih sedaj proizvajalci uspešno rešili ne le v pravilnikih o delitvi čistega in osebnih dohodkov, ampak z vrsto uzakonjenih upravnih in ekonomskih regulatorjev.
Zgleden primer za gornjo trdi-
GOSPODARSKI KOMENTAR KRATKA PRIMERJAVA
Podatki, ki so nam na razpolago, govore o nekaterih gibanjih v gospodarstvu našega okraja do konca oktobra letos, to je 2 meseca pred koncem letošnjega poslovnega leta. v primerjavi z družbenim planom okraja Koper nam pokažejo ti podatki naslednje:
Za investicije v osnovna sredstva je bilo v tem času v našem okraju potrošenih 6238 milijonov, za investicije v obratna sredstva pa skoro dve milijardi in pol. Vendar so v teh zneskih upoštevane tudi negospodarske investicije, to je za stanovanjsko in komunalno dejavnost, za kulturo in socialno dejavnost in ostalo, za kar je bilo potrošenih tako v osnovna kot v obratna sredstva nekaj manj kot dve milijardi.
Če primerjamo te podatke s podatki po planu, lahko ugotovimo, da smo zaostali v investicijski gradnji in da je težko pričakovati, da bi v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta nadomestili zamujeno. Posebno ni pričakovati izpolnitve nalog v industriji in rudarstvu, kolikor ne bodo končana dela na ladjah in kake druge večje investicije. Tudi v prometu ni pričakovati kakih večjih sprememb, dočim pa lahko z veseljem ugotovimo, da razlika med planom in uresničitvijo tega za letos v kmetijstvu ni tako velika kakor v drugih panogah. To pomeni, da smo v tej panogi stopili krepko naprej, kar je bilo že tudi izredno nujno..
Skladi in . krediti za obratna sredstva, so .znašali ob koncu decembra lani 15,5 milijarde, po letošnjem planu naj bi se ta sredstva dvignila na nekaj nad 18 milijard, so pa ob koncu oktobra letos dosegla skoro 21 milijard, kar je brez dvoma visok porast. Pri tem so se zlasti dvignili krediti za obratna sredstva, krediti za začetni sklad in krediti za obratna sredstva iz družbenih skladov v industriji in rudarstvu, v kmetijstvu ter v trgovini in v gostinstvu, to je v vseh najvažnejših panogah našega okraja. Posebno značilno je, da so pri teh kreditih udeleženi v primerjavi s koncem lanskega leta družbeni investicijski skladi z nad 4,5 milijarde. To je vsekakor v skladu z našo gospodarsko politiko, po kateri naj bi bančni viri služili res le za kreditiranje občasnih potreb.
Kljub temu, da nismo dosegli v investiranju predvidenih uspehov, ne moremo trditi, da sicer niso ztspehi znatni. Ti se bodo sicer šele pokazali, ko bomo imeli š< podatke o fizičnem obsegu proizvodnje. Ze sedaj pa lahko ugotovimo, da se je stanje prebivalstva znatno zboljšalo, kar kažejo podatki o porastu osebnih dohodkov. Po objektivni presoji sicer danes ne moremo trditi, da bi bil ta porast v skladu z zboljšanjem poslovanja podjetij, vendar je jasno, da sicer jie bi mogli doseči takih uspehov. Del kritičnih pripomb, ki jih danes slišimo na račun dviganja osebnih dohodkov, pa brez dvoma pade tudi na nas in iz tega bo potrebno izvajati tudi posledice. -dt-
tev je na primer »Intereuropa« v Kopru, kjer so v podjetju zaradi nagle rasti imeli v minulih dveh letih številne težave okrog vodenja celotnega podjetja. Uvedba 14 ekonomskih enot, v katerih je prišla do izraza pobuda slednjega zavestnega proizvajalca, je bistveno spremenila življenje in pogoje dela v tem podjetju. Ob pravilnikih za delitev čistega in osebnega dohodka so proizvajalci izoblikovali in uzakonili še šest internih pravilnikov, ki sedaj urejajo vsa doslej problematična vprašanja — od smotrnega koriščenja investicijskih sredstev in osnovnih sredstev do pravilnika o štipendijah, higienski zaščiti in podobno.
Tudi v podjetju »Luka Koper«, v gradbenem podjetju »1. maj«, v CZP Primorski tisk, pri Elek-tro Koper in še ponekod drugod so ubrali podobno pot, ki obeta in kaže že danes boljše ekonomske pokazatelje, odločilno vpliva na zmanjševanje poslovnih stroškov in vpliva na prihranek na materialu, utrjuje ekonomske vezi med posameznimi enotami, veča produktivnost itd.
Zal takšna ocena na velja za vseh 51 gospodarskih organizacij, kjer so v pretežni meri že uresničili nov sistem notranje delitve po vloženem delu. Analiza občinskega sindikalnega sveta je na primer pokazala na očitne pojave in prakso reševanja najbolj pomembnih vprašanj za zaprtimi vrati, brez sodelovanja proizvajalcev. V številnih primerih so zatajile tudi subjektivne sile, ki so premalo dosledno zavirale negativne tendence vodstvenega kadra v nekaterih gospodarskih organizacijah. Številne deformacije v sistemu nagrajevanja delavcev ponekod to najbolj zgovorno dokazujejo.
Koristi proizvajalcev pa so doniš,.a povsem nezaščitene še v vrsti manjših obrtnih podjetij, kjer so nova ne,čelo delitve in gospodarjenja še vedno podrejena preživelim mezdnim odnosom. Tam pa, kjer so vodstva manjših obrtnih delavnic le že prišla do ugotovitve o brezperspektivnosti starega sistema gospodarjenja ter upravljanja, prepuščajo sestavo pravilnikov knjigovodskemu centru ali drugim zunanjim sodelavcem. Tako je že danes očitno, da bodo delavci v takšnih gospodarskih organizacijah postavljeni pred dejstvo, brez priprav ter osnovnega sodelovanja, Za delavnice, kakor so Splošno ključavničarstvo, Vodovodno inštala-terstvo. »Optika«, »Šport«, »Prevozništvo«, pa je sploh vpraša-
nje, če bodo osnovne pravilnike do zaključka leta sploh sprejeli.
Nič kaj rožnato stanje ni tudi v gostinstvu. Razen kolektiva hotela »Triglav« v Kopru niso doslej še nikjer sprejeli pravilnikov, kajti povsod se opirajo na malo obetajoče delo zunanjih sodelavcev, večina gostinskih kolektivov pa je z osnovnimi postavkami poglobljenih notranjih socialističnih odnosov hudo za časom, in bojazen, da se bodo pokazale posledice ne le v nepopravljivi moralni škodi, ampak tudi v negativnih gospodarskih rezultatih, terja neodložljivo angažiranje vseh subjektivnih sil, od vodstev podjetij pa novo prakso, ki bo bliže sodobnim načelom gospodarjenja in upravljanja. (bb)


:
mm
'mf-4
ss«§«iiiii©||ii||
1
v v 7 ^ * • /	»
- ■ .i--c^ ■	. - oviv/y'- --
mmimmm^mmšmmmm^
ft ' IP — 1 v1 I » M ^ ,
> • , - >.


Te dni dokončujejo gradbena dela na gradbišču vodovodnih rezervoarjev na obronkih Markovega hriba nad Seraedelo. Ta gradnja dveh rezervoarjev (po 200 in 500 kubičnih metrov prostornine) sodi med dela za povečanje zmogljivosti Rižanskega vodovoda in s tem za izboljšanje preskrbe z vodo vsega obalnega področja. Semedelska rezervoarja bodo izročili svojemu namenu
na pomlad
Ekonomske enote ilirsko-bistri-ške tovarne lesonitnih plošč »Lesonit« so se po skrbni proučitvi svojega dela v tem letu odločili, da prispevajo skupnosti nadaljnjih 4,5 milijona din za dograditev 8-letne šole v Ilirski Bistrici. Ta sredstva so prigospodarili v drugi polovici leta. Lahko bi si jih med seboj razdelili ali jih drugače uporabili. Toda zavest in razumevanje, da je rešitev perečega šolskega problema v Ilirski Bistrici spričo pomanjkanja šolskih prostorov največ odvisna od kolektivov in občanov samih, jih je prerpičala, da so ta sredstva rade volje odstopili za dograditev nove šole.
Ko smo te dni obiskali kolektiv »Lesonita«, smo se zanimali, kako so ta sredstva ustvarili in v kolikšni meri je na to vplival novi sistem dela in delitev dohodka po ekonomskih enotah.
Povedali so nam, da so ekonomske enote ustanovile poseben neobvezen rezervni sklad, v katerega dajejo polovico sredstev tistega dela, ki ga ekonomske enote ustvarjajo z zniževanjem proizvodnih stroškov.
Če hočemo biti pri tej odločitvi kolektiva »Lesonit« še bolj konkretni, naj navedemo, da so v tem letu v primerjavi z istim obdobjem lani povečali proizvodnjo lesonita za 3,6 %, lakiranih plošč za 13,6% in melaminskih plošč za 19,4%. Realizacijo so tako povečali za 31 % nasproti lanski kljub temu, da so te dni začeli tovarno ponovno rekonstruirati.
S predvideno rekonstrukcijo obrata osnovne proizvodnje (lesonita), v kar bodo po načrtu vložili okrog pol milijarde dinarjev (pretežni del lastnih sredstev), pričakujejo, da bodo povečali proizvodnjo lesonitnih plošč za približno 60 odstotkov.
Dne 20. decembra je o vsem tem razpravljal delavski svet to-
varne. Na seji so bili tudi zastopniki občinskega ljudskega odbora in garnizona JLA iz Ilirske Bistrice. Z odobravanjem so pozdravili dobro gospodarjenje članov kolektiva »Lesonita« in zlasti njihovo plemenito darilo skupnosti za dograditev osnovne- šole v Ilirski Bistrici.
G. Baruca
Na iniciativo nedavno ustanovljene Uprave za pomorstvo LR Hrvatske je bil pred dnevi v Rijeki sklican sestanek predstavnikov obalnih okrajnih ljudskih odborov na njenem področju, da bi se posvetovali o vprašanjih, lei so nastala v zvezi s predpisi novega zakona o upravljanju in finansiranju luk. Na imenovanem področju imamo 88 km operativne obale, obalnih občin pa je nad 70. Po novem zakonu je' upravljanje in izkoriščanje lu-kobranov, operativne obale, neizgrajenih obal in drugih objektov preneseno iz kompetenc republiških in zveznih organov na komune, ki bodo imele tudi pravico določati višino različnih taks za usluge v lukah in v zvezi z njimi. Zaradi tega je obstajala upravičena bojazen, da bi bile višine taks p.re-več različne. Potrebno pa je to vprašanje urediti tako, da bo najbolje tako za upravljavce luk kakor tudi za koristrake.
Na sestanku so bili sprejeti ustrezni sklepi in priporočila občinskim ljudskim odborom vzdolž obale LR Hrvatske v pogledu določanja višine posameznih postavk; enotne mere za vkrcano ali izkrcano tono tovora (generalni posebej in razsuti posebej), v potniškem prometu za domačega potnika do 30 din, v mednarodnem prometu pa enotna tarifa 500 din za potnika. Določanje tarif za ladijske ležarine, priveze in izkoriščanje obal
pa je bilo prepuščeno podjetjem, ki so bila za to pooblaščena. Končno je bilo priporočeno ljudskim odborom, naj do 15. decembra 1.1. sprejmejo potrebne sklepe za uresničitev novih predpisov, tako da bodo začeli 1. januarja 1962 veljati v celoti.
Naše gospodarstvo je že dalj časa zahtevalo svojo poslovno banko. Zakon o bankah je odpil to možnost in po temeljitih pripravah po Ljudska skupščine. Lil Slovenije obravnavala in sprejela zakon o ustanovitvi Splošne gospodarske banke LR Slovenije. S tem bo storjen pomemben korak naprej v organizaciji našega bančništva in zlasti k decentralizaciji njihovega poslovanja. Banke se bodo na ta način najbolj približale gospodarstvu in bodo kot poslovne banke lahko tudi najbolj pravilno in racionalno nalagale zbrana sredstva. Ker bodo poslovale po istih načelih kot podjetja in bodo morale ustvarjati svoje dohodke same, je toliko bolj razumljivo, da bodo tudi v pogledu ustvarjanja in delitve dohodka poslovale kot dobri gospodarji.
Za uspešno poslovanje poslovnih bank je seveda nujno potrebno dati jim na razpolago potrebna sredstva, s katerimi bodo lahko posegale tam, kjer je to najbolj potrebno. Zlasti bo potrebno decentralizirati nekatere sedanje strogo centralizirane sklade in- ustvariti gibčnejšo metodologijo zn razpolaganje z njimi. Za novo banko je predvideno, da bo lahko odobravala kredite iz sredstev republiškega proračuna, republiškega investicijskega sklada
in drugih republiških skladov, iz sredstev socialnega zavarovanja, iz depozitov na določen rok, ki jih vlagajo druge banke, iz pologov, blagajniških zapisov, obveznic in lastnega kreditnega sklada. Računati pa je treba tudi na to, da bi na primer splošni investicijski sklad odstopil tej banki del sredstev in da bi gospodarska banka opravljala tudi razne komisijske posle za druge centralizirane banke. Posebno pa lahko pričakujemo, da bo poslovanje nove banke dovolj gibčno v uvajanju novih oziroma takih bančnih poslov, ki jih sedanji togi aparat, n. pr. Narodne banke, ni mogel uveljaviti, Pri tem mislimo na poslovanje z vrednostnimi papirji, med katerimi pridejo v poštev zlasti blagajniški zapisi, menice in podobno.
Ustanovitev nove banke pa bo imela za posledico nekatere spremembe v organizaciji bančnega aparata in bo vplivala zlasti na obseg poslovanja centraliziranih bank, kakor je Narodna banka, jugoslovanska kmetijska, investicijska in banka za zunanjo trgovino. Saj bo kreditiranje komunalnih bank na območju Slovenije sedaj ena glavnih nalog nove gospodarske banke,
Ko govorimo o novi republiški banki, moramo vsekakor pouda-
riti njen pomen s stališča decentralizacije bančnega poslovanja, ko smo sedaj dobili poleg komunalnih bank — kot bank naših najnižjih politično upravnih enot — še republiško banko'. Pomen tega je očiten, če pomislimo, da zahteva naš nadaljnji razvoj čim večjo svobodo v gospodarjenju in čim večje uveljavljanje ekonomskih zakonitosti in odpravo administrativnih posegov. Tako smo torej tudi na področju bančnega poslovanja dobili vmesni bančni člen in izvaja decentralizacijo do republiških pristojnosti in od tu navzdol do že obstoječih komunalnih bank.	-žj-
Preskrbovalno podjetje z mesom, mesnimi izdelki, sadjem, zelenjavo in kruhom »Snežnik« v Ilirski Bistrici je te dni izvozilo preko izvoznega podjetja »Gruda« iz Ljubljane v Anglijo prvih pet pošiljk mesa v skupni količini 50.943 kg. Od kmetov in zadruge so za pripravo tega kontingenta odkupili 400 glav živine. Tako si je podjetje utrlo pot tudi na tuje tržišče, čeprav se bori s težavami, ker še nima dokončno urejene lastne klavnice.
Po vsej verjetnosti bodo s po-
V BODOČE KMETIJSKI STROJI BREZ POSREDNIKOV
Pred nedavnim je bilo pri Zvezi kmetijskih in gozdarskih zbornic FLRJ širše posvetovanje o bodoči preskrbi kmetijstva s kmetijskimi stroji. Predstavniki vseh zbornic, ki so sodelovali na tem posvetovanju, so se odločno zavzeli za to, da bi v bodoče odpravili posredništvo med industrijo in kmetijstvom. Izračunali so namreč, da lahko kmetijstvo s tem ukrepom prihrani na leto najmanj 10 milijard dinarjev.
NASA PODJETJA GRADIJO ELEKTRARNO
v etiopiji	'
Pod vodstvom strokovnjakov zagrebškega podjetja »Eiektropro-jekt« se uspešno nadaljujejo dela pri graditvi hidrocentrale Tis Abaji v Etiopiji. To je prvi hidroenergetski objekt, ki ga gradijo naša podjetja v tej deželi. Naše tovarne pa bodo izdelale za omenjeno hidrocentralo tudi vso opremo. Ljubljanska tovarna Litostroj izdeluje turbine, zagrebška tovarna »Rade Končar« bo dobavila generatorje, mehanično opremo pa bo izdelala mariborska Metalna.
PRIPRAVE ZA NOV STATUT
ObLO Sežana je osnoval posebno komisijo, ki naj bi na osnovi dosedanjih izkušenj v komunalnem sistemu podala teze za nov občinski statut. Nov statut, ki bo predstavljal ustavo v merilu komune, naj bi načelno uredil status obeh organizmov in institucij v komuni, njihove medsebojne odnose ter pravice in dolžnosti do teh organizmov in institucij.	-er
9
&
močjo lastnih sredstev uredili klavnico že do prihodnjega poletja, saj dobršen del hladilnih n.-.prav že imajo. V načrtu imajo, da bodo poleg klavnice zgradili tudi primeren hlev, kar bo omogočilo, da bo podjetje povečalo promet od sedanjih 230 milijonov na okrog 700 milijonov dinarjev na leto z istim številom zaposlenih (44 ljudi).
V kratkem bo podjetje »Snežnik" odprlo prodajalno mesa in mesnih izdelkov tudi na Reki. Prostor za to že imajo. G. B.
* m LJUDEH V NAŠflH KRAJIH * PRE LJUDEH v V hm ECEAJ2H * PRS UUDEH V NAŠIH KRAJEC * P83 UUDEH V NAS5H KRAJIH &
z občinske konference lms v sežani
Nedolgo tega je bila v Sežani občinska konferenca LMS. Bilanca enoletnega dela je bila razveseljiva. Mladinski aktivi v gospodarskih organizacijah so aktivno sodelovali pri uvajanju in utrjevanju novega gospodarskega sistema, Med vsemi prednjači mladinski aktiv obrata Iskra v Sežani. Otipljivi so tudi uspehi mnogih aktivov LMS na vasi. Tu je posebne omembe vredno tesno sodelovanje mladine z ostalimi organizacijami in krajevnimi odbori pri reševanju vrste komunalnih in drugih problemov. Posebno pohvalo in priznanje so izrekli aktivu v Hrušici, ki je pri urejanju vaških poti in drugih del prispeval 773 prostovoljnih delovnih ur in še vsak po tisoč dinarjev. Podobno je aktiv v Štanjelu iz svojih sredstev prispeval 60 tisoč dinarjev za televizor, ki je
Čeravno je naše obalno področje več kot ugodno za gojitev vrtnin in sadja, pa so cene tem proizvodom, če jih primerjamo s ce-

DOBRO OBISKANO PREDAVANJE
Kakor je bilo že napovedano, je bilo v ponedeljek v kino dvorani upravne zgradbe v Novi Gorici predavanje o tezah za novo ustavo zveznega poslanca in rektorja ljubljanske univerze proi. dr.Maksa Šnuderla.
Za predavanje je bilo izredno veliko zanimanje. Prostorno kino dvorano so Novogoričani napolnili do kraja in pazljivo spremljali izvajanja predavatelja. Na koncu so mu posamezniki zastavili več vprašanj, na katere so dobili izčrpne odgovore. Poslušalci so se razšli z občutkom, da so zelo koristno porabili poldrugo uro časa ter si takih in podobnih predavanj še želijo.
PRED PROSLAVO V ŠKOF JI LOKI
Le še dober teden nas loči od okrajne proslave 20-letnice ljudske revolucije, ki bo v Skofji Loki. Organizatorji proslave imajo polne roke dela. saj se 23. in 24, december naglo bližata. Po dosedanjih predvidevanjih se bo osrednje proslave, ki bo v nedeljo, 24. decembra, ob pol enajsti uri na Mestnem trgu, udeležilo več tisoč ljudi. Na proslavi bo govoril dr. Joža Vilfan. Po proslavi oziroma po velikem ljudskem zborovanju pa bodo v Skofji Loki razne kulturne prireditve in zabave.
p».--------........ " "TiMP
MIKLAVŽ
Pri Miklavžu že več časa gradijo novi šeststanovanjski blok za učitelje. Za to gradnjo je prebivalstvo Miklavža in okoliških vasi prispevalo doslej že veliko prostovoljnega dela in gradbenega materiala. Ce bo ugodno vreme, bodo zgradbo še letos spravili pod streho.
DOBRO DELAJO
Čeprav obstaja šele nekaj let, je stanovanjska skupnost v Storah že takoj na začetku svojega dela posvetila izredno veliko pozornost ustanavljanju in delu uslužnostnih servisov. Tako imajo pralnico, nadalje servisno delavnico za likanje in krpanje. V vseh teh obratih dela pet žensk, ki imajo zmeraj polne roke dela. Nekaj težav imajo le v pralnici, kjer dela en sam stroj; nujno bi potrebovali še enega.
zdaj na razpolago vsem va.šča-nom.
Aktivi na popolnih osemletnih šolah so v letošnjem letu sprejeli več kot pet sto novih članov iz vrst pionirjev. Šolska mladina je bila posebno aktivna pri prirejanju raznih proslav, pri sodelovanju v pionirskih igrah, športnih tekmovanjih, pri čemer je prišlo v polni meri do izraza iz-venšolsko izživljanje. Tudi učenci v gospodarstvu so se izkazali. Malone vsi so se vključili v brigado, ki je v dvajsetih dneh
zgradila 802 m ceste Vrabce— Štjak.
Skoraj gotovo pa je, da bi bili uspehi mladinskih aktivov večji, če bi njihovih prizadevanj ne spremljale težave. Razprava se jc dotaknila nekaterih slabosti pri vodstvu občinskega komiteja LM Slovenije. Nekateri pojavi nezrelosti in neresnosti so narekovali določene spremembe v komiteju. Stanje se je tako temeljito popravilo, vendar so izostali določeni uspehi, ki bi jih bilo mogoče sicer doseči. .	-er
_ S stanovanji je v mestih resda težava in ljudje se morajo kljub naili stanovanjski graditvi še marsikje sprijazniti z nič kaj prijetnimi stanovanjskimi razmerami. Toda primer
nami v drugih krajih Jugoslavije, med najvišjimi. Za primerjavo smo zbrali nekaj cen po uradnih objavah. Po najvišji ceni prodajajo krompir v Titogradu, od 40 do 45 din za kg, najcenejši pa je v Leskovcu v Srbiji, 25 din za kg, v Kopru od 30 do 35 din. Zelje je najdražje v Sarajevu, 45 din za kilogram, najcenejše 14 do 20 din v Leskovcu, v Kopru je po 40 dinarjev. Najvišjo ceno ima čebula v Kopru — 110 din, najnižjo pa v Skopju — 60 do 70 din. Tudi fižol je v Kopru po 140 do 160 din, najcenejši pa je v Leskovcu — od 60 do 70 din. Po tako visokih cenah je fižol še v Ljubljani, Tuzli in Sarajevu. Najdražja jabolka so v Novem Sadu, kjer so najboljša celo po 150 din za kg, v Kopru so po 70 do 80 din, najcenejša pa v Mariboru in Ljubljani po 54 do 58 din. Cvetača je najdražja v Mariboru, po 140 din, v Kopru je po 90 do 110 din, najcenejša pa je v Novem Sadu — po 60 do 70 din. Zelena solata je najdražja v Kopru in na Reki, od 80 do 90 din, najcenejša pa v Skopju — od 30 do 50 din za kg. Neluščeni orehi stanejo največ v Kopru 300 din, v Banji Luki pa so samo po 220 din za kg. Grozdje so prodajali v državi od 130 do 250 din, v Kopru pa je stalo, dokler so ga trgovine imele, že 290 do 300 din za kg.	R
mladih zakoncev Brede in Jožeta Strleta iz Kopra, ki s svojim majhnim otrokom stanujeta v najbolj nevzdržnem okolju, le presega meje osnovnih življenjskih zahtev in potreb. Tovarišica Breda je uslužbenka na servisu za napredek gospodinjstva v Kopru, njen mož Jože pa je tehnik lesne stroke pri podjetju Stil že nekaj let. Mlada zakonca si že dobri dve leti, odkar sta poročena, neutrudno prizadevata, da bi se dokopala do znosnejšega stanovanja.
In njuno sedanje stanovanje: na sliki boste lahko ugotovili, da je koliba, last podjetja Stil, kjer stanujeta mlada zakonca z otrokom, še najbolj podobna bunkerju. Ce omenimo še to, da je »stanovanje« z nekaj kvadratnimi metri površine brez osnovnih sanitarnih naprav, brez vode in da v njem ni moč kuriti peči, potem boste radi potrdili, da sta mlada zakonca le prehuda žrtev stanovanjske stiske. Da bi bil položaj majhne družine še bolj neznosen, ima podjetje pod njihovim bivakom še skladišče lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi, kot so na primer nitro-laki.
Imamo občutek, da bivamo na sodu smodnika, se večkrat potožita potrpežljiva zakonca svoji okolici, vodstvu podjetja in vsem, ki v nedogled rešujejo njuno prošnjo za dodelitev primernega stanovanja.
Medtem smo zvedeli, da sta mati in otrok zaradi neznosnih stanovanjskih pogojev zbolela, zato smo prepričani, da bodo ljudje, ali pristojni organ Občinskega ljudskega odbora, ki rešuje prošnjo Strletove družine, le spoštoval osnovno humanitarno načelo in jih tako obvaroval pred najhujšim.	B. B.
V	IZOLI SNUJEJO NOV STATUT KOMUNE
V	Izoli so se temeljito lotili snovanja novega občinskega statuta, v katerem bodo, kot to gre našemu razvoju in komunalnemu samoupravnemu sistemu, upoštevali vse novitete gospodarskega in družbeno političnega značaja. V ta namen so v Izoli imenovali komisijo za sestavo novega občinskega statuta. Komisija se je s svojimi štirimi podkomisijami že temeljito lotila dela.	b
V Kopru je bilo preteklo nedeljo II. strokovno tekmovanje v frizerski stroki pod pokroviteljstvom kozmetike »Narta« iz Ljubljane. Udeleženci tekmovanja so se pomerili v moderni dnevni in večerni pričeski ter v moškem lepem striženju. Udeleženci so bili iz našega okraja, tekmovali pa so tudi mojstri in
pomočniki izven območja Kopra Tekmovanje je ocenjevala posebna komisija in najboljši so prejeli denarne nagrade, pokale in diplome. Pri moškem lepem striženju so zasedli prva tri mesta Djordje Vilenica iz Kozine, Viktor Božcček iz Portoroža in Emil Colja iz Sežane. Pri dnevni pričeski je komisija priznala tri najboljša mesta Modri Cunja, Nežki Kump in Mariji Gazič, vse iz Kopra. Prav tako so Koprčanke zasedle tudi prva tri mesta pri večerni pričeski, in sicer: Marija Gazič, Nežka Kump in Cunja Modra. Za skupni plasman je bilo tekmovanje v večerni pričeski in visoki fantaziji. Prva tri mesta so zasedle Koprčanke Nežka Kump, Modra Cunja in Marija Gazič, Nežko iz Kobalovega salona v Kopru pa so
razglasili tudi za okrajno prvakinjo Prireditev je bila v Mali gledališki dvorani v Kopru in je privabila številno občinstvo. Na sliki: ena najboljših koprskih frizerk Modra se trudi okrog
svojega modela
Tokrat namesto pisma uredništvu kar slika, ki sama po sebi kaj zgovorno priča o stanju poti (ceste, ulice) na odcepu s Ceste IS, maja proti Tomo-su. Je zelo frekventirana tudi ob deževnih dnevih in če bi nanjo naložili samo vse kletvice in godrnjanje njenih uporabnikov v tistem času, bi bila menda najlepše tlakovana pot na področju mesta Kopra, kjer so sicer vse ulice in ceste vedno v dokaj slabem stanju
Tovariš urednik!
Vsako jutro hodim v službo v temi, zakaj nekatere koprske ulice niso nikdar razsvetljene. Večkrat se zgodi, da se v trdem mraku vračam tudi iz službe. V deževnih dneh pridem domov z blatnimi čevlji in umazanimi hlačami. Človek si res ne more povsem zapomniti, kje so kotanje, kje blato in kje luže. In tako sem se odločil, da vam napišem pismo in ga preko vas naslovim tudi našemu komunalnemu servisu. Čemu neki ta servis ne poskrbi, da bi že tako redke žarnice po koprskih ulicah v mraku tudi svetile? Če lahko luči včasih svetijo tudi sredi belega dne, zakaj ne bi svetile tudi ponoči?
Rudolf Furlanič
v Cem je krivda?
Tovariš urednik!
Košanslca dolina je znana tudi po svojih ljubiteljih glasbe in petja. To dokazuje med drugim udejstvovanje ljudi na vseh dosedanjih prireditvah. Pred kratkim je gostoval po tej dolini znani Slovenski oktet. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega: udeležba na koncertu je bila pičla. Zato postavljam vprašanje: kaj je temu vzrok?
Nastop je organiziralo DPD »Svoboda« obenem z namenom, da po koncertu priredi predavanje o glasbeni z\zgoji, o pomenu črnske pesmi in podobno. Toda tega ni bilo mogoče izvesti, ker ni bilo dovolj ljudi. Nastalo je vprašanje, kje dobiti denar za izplačilo oktetu. Iz tega sklepam, da ne kaže več prirejati takih predstav. To mnenje se je polastilo še marsikoga.
Res je, da organi občinskega ljudskega odbora budno pazijo na vse prireditve. To je razumljivo, ker se ponekod d.onaja, da prireditev in veselic ne izvajajo preko organizacij in društev, da bi si tako finančno opomogla. Toda z veselicami ali prireditvami se redkokdaj kaj zasluži. Zato je po mojem mnenju obvezen odstotek davka na inkaso od takih prireditev previsok. Tako delovanje privede organizacijo ali društvo do izgube, posebno še, če so izvajalci programa kvalitetnejši, saj so primerno tudi dražji.
Toda zaradi tega ne bi smeli biti prikrajšani ljudje iz zakot-vejših in mani razvitih krajev, kjer nimajo kinopredstav, televizijskih sprejemnikov in podobnega, da si tudi zaradi slabšega gmotnega položaja ne morejo privoščiti bolj kakovostnih prireditev. Ali ni čas, da nekoliko pogledamo tudi v te kraje in jim nudimo vsaj delček tistega, česar so del°*nq mesta? Katera društva ali njihovi člani imajo voljo še
nadalje delati na kulturnopro-svetnem področju, če bodo morali po vsaki prireditvi odštevati lasten in težko prihranjen denar za izplačilo davka ali izvajalcev programa?
Čas bi bil, da bi nedeljo posvetili počitku, razvedrilu, zabavam, ne pa zaslužkarstvv. na račun organizacij takih prireditev. Tudi tovarne in podjetja naj bi se bolj zavzela za pomoč društvom, ki se bore s težavami zaradi pomanjkanja sredstev, rekvizitov itd.
Jože Smrdel Perutninarski zavod »Kras Pivka
ali res ni rešitve?
Tovariš urednik!
Spomladi smo imeli »pustno« prireditev »Koper najveselejše mesto«, a bilo bi mnogo pravilneje prirediti anketo pod naslovom »Koper najbolj umazano mesto«. Svoječasno je bil sprejet sklep, da vozovi z živalsko vprego ne smejo več v mesto. Ne vemo, če ta odredba še velja ali ne, vidimo pa, da se nekateri ljudje s takimi vpregami zanjo kaj malo zanimajo. Pojavljajo se čedalje bolj ne samo v raznih stranskih, marveč tudi glavnih idicah. Te dni smo lahko videli prav sredi Kidričeve ulice istočasno dve konjski vpregi. Stali sta tam dolgo in vozniki so položili konjem kar na ulico seno, da so si tešili lakoto in pri tem ulico onesnažili s senom in lastnimi odpadki, Istočasno so šolarji kuvovali čokolado s slikami, jo kar pred trgovino odvijali in ovoje metali po Vrh. Tako je bila nenadoma vsa Kidričeva ulica polna sena. konjskih odpadkov in zavržen ena papirja. Bila je podoba, kakršne ne bi mogli zlepa najti kje v naši republiki, prav gotovo pa ne v mestu.
To prodajanje reklamne čokolade in odmetavanje ovojev po tleh pred trgovinami je postalo sploh vsekoprska nadloga, ki nam dela pošteno sramoto. Tu je nujno treba nekaj ukreniti ali pripraviti šolarje do tega, da papirja ne bodo več odmetavali po ulicah, ali pa prepovedati prodajo take čokolade. Ali res ni nikogar v vsem Kopru, ki bi mogel in hotel doseči pri kupovalcih te vrste čokolade, da ne bi dan ?ia dan onesnaževali ulic? Ali ne bi mogli nanje vplivati šole, milica in starši? Sicer pa ne onesnažujejo ulic samo kupovalci čokolade; tudi drugih je mnogo, ki odmetavajo kar povsod škatle od cigaret, razne papirje, pomarančne olupke, kostanjeve lupine itd. In to kljub temu. da imamo več ko dovolj košaric za odnadke. Čuden je ta odnos do čistoče in še posebej do ualeda samega mesta. kntero obitkuie vedno tndi dosti ljudi iz krajev, kjer takih pojavov ne poznaio.
Saša Vrbnik, Koper
»SLOVENSKI JADRAN« V SLEHERNO HIŠO NAŠEGA OBMOČJA!
Borno stanovanje Strletove družine
KULTURA PRQSVSTA "¿r KULTURA PROSVETA ti HölTURA PRQSVETA tir KöLTUßA PßOSVETA tir [CULTORA PROSVETA tir KULTURA PR
KULTURNA DEJAVNOST DOMA JLA V POSTOJNI
©i
Dom JLA v Postojni ni samo vojaška ustanova, ampak je v svojem vsestranskem delovanju tesno povezan z ljudmi in terenom, sodeluje z vsemi družbenimi organizacijami in društvi, še prav posebno s postojnsko Svobodo, Zato je tudi odigral veliko vlogo v ponestritvi in vsebinski obogatitvi kulturnoprosvetne de-gvnosti postojnske komune.
Najlepši primer sodelovanja s postojnsko Svobodo je primer člana Doma JLA in pevovodje Josipa Vošnjaka, ki vodi glasbeno sekcijo Svobode in pevske zbore ter--sodeluje tudi v dramski skupini. V tem času se je posebno uveljavil mešani pevski
NA GOSTOVANJU V TOLMINU
Ansambel zabavne glasbe iz Ilirske Bistrice je preteklo nedeljo prijetno presenetil s svojim obiskom Tolmin, kjer so mladi amaterji, člani DPD Svobode, ki jih vodi Alojz Boštjančič. priredili pester program domačih in tujih popevk. Del programa pa so posvetili slovenskim narodnim pesmim.
Tolminsko občinstvo je nagradilo goste iz Ilirske Bistrice z navdušenim ploskanjem za lepo ireditev in ob slovesu izrazilo bljo. da bi jih mladi glasbeniki še večkrat obiskali.	Iv.
zbor, ki je na reviji v Ljubljani zastopal koprski okraj.
Vse to sodelovanje posreduje Dom, ki je sicer organizator kulturnega življenja garnizije, toda vse njegove prireditve so namenjene tudi civilnemu prebivalstvu. In prav s tem sistematičnim organiziranjem najširše zastavljenih prireditev je postal Dom v zadnjih letih izredno močno kulturno žarišče v Postojni. S svojo mobilizacijsko vlogo pa je Dom vplival tudi na rast kvalitete dela v domačih amaterskih društvih v Postojni in njeni okolici.
Samo v letošnjem letu je organiziral Dom JLA dve gledališki predstavi za odrasle in eno za otroke, koncert opernih pevcev iz Ljubljane, 5 prireditev popevk in zabavne glasbe itd. Toda ne gre zgolj za odrske prireditve, temveč za najširše pojmovane oblike sodobne kulturnoprosvetne vzgoje, kar se prav v tem Domu odraža po dobri organizaciji kulturnih plesov za mladino in za odrasle, številnih aktualnih predavanj, komentiranih filmskih predstav, šahovskih in drugih športnih srečanj, ki privabljaio čedalje večje število postojnske mladine. Tako je bilo letos v Domu že 13 »tovariških srečanj«, redno dvakrat tedensko igra jazz orkester, šahovske simultanke so igrali tudi že na 60 deskah z našimi velemojstri, predavanja pa
so tako obiskana, da so domski prostori premajhni za vse obiskovalce, Med športnimi srečanji je zavzelo posebno velik razmah strelstvo, strelišče imajo lepo urejeno in je dostopno vsem.
Posebno razvito je v Domu klubsko življenje, debatni večeri, gledanje televizijskih programov, izleti v znane kraje iz NOB in poleti na morje, to so tiste privlačne točke; ki pritegujejo v klubski prostor veliko število ljudi. Malokatera čitalnica se lahko pohvali, da ima dnevno tudi povprečno več kot 200 ljudi, ki redno spremljajo časopise, dnevni in tedenski tisk ter revije. Priznati pa je treba tudi, da ta izbor v čitalnici ni majhen, saj jc naročena na 52 takih publikacij. Bogato je založena tudi knjižnica v Domu, ki ima okrog 8000 knjig in okrog 1100 rednih bralcev.
Ze ta kratek pregled kulturno-prosvetnega dela nam pove, da je postal Dom JLA v Postojni važen faktor, mimo katerega ne moremo, ko govorimo o kulturni dejavnosti postojnske komune.
Z. L.
Kot drugo premiero letošnje sezone je Slovensko gledališče v Trstu napovedalo noviteto tržaškega dramatika Josipa Tavčarja »Zeh pred smrtjo«. Toda rimska cenzura še ni odobrila uprizoritve in tako se je moral ansambel po dolgem čakanju odločiti za drug vrstni red in je pripravil za uprizoritev izbor iz del velikega ruskega novelista in dramaturga Antona Pavloviča Celiova. Izbor je opravil JOŽE BABIC. Strnil ga je v dramski mozaik v dveh delili in ga naslovil po enodejanki NA VELIKI CESTI. V isto prizorišče je šc vključil črtice v obliki dramskega monologa »Tragika po sili« in »O škodljivosti tobaka«, medtem ko je »Labodji spev« postavil v drugo okolje. To menjanje scene in vsebinska nepovezanost z dogajanjem v krčmi na veliki cesti je sicer nekoliko porušilo enotno vzdušje, bilo pa jc v skladu z
načeli Cehove dramaturgije, ki je bolj študija kot dogajanje. Svoji zasnovi dramskega mozaika iz del Cehova je ostal Babič zvest tudi v režiji. Ansambel je uglasil in intenzivno poglobil, da so prepričljivo ustvarili znane čehovljanske like »male ljudi«, preproste in navadne ljudi brez sleherne teatralnosti, brez patosa, velikih besed in pretresljivih akcijskih dejanj. Skratka, življenje, ki ga živi mali človek iz dneva v dan, vendar pa tudi to življenje ni brez usodnih in celo groznih prebliskov. Priznati je treba, da je letos že drugič tržaški gledališki ansambel zelo uspešno opravil svojo nalogo; kajti Shakespeara in Cehova je težko dobro uprizoriti. Razen v igralcih je imel režiser Babič pri uprizoritvi Cehova veliko oporo v glasbi Pavla Merkuja
in v scenaristu inž. arh. Ernestu Franzu. V večjih vlogah so nastopali Modest Sancin, Rado Nakrst, Silvij Kobal, Danilo Turk, Jožko Lukeš, Zlata Rodošek, Leli Nakrst, Stane Starešinič in Julij Gu-štin, v manjših pa še Stane Raztresen, Edvard Martinuzzi, Alojz Milic, Llvio Bogateč, Nora Jankovič in Josip Fišer.	Z. L.
Stil
USPEHI IN TEŽAVE KOPRSKE
Tj	® o V
e Knjižnice
V prazničniSi gineli tudi „MÄta fn pastorke"
Amaterska skupina koprske Svobode bo kar pet dni zapored z dvema predstavama na dan razveseljevala otroke koprske občine z mladinsko igro »Mačeha in pastorka«. Premiera igre, ki jo režira Albin Penko, bo v nedeljo, 24. decembra ob 17. uri popoldne v koprski gledališki hiši. Tukaj
O KULTURNI PROBLEMATIKI V KOPRSKI KOMUNI
Na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in sveta Svobod je občinski Sindikalni svet v Kopru sklical v ponedeljek, 19. t. m., posvetovanje, na katerem naj bi proučili kulturno problematiko v komuni. Posvetovanja so se udeležili poleg predstavnikov komune tudi predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov.
O posvetu, na katerem so razpravljali o važnih in zanimivih 'prašanjih kulturnoprosvetnega .vljenja v koprski komuni, bo-o poročali podrobneje v prihodnji številki.
hodo tudi ponovitve 25., 26., 27., 28. in 29. decembra ob 10. in 13. uri v vseh omenjenih dnevih. 30. decembra pa bo skupina koprskih amaterjev gostovala z dvema predstavama v Izoli. Predvidevajo, da si bo igro »Mačeha in pastorka « ogledalo najmanj deset tisoč otrok.
Vlado Sarič: GOZDNI PREBIVALCI. Izdala Mladinska knjiga. Predvsem moramo povedati, da pisatelj zgodb o gozdnih prebivalcih ni suhoparen strokovnjak, marveč se loteva snovi bolj kot pisatelj kakor pa kot znanstvenik. Njegova pripoved o živalih, ki žive v gozdu, je nevsiljiva in zanimiva in v njej zvemo marsikaj poučnega o naravi in njenih prebivalcih.
Ob zborovanju slovenskih knjižničarjev v Kopru se je pred širokim forumom obravnavalo tudi vprašanje knjižnic in knjižničarstva v koprskem okraju. Tako smo slišali spodbudne besede, ki so v nas utrdile prepričanje, da se je treba tudi novih nalog lotiti pogumno in z dobro voljo.
Koprska študijska knjižnica izposoja knjige za študij. To vedo mnogi Koprčani. Redki pa so tisti, ki bi vedeli kaj več o tem, kako zamotano je vprašanje izposojanja. Poslovanje namreč še ni dovolj ročno, ker knjižnica še nima stvarnega kataloga. Diiaki pa, ki prihajajo zadnje čase tru-moma v to knjižnico, navadno ne vedo, kdo so avtorji del, ki jih iščejo. Profesorji, ki so jim odobrili ustrezne diplomske teme. se v večini primerov ne potrudijo.
da bi jim dali kaj več navodil (slavisti in zgodovinarji so najbolj častna izjema!). Zaradi tega se dogaja, da zamudi knjižničar z dijaki ure in ure. Če dijak ne ve prav nič o literaturi, ki jo potrebuje, mu sicer lep imenski (avtorski) katalog študijske knjižnice prav nič ne koristi, stvarnega kataloga pa ni. Kdor pozna delo v knjižnici, dobro ve, da zahteva sestavljanje takega kataloga veliko časa in strokovno sposobnih ljudi. In zaradi tega se študijska knjižnica že nekaj let bori za nastavitev še enega knjižničarja, ki bi prevzel skrb nad stvarnim katalogom.
V večini primerov se obiskovalci v knjižnici posvetujejo o izbiri lil erature. To je zamudno in odgovorno delo. Naj povemo, da je imela letos knjižnica okrog 11

Folklorna skupina, ki jo je letošnjo pomlad ustanovilo Turistično društvo Piran-Portorož in
UCENCI KOPRSKE
OSNOVNE ŠOLE »PINKO TOMAŽIČ«
Učenci II. osnovne šole v Kopru so preteklo soboto v koprski gledališki hiši -Skupno s svojimi učitelji počastili 20. obletnico smrti revolucionarja Pinka To-mažiča, po katerem nosi šola tudi ime. Ob 8.30 uri dopoldne so se poklonili spominu velikega borca najnižji razredi, ob 10.30 uri pa učenci višjih razredov, skupno okrog tisoč otrok. Šolarji so povabili na svečanost tudi številne sodelavce Pinka Tomažiča, med udeleženci pa je bila tudi mati pokojnega revolucionarja. Učenci so ginjeni ženici poklonili lep šopek cvetja, medtem ko so mladi kulturniki presenetili prisotne z bogatim programom, za katerega je napisal vezni tekst Igor Pelan, pevski zbor pa je vodil Bruno Perlč Učenci osnovne šole »Pinko Tomažič« so slovesnost na željo številnih članov Zveze borcev ponovili pretekli torek, kar je nedvomno lepo priznanje za organizatorje in izvajalce programa
ki je s pomočjo znane koreograf-ke za narodne plese Tončke Ma-roltove in pod vodstvom prizadevne Angelce Lenarčičeve v tako kratkem času naštudirala toliko istrskih in gorenjskih plesov, da je lahko že v letošnji sezoni nastopala s prav zadovoljivim uspehom, je v zadnjem času čutila potrebo po organizacijski ureditvi.
• Na sestanku ta teden s predsednikom ObLO Piran Davorinom Ferligojem, ki je bil gla~vni nobudnik za ustanovitev skupine, in predstavniki Turističnega društva je bilo sklenjeno, da se folkloi 'na skupina popolnoma osamosvoji. Predlagan je bil 5-članski upravni odbor, v katerem so poleg predstavnika folklori-stov in vodje skupine še predstavnik upravnega odbora Turističnega društva, predstavnik DPD Svoboda in peti član, ki bi bil predsednik tega odbora. Odbor bo pripravljal program dela, predračun dohodkov in izdatkov in pogodbe s Turističnim društvom za dotacijo in za število prireditev, ki jih bo skupina nudila društvu za to dotacijo, z drugimi pa za višino odškodnine za vsak nastop skupine. Skupina bo preko zime razširila svoj program z novimi plesi, prikazovala pa bi lahko tudi razne ljudske običaje, ki so bili v navadi med solinarji,
ribiči, kmetovalci in drugim prebivalstvom Slovenske Istre. Fol-kloristi upajo, da bodo lahko vadili in nastopali tako uspešno, da jim bo to v zadovoljstvo, vsem nam pa v ponos, da smo z njihovo pomočjo znali ohraniti oziroma oživiti tako dragoceno narodno umetnost.	Jule
tisoč obiskovalcev (dnevno povprečje za 4 zimske mesece je 60, za ostale mesece pa 28), izposodila pa je okrog 25,000 enot. Obiski v knjižnici pa še stalno naraščajo in v njej se kopičijo velike količine tiska.
Uspešno delovanje knjižnice pa zavisi v veliki meri tudi od sestave in števila osebja. Koprska študijska knjižnica bi nujno morala sestaviti knjižni katalog, ker bi tako lahko uspešneje reševala naloge matične ustanove, obenem pa sodelovati pri sestavljanju republiškega centralnega kataloga. Včasih se zgodi, da obiskovalci v koprski knjižnici ne najdejo zaželenega dela in si ga zato sposodi zanj koprska knjižnica v centralni knjižnici v Ljubljani. Ta posredovalna vloga knjižnice pa terja centralni knjižni katalog, za kar koprska ustanova nima dovolj sposobnih moči.
Seveda to še daleč niso vsi pereči problemi knjižnice: prostori so pretesni, skladišča zabasana, tu je še vprašanje investicij itd. Kot smo povedali v začetku, je bilo delovanje koprske študijske knjižnice v letošnjem letu sicer zelo uspešno, vendar pa so na drugi strani odprte v tej ustanovi, še številne vrzeli. Da pa bo knjižnica tudi v bodoče kos novim in vedno zahtevnejšim nalogam, bi bilo treba vsaj nekatera vprašanja takoj rešiti. Srečko Vilhar
Na sedežu Okrajnega odbora SZDL v Pulju so se najprej sestali predstavniki medkrajevnih komisij za manjšinska vprašanja z Reke, Pulja in Kopra. Posvetovanja so se udeležili tudi odgovorni referenti v komisijah za manjšinsko, šolstvo in predstavniki italijanske Unije.
Na posvetovanju so ugotovili, da je večina problemov v manjšinskem šolstvu skupna in da je zato tudi prav, da' jih rešujejo skupno ob navzočnosti predstavnikov vseh treh okrajev in obeh republik. Na posvetovanju v Pulju so se dogovorili, da bo prihodnji sestanek na Reki. kjer naj bi obravnavali izključno problematiko italijanskega šolstva.
Glavna ugotovitev reškega posvetovanja je bila. da je trenutno naivečia ovira pri razvoju italijanskega šolstva pomanikanje učnih kniiff. Zato so zadolžili 'i"1-lijansko Unijo, naj čimprej skliče komisiio strokovnjakov-pedago-gov, ki naj proučijo, katere knji-
ge bi lahko uvozili iz Italije in katere bi tiskali doma.
Ob zaključku posvetovanja na Reki so sprejeli sklep, da bo prihodnje posvetovanje v Kopru, kjer bodo razpravljali vprašanje italijanske manjšine kot faktor zbliževanja med Italijo in Jugoslavijo in analizirali finansiranje italijanskega šolstva.
Franz Kafka: SPLET NOROSTI IN BOLEČINE. Dvajseto stoletje je dalo na področju književnosti tri velike ptsateljc-revolucionarje. Eden od teh treh je Pranz Jiafka, Zid, ki se je rodil 1883 v Pragi in je umrl leta 1924. Njegovo delo je postalo znano in si je ipriborilo svetovno slavo šele po njegovi smrti. Bil je sanjač in njegova dela so skoz in skoz zasnovana in ustvarjena ikaikor sen; do smeha natančno posnemajo nelogično in tesnobno norčijo sanj, teh čudovitih senčnih iger življenja, Takšen se kaže ta nenavadni pisatelj tudi v knjigi Splet norosti in bolečine, kjer je zbranih deset novel, ki jih je prevedel Herbont GrOn, Izdala ipa v zbirki Školjka Mladinska knjiga,
nove knjige, ki jih je ¡zdal zavod »borec« v počastitev dvajsete obletnice začetka vstaje narodov jugoslavije
zahodnim
O Odlomek iz knjige BELA © KRAJINA — skozi vihar-© je k svobodi. Opremil Mi-© ligoj Dominko
V pričetku leta 1943 so se ori-čeli svetovni politični dogodki bistveno spreminjati v korist zaveznikov, pa tudi narodnoosvobodilnega gibanja Jugoslavije. Na vzhodnem bojišču je Rdeča armada pri Štalingradu temeljito potolkla nemško vojsko, prebila blokado Leningrada in nadaljevala z ofenzivnimi sunki, potiskajoč Nemce iz svojega ozemlja. V Afriki so angloameriški zavezniki čistili ozemlje in nemško-italijanska vojska je bila tudi na tem bojišču pred uničenjem. Med tem časom je silno porastlo narodnoosvobodilno gibanje v Jugo-
JANEZ VITKOVIČ
slaviji. V Sloveniji se je partizanska vojska hrabro borila z okupatorjem in domačimi izdajalci, ustaši, četniki in belo gardo.
Z ustanovitvijo AVNOJ so bili položeni temelji, na katerih se je pričela izgrajevati nova Jugoslavija. Ta pot je bila nakazana zlasti na prvem zasedanju AVNOJ v Bihaču 26. in 27. novembra 1942 z govorom tovariša Tita. AVNOJ je postal osrednje politično telo in je predstavljal narode Jugoslavije tudi na zunaj. Resnica o narodnoosvobodilni borbi v Jugoslaviji je pričela prodirati v svet m zavezniki so pričeli pošiljati v Jugoslavijo tudi svoje predstavnike. V Slovenijo je prišel major Jones, ki je postal zelo priljubljen med prebivalstvom. Živel je večinoma v Beli krajini in tudi sam spodbujal ljudi k borbi. V tej dobi se je docela uveljavilo osvobodilno gibanje Jugoslavije,
Ta razvoj je hudo ogrožal reakcionarne in izdajalske krose stare Jugoslavije, ki so organizirali in vodili bratomorno klanje samo zato, da bi si obdržali svoje privilegirane pozicije. Zavedali so
O
se, da gre zdaj za vprašanje »biti ali ne biti«, zato so sprožili vse sile, da bi uničili osvobodilno partizansko gibanje. V ta namen so organizirali skupno z okupatorjem zloglasno peto ofenzivo, ki je znana pod imenom »Sutjeska« in je bila od vseh sedmih najhujša. Pri' tej ofenzivi so sodelovale italijanske, nemške, ustaške, nedi-čevske in bolgarske čete. V času, ko so partizani vodili ogorčene boje s četniki in imeli veliko število ranjencev iz komaj končane IV. ofenzive, je proti 20,000 borcem nastopilo 120.000 sovražnikovih vojakov, oboroženih z najmodernejšim orožjem. Do odločilne bitke je prišlo v dolini Sutjeske v pričetku junija 1943. Tu se je partizanska vojska prebijala skozi tri sovražnikove obroče in se naposled z vrhovnim komandantom prebila iz smrtonosnega objema. Pri tem je bil 9. junija 1943 ranjen tudi tovariš Tito v roko. To je bil v resnici hud dan, saj so bili valovi Sutjeske kar rdeči od krvi. V bojih je padel tudi legendarni partizanski komandant Sava Kovačevič. V tej ofenzivi se je pokazala brezprimerna hrabrost partizanov. Padlo je 8000 partizanov, poleg tega je razsajal še pegasti legar, proti kateremu so bili partizani zaradi pomanjkanja zdravil brez moči. Tako so bile znatno zrahljane vrste brigad, nekatere so celo docela izginile. Toda okupator ni dosegel svojega namena, brigade so kmalu prešle spet v ofenzivo, s čimer je bil znatno dvignjen ugled NOV in omogočen nadaljnji razvoj izgradnje države.
Medtem k6 so imeli partizani pred seboj že svetle perspektive, za katere so se napredne množice borile, so postajali okupatorjevi plačanci, belogardisti, vse bolj nervozni. Zavedajoč se bližajočega se poloma svojih gospodarjev, so se z obupnimi napori trudili, da bi še zadnji čas pomnožili svoje vrste. V ta namen so sprožili tudi na političnem področju izredno dejavnost, misleč da se bodo naposled še lahko predali no-
vemu gospodarju zaveznikom.
V pričetku 1943. leta so sprožili med prebivalstvom silno kampanjo za vstop v belo gardo. Po katastrofi na Suhorju so belogardisti sicer še držali svoje razbite enote v Metliki, Semiču, Črnomlju in deloma v Dragatušu, toda te enote niso predstavljale nobene vojaške moči več. Okupator je uporabljal belogardiste le kot lovske pse in jih od časa do časa spuščal na pripadnike OF. Svoj krvavi posel so vedno temeljito opravili in čestokrat pokazali več krutosti kot sam okupator.
Ta gonja je potekala zlasti iz župnišč in s prižnic. Duhovščina je zlorabljala najgloblja verska čustva in prepričevala katoličane, da gre za obstoj vere. Ta zloglasna politika je potekala od samega škofa Rozmana, pater nemškega viteškega reda Ivnn Sal-mič, ki je bil kaplan'v Vinici, je na svečnico, 2. februarja 1943 kar s prižnice novačil za belo gardo. Govoril je: »Verniki, prišel ie čas, ko morajo katoličani braniti svojo sveto vero s križem in mečem pred nastopajočim komunizmom.« Pri novačenju so obljubljali, da bodo fantie mirno živeli v nekaterih krajih, ki so zaščiteni, in da bodo imeli dovolj živeža, če se bo pa kateri hotel malo vicati. si b.-. s tem zaslužil nebesa. Razširjali so letake z obupnimi klici: »Na boj proti OF!« V teh letakih so se tudi otepali imena »belogardisti«. V letaku »Samoobramba«, v katerem so propagirali svojo legijo smrti, so pisali: »Mi nismo niknki belogardisti, kakor nas imenujejo partizani. Bratje Slovenci, ne pustite govoriti o nas, da smo belogardisti!« Dasi-ravno so prosili, obljubljali raj in grozili s peklom, Belokranj.ci le niso hoteli pristopiti k beli gardi. Njihov klic ie bil klic vpijočih v puščavi. Njihovo število se po katastrofi na Suhoriu ni več bistveno spremenilo. Odgovor ljudstva na ponovno oživljenje bele garde je bil »Vsi v partizane!« Ta parola je široko odjeknila med ljudstvom, ki se je pričelo spomladi leta 1943 zopet množično vključevati v partizansko vojsko. S tem se je sprožil ljudski -val, ki ga ni mogla zadržati nobena sila več.
© iz antologije del sloven-© skih pisateljev padlih v © NOB pod skupnim naslo-© vom IZ KRVI RDEČE. © Uredil Tone Pavček, opre-© mil Miligoj Dominko
»Bologna, Bologna« bijejo po tračnicah kolesa fašističnega vlaka, drvečega proti Borovnici. Deset živinskih vagonov, skrbno zapahnjenih in zaklenjenih, v vsakem pa petdeset slovenskih ljudi, stisnjeno čepečih na umazanih tleh, pogreznjenih v temo, okovanih v obup, ki se skriva v klavrnem poskusu prekinjajočih se popevanj, vzklikanj in tolaženj, dušečih se pod težo ponižanja in razžaljenja, ki je oblatilo slo in sto src na dan nedelje — 28. junija 1942.
Filmske slike čara spomin in razgreba živo rano v plamen. Pred dvanajstimi urami si še sedel na vrtičku, gledal svoja otroka, ki sta se igrala okrog tebe, se pogovarjal z ženo in ji odganjal zle slutnje, ko ti je pokazala z nemim pogledom na ulico: »Blokada!« Potem. — gnetenje italijanskih vojakov po hiši, slikanje po omarah in predalih za čevlje, smučmi, rjuhami, premetavanje otroških igrač, prezirljivi posmehi parfumirdnih plačancev ... Potem — vsi moški iz hiše v spremstvu oboroženih čuvarjev zakonitega ropanja na kamione. S pogledom si še objel nič hudega sluteča otroka, ženi si še stisnil roko in jo potolažil, da se vrneš čez eno uro, pa si ta hip pozabil, da si bil vendar že vse le mesece povezan s partizansko mrežo, ki je zapletla hišo za hišo, idico za idico v nevidno telo, v živ organizem upora, ki bo neko uro zdivjal tujemu nasilniku v hrbet. Pozabil si, da si Slovenec, torej zločinec. Naprej. Nova slika. Stojiš v gosjem redu na dvorišču belgijske vojašnice in čakaš, da stopiš pred častnika, ki predstavlja s skritimi ovaduhi za stebrom
© Odlomek iz zapisa osvobo-® dilnega boja 1943—1945 © SONCE IN CESTE. Zuna-© nja oprema Jože Brumen, © ilustracije Lidija Osterc
Sneži, sneži, sneži . . . Kar neprestano in neutrudno, že tretji dan. Droben suii sneg, pravi pršič se neslišno kopiči, puhasta bela preproga je vse obilnejša, vse mehkejša.
Kako čudovito je zreti skozi okno v čipkasto zaveso, ki prav rahlo mi-gota, in se predati tišini, ki je zavila stvari in človeka v svoj beli nežni prt.
Toda meni je zdaj tako težko, tako bridko in žalostno pri srcu . . . Pravkar sem dobil ob Feliksa pismo, kateremu je priložil odrezek iz »Slovenca« s poročilom, kako so na Grosupljem ubili očeta. Feliks je še pripisal v imenu vseh tovarišev z okrožja, da je storil prav, zakaj najbolje je, če zvem čimprej o težki novici, saj zvedel bi tako in tako. Vedi, je še dodal, da bomo s teboj ob tvoji bolečini.
Hvala, dobri Feliks, hvala prijatelji!
Toda zdaj mi tako prlja, da sem čisto sam v sobi: naslonil sem obraz na mrzlo steklo in se predal mraku, ki hitro zavija kostelski hrib v svoje temne tenčiee. Se malo pa bo spet noč, zimska, tiha in spokojna noč.
V naslovu so napisali: Glavni komunistični terorist grosupeljske okolice prijet! In še: Na begu ustreljen. Kje le so ga pobili? Prizadevam si, da bi odkril njegovo zadnjo pot; kje in kako so ga gnali in pokončali?
Prav gotovo je pomislil tudi na Svoje čebele, ko je spoznal, da se bližajo zadnje minute. Se malo in spet bo pomlad, ga je najbrž spreletelo, na prisojnih peskih tam pod Polico bo zacvetela pesa, češnjevo popje bo vzkipelo, mačice se bodo posule z rumenim prahom in čebele bodo žuž-njale, pijane od obilja nektarja.
Kesno si sprašujem vest, če bi lahko preprečil nejgovo smrt, če bi ga pred enim mesecem, ko sem se mudil v Zapotoku, obiskal v Grosupljem in ga poskušal odpeljati s seboj. Zvedel sem namreč, da je ostal doma čisto sam. ker so mamo prijeli domobranci na ljubljanskem bloku in jo zaprli. Predstavljal sem si, kako mora biti nesrečen; sa.i je bil vedno tako nerad sam, niti dneva ni vzdržal, kaj šele v takšnih časih. Prav gotovo nemirno tava od znanca do znanca, od gostilne do gostilne, naleze se ga, saj mu gre tako hitro v glavo, in začne govoriti in zabavljati.
Nisem odšel domov. Ne toliko, da nisem utegnil, v eni noči bi bil lahko čez Sentjurje in nazaj in Janez Pra-jer, ki pozna okrog svojega Turjaka vsak grm, vse steze in stezice, bi prav rad stopil z menoj, oba sva dolgih krakov in korakov, mimogrede bi bila na Grosupljem. In takrat še ni bilo sovražne postojanke tam; nekakšno inedvladje je bilo, podnevi so prihajale po cesti iz Ljubljane močne neinškodomobranske patrulje, ponoči so se vtihotapile partizanske. Pa sem pomislil; saj ni samo on v stiski in tegobah, koliko jih je v mnogo večjih in težavnejših, pa so prav tako prepuščeni svoji pameti in uvidevnosti. In spomnil sem se še, kako mi ni bilo nikoli všeč, kadar sem srečal tega ali drugega svojca kakšnega funkcionarja, ki so ga nastanili na varnem v zaledju osvobojenega ozemlja in naročili skrbeti zanj, kot bi bil ne vem kakšna dragocenost za osvobodilni boj.
Ko sem bil zadnjič doma — ko smo se zadnie dni oktobra mudili v Velikih Laščah, sem skočil s kolesom čez Turjak v Grosuplje — je bila nemška ofenziva pred durmi. V ljudeh je že bil nemir in strah. Vprašala sta me, ka.i naj storita? Kaj jima svetovati? Naj se umakneta s partizani vsaj pred prvim sovražnim navalom ali naj ostaneta doma? Za to ni recepta, sem jima dejal. Vsekakor si najbolj varen, če imaš puško v roki in veš, kje je sovražnik. Toda tudi tam te zadene!
Postalo je že temno. Iz učilnice na drugi strani dvorišča lije svetloba in skozi' n.ien bleščeč pramen se nizajo bele niti snežink. Zdaj je že čas večernega razvedrila, vendar niso glasni kot drugekrati. Morda iz obzirnosti do mene, čeprav je smrt danes tako vsakdanja stvar, da ima človek zanjo že čisto drugačna merila. Prizadene te in se ,il vsaj za trenutek prikloniš, če je že stopila prav na tvojo pot, pokosila pred očmi tovariša, prijatelja, vrstnika, sicer te skoraj ne gane več. Kako bi sicer tudi zdržal vso to težo na duši, če se ne bi privadil, beli botri!
Ugibaj, preštej, če moreš, koliko življenj nasilno končuje prav ta trenutek, ko je sicer tu pri nas na Ko-stelu spokojen zimski večer. Pohiti v duhu po vsej zemeljski krogli: na morjih se pravkar potapljajo ladje, ki so jih torpedirale podmornice, ljudje tonejo; na tisočih kilometrih bojnih črt stojijo in ležijo v strelskih jarkih, gnezdih, zakloniščih in od mi-
lijonov vojakov, ki si sovražno stojijo nasproti, jih toliko in toliko deset in morebiti več sto prav ta hip preminja od krogel, granat, bomb, ognja, noža, roke, plina, kdo bi naštel vsa moderna morilna orodja; v zaporih in taboriščih, koliko nesrečnikov umira to minuto; in še in še . . .
Glej, bil si le eden med milijoni, ki so že in še bodo nasilno umrli v tem groznem metežu. Toda bil si moj oče; poznam te in želim živega, tvoja zanimiva in svojska življenjska pot ni zaslužila takšnega grdega in krivičnega konca. To boli!
Pa sa.i niso mogli vedeti, nesreče, koga ubijajo. Zanje je bil komunist; in to zadostuje, da se dolenjskim belogardističnim kmečkim fan-tinom in možakom ne zatrese vest in roka, ko jim ukažejo pobiti takšno »komunistično gnido«.
Kje bi tudi mogli vedeti, da je bil deseti viničarski otrok, pravi deseti brat, ki si je moral po očetovi smrti že z desetimi leti sam služiti kruh? Kaj vse ni poskušal, da bi zadovoljil
RADKO POLIC
svoj nemir ni slo po znanju: učil se je za kovača, čevljarja, pleskarja, pekel kostanj na graskih ulicah, se udinjal v Ueobnu za rudarja, nestrpno čakal sedemnajstega rojstnega dne, da bo lahko odšel prostovoljno k vojakom. Hotel ,ie k mornarici, pa je zdravnik ugotovil, da je nagnjen k vrtoglavici; Ker je hotel na vsak način na morje, so mu svetovali obalno artilerijo in ga poslali na Lošlnj. Brhkega in bistrega fanta so opazili in ga poslali v podofocirslto šolo v Pulj, ki jo je končal med najboljšimi. Kam po vojaščini? Kaj če bi šel za orožnika, so mu svetovali, In ga napotili v šolo v Trst. Ne, žandar ne 1)0, neprijeten in po svoje grd posel je to. Stopil je na železniško ravnateljstvo in se ponudil v železniško službo. Kakšne šole ima, kaj zna'.' To in to. Znabiti bi bil lahko prometnik; poskusili bodo in pošljejo ga v ule na postajo v Volčjo drairo. Izpite je opravil v najkrajšem možnem roku z odličnim uspehom. Nato nenadoma vojna: komandir topniškega voda, ruska fronta, Karpati: tifus, prižgejo mu že svečo, pa se zliže, povratek k železnici — najpre.i na postaje za italijansko fronto — Štanjel, Prvačina, Grahovo ob Bači. nato zaradi bolezni na mirnejšo postajo v hribih, Rožni dol.
Konec vojne, konec Avstro-ogrske, osvoboditev domovine.
Tisto znamenito oktobrsko noč ,ic bil v službi. Rožnidolska dolina je že zdavnaj zasnula, le na postaji je še utripala petrolejka kot svetilnik v samotnem pristanišču. Kot po navadi je izkoristil odmor med vlaki, privil je svetilko na brzojavni mizi, legel na divan, se pokril čez glavo s plaščem in zadremal.
Ko je začel aparat, ki je povezoval vse postaje od Ljubljane do Karlov-ca klopotati poziv »vsem«, je kar med dremežem samodejno stegnil roko in ga odprl: beli trak je stekel kot potoček med kolesci in na njem so se zarezale plave črte in pikice, najprej še vedno »vsem«, potem pa nenadoma v slovenščini. Najprej je prisluhnil, potem ga je vrglo pokonci, hitro je vzel trak med prste in bral: Od polnoči 29. oktobra 1918 . . . svobodna, samostojna Slovenija . . . slovenščina uradni jezik ... V njem je vzkipelo, ni vedel, ali bi se od sreče in veselja smejal ali jokal. Pograbil je službeno trobento, ki je visela nad telefonom, in planil čez peron med tire: črna topla oktobrska noč je bila brez šuma in vzdiha. Zatrobil je z vso močjo — tra-ra, tra-ra, tra-ra — mogočen zvok je prelomil tišino, se pognal po dolini in vrhovih na vse strani in se kot odmev vračal. Na postaji so začeli odpirati okna in zaspani in preplašeni glasovi so spraševali, kaj, za božjo voljo, se je zgodilo? On pa je še enkrat zatrobil, potem pa kot obseden kričal: »Vstanite, vstanite, svobodni smo, konec je z Avstrijo, živela Slovenija!« Zdaj je lahko dal do kraja duška svoji vroči ljubezni do domovine. svojemu slovenstvu, svojemu socialističnemu in republikanskemu prepričanju.
Ko sva se zadnjič poslovila, sem mu dejal, da morebiti ni več daleč dan. ko bo lahko spet zatrobil in oznanil ljudem konec vojne, svobodo in mir. In ne bodo ga zato proglasili za prekucnila in prenapetega rdečkarja, kot so ga za trobentanje v oktobrski noči 1918. leta.
Toda ne, no bo ga ob uri, ko bo spet šlo sporočilo »vsem« in bomo planili, kar nas ho še živih in kjer nas bo že dohitelo, se objemali, vriskali, streljali v zrak. In tudi trobili, če bomo imeli pri roki trobento.
Nekdo je tiho odprl vrata in me še enkrat opomnil, da je čas večerje.
Ko se napotim čez dvorišče proti jedilnici, še kar naprej gosto sneži.
ter
m
tvojo usodo. Samo tvojo? Glej jih nove in nove kamione, ki dova-žajo slovensko, človeško blago v žrelo tiranom. O, usoda slo, tisoč, deset tisoč Slovencev! V brezmejnost rastejo vrste ujetih civilistov vseh starosti, vseh stanov, v brezmejnost se razteza to dvorišče v dopoldanski sončavi med pobli-skavanjem in klopotanjem pušk in mitraljez, kjer se odloča usoda deportirancev, internirancev te, talcev za ogrado španskih jezdi cev. Stopiš pred častnika. Mrl ie pogleda, s posmehljivo kretnjo ti namigne na levo. Kocka je padla. Preden se zaveš, si že prestopil na drugi breg. Vojak ti vzam.e izkaznico in te mrzlo odvede v že polno čakalnico. Tam se jih gnete že sto, stisnjenih ustnic, nemih, mrkih, in za kratek čas skrbi italijanski radio ob pripevanju Tosce in Traviate. Tako. Končano je. Zbogom žena! Zbogom otroka! Danes se ne vidimo pri kosilu in tudi jutri ne . .. Znova in znova jih nagnetejo v čakalnico ,.. In potem se zliva mrtvo krdelo nazaj na dvorišče za žično oviro, za katero čakaš kot prodana živina na sejmišču eno uro, dve,, štiri, šest, vse do devetih zvečer, do
MIRAN JARC
policijske ure, ki izprazni ulice, da se po njih lahko odženejo zl činci po šest v eni vrsti ob b nem spremstvu pušk in mitralj. na kolodvor. Petdeset v en živinski vagon, deset takih vagonov, vmes pa pulman, oklopni, za rimsko rabeljsko gospodo.
Dež trka na stene, vlak drvi. Zdaj pa zdaj detonacije izza Borovnice. Prisluhnemo. Čudna čustva se dramijo v nas. Slutnje..'. Šest sto izmučencev vozijo iz domovine. Vlak stoji na postaji. Čakamo. Minute, ure. Glasovi železničarjev. Vlak od tržaške strani. Ničesar ne vidiš. Samo poslušaš. Zdaj si samo uboga zgarana žival, čepeča ob steni. Čakamo. Česa? Oh, žalostno srce. Za teboj je splašena, stisnjena Ljubljana, vred teboj pa glad, bolezen, mučenje. smrt. Ne, ne, ne. se zvijaš kot črv. Tisočkrat ne. Živeti hočem. ker sem človek, ker sem Slovenec, ker hočem delati za svoje, za dom, za Slovence. Blaz-viš. Kaj je tvoj upor zdai v rož-Ijajoči kletki. ~daj ko slišiš samo utrivanje svojega srca in koles po tračnicah. Ah, nekie so partizani. Par-ti-zani. Čarodejna beseda, Partizani, čudežni borci! Oh, ne, ne, kaj se slepiš s prividom to črno uro, ko te peklenski vlak odnaša v počasno italijansko smrt.
Resk ... pok pok pok ... bum, bum, bum. Kakšne peklenske za-tvornice so se odprle! Vlak se na odprti progi ustavil. Posluš Butanje, streljanje, ogenj od vse povsod. Buta, reže, seka v vagone, da oledenevaš. Svinčenke luknjajo lesene stene vagonov. Kriki: »Zadet sem!« Vpitje, Trenutek pred silnim dogodkom. Hip pozneje zveš. Skozi mozeg ti gre. Partizanski napad! Partizani iz zasede. Partizani. Noriš, ko se zaveš, kaj ti je zagodla blazna igra usode. Pokonci! Kaj je to?
»Hura ... hura ... juriŠ! Fantje!« To je bitka. Kričanje vsevprek. Pokanje je nenadoma prenehalo, hromci v vagonih so na nogah. »Mi smo Slovenci.« Odprite nam! Zaklenjeni smo. Siloviti udarci po vratih, streli v ključavnice- Sekunde blazne napetosti! Zdaj, zdaj se zgodi ču-. dež! Vrata se odpro: verig ni več. Fantje, ven! Prosti ste! Slovenci! Ali je res? Je res? Ne premišljuj! Skok, dva, tri. Že si iz vagona. Telesa kar plavajo po bregu v^ goščavo. Za nami pokajo. Nena doma pred teboj dekle s puško roki. Partizankc. Le naprej, kar naprej, fantje! Blizu so straže z vodniki... In že se Amaconka obrne in izstreli proti stoječemu vlak u. Ljudje hite naprej v goščavo. Sprejmejo nas oboroženi vodniki. Slovenski vojaki. Rešeni smo. Spet je potrkala usoda. Zdaj si pri svojih. Odslej je naš dom gozd in naše življenje polna borba zcl svobodo, za Slovenijo, z§ novega človeka.
<zj) M
Taborniške enote koprskega okraja so se obvezale, da bodo do 22. decembra — Dneva. Jugoslovanske ljudske armade — izvedle svoje letne občne zbore.
Zakaj so si postavile prav ta rok?
Taborniška organizacija proslavlja v letošnjem letu poleg 20-letnice revolucije tudi 10-let-nico svojega uspešnega in za delo mladine koristnega ter plodnega dela. Jugoslovanski taborniki so ti dve obletnici proslavljali s svojim III. zletom, ki je trajal vse leto. zaključil pa.se bo na dan JLA. Okrajna zveza tabornikov našega okraja pa bo še prav slovesno počastila ta praznik:. razvili bodo svoj prapor.
Skoro vse enote koprskega okraja so že podale obračun dela v letošnjem letu. O občnih zborih koprskih, izolskih, divaških in pivških tabornikov smo že pisali,
prejšnjo soboto in nedeljo so o svojem delu poročali taborniki čete »Javor« s Prestranka in odreda »Kraških viharnikov« iz Postojne, v Portorožu pa so ustanovili samostojno četo »Morskih viharnikov«. Odreda »Sergeja Mašere« iz Pirana in »Snežniških
POHVALE ZA »BELO KRAJINO«
Najnovejša in največja ladja ¡^Splošne plovbe« iz Pirana, ki je obenem med največjimi v Jugoslaviji, spada med najmodernejše ladje na svetu. Ugledni švicarski strokovni časopis je v eni izmed svojili številk napisal, da je »Bela Krajina« odlično opremljena ladja. Zlasti sodobne so njene naprave za vkrcavanje in iz-ltrcavanje tovora, tako da so te operacije neodvisne od luških prelcrce-valnih naprav.
V puljski ladjedelnici gradijo nadaljnje takšne ladje velikanke, drugo po vrsti za našo »Belo Krajino«, njej enako »Ljubijo«, pa so pred kratkim izročili zadarski tankerski plovbi.
Enote JLA so opremljene z najnovejšimi dosežki tehnike. Različne tehnične naprave, med katerimi se zlasti uveljavljajo elektronski aparati, so vojakom v veliko in dragoceno pomoč pri opravljanju njihovih dolžnosti v obrambi domovine pred morebitnim napadalcem. Na sliki: naš vojak pri delu s sodobno radarsko napravo za ugotavljanje sovražnih letal in podobnega
Izolsko komuno za praznik JLA
Prebivalci izolske komune so se z največjim prizadevanjem pripravili na počastitev 20. obletnice rojstva naše ljudske armade — tembolj, ker občani vse doslej niso imeli priložnosti, da bi navezali s pripadniki JLA tesnejše stike.
22. decembra se bodo pripadnikom JLA oddolžili najprej vsi delovni kolektivi izolskih gospodarskih organizacij s skupnim darilom — prometnim kabinetom večje vrednosti, ki bo služil za prometno vzgojo tako armadi kot civilnemu prebivalstvu.
Svečana akademija bo 23. decembra ob 19. uri v izolskem Kulturnem domu. Ob tej priložnosti bo nastopila tudi godba postojnskega garnizona. V dopoldanskih urah istega dne pa bo delegacija oficirjev JLA obiskala tovarni Mehanotehniko in Dela-maris, kjer bodo gostje prebili več ur v razgovorih s člani kolektivov obeh tovarn; člani delavskega sveta in predsedniki ekonomskih enot pa bodo dele-
! PREVOZ BOLNIKOV Z LETALI IN HELIKOPTERJI
Še ta mesec bo zvezni Zavod za socialno zavarovanje sklenil pogodbo o prevozu zelo obolelih in poškodovanih oseb z letali in helikopterji Vojaškega vojnega letalstva. Tako bodo osebe, ki jim jc zaradi obolenja ali poškodbe potrebna nujna zdravniška pomoč, takoj prepeljali do najbližje zdravstvene ustanove, ali pa bodo prepeljali medicinske strokovnjake in zdravila do bolnika, ¡ki zaradi svoje bolezni aii poškodbe ne more hoditi.
gatom JLA tolmačili nekatera aktualna gospodarska vprašanja.
23. decembra popoldne se bodo aktivni oficirji JLA srečali v izolskih šolah z mladino, da bi pripovedovali mlademu rodu o svojih doživetjih v narodnoosvobodilni vojni,
Po akademiji, ki bo ob 19. uri, bodo člani ZROP razvili tudi svoj društveni prapor. Slavnost bodo zaključili s prijetnim družabnim večerom.	b
ruševcev« iz Ilirske Bistrice pa bosta v prihodnjih dneh izvedla občna zbora in izvolila novi upravi odredov.
Taborniki koprskega okraja bodo imeli svoj veliki praznik v soboto, 23. decembra. V popoldanskih urah se bo sestal na slavnostno sejo izvršni odbor okrajne taborniške zveze, potem pa bodo izvedli v veliki dvorani koprskega gledališča taborniki vseh enot akademijo in razvili svoj prapor, kateremu kumuje komanda garnizona Jugoslovanske ljudske armade iz Postojne. Po akademiji bodo taborniki odreda »Srebrnega galeba« iz Kopra v sodelovanju z drugimi taborniki pokazali partizansko-ta-borniško akcijo »Ilegalec«.
Naši taborniki so ponosni na uspehe, ki so jih dosegli. Prapor okrajne zveze pa jih obvezuje, da bodo v svojem delu še boljši.
Rdeči mrav
. , * Wm
C \ X
immmm
Ob Dnevu Jugoslovanske ljudske armade praznujemo obletnico — letos jubilejno —• vsi njeni rodovi: pehota, motorizirane enote, topništvo, letalstvo, ve-zisti itd., med njimi pa tudi naša mornarica — budni varuh našega morja in obale. Na sliki: rušilec »Split« domače izdelave med vožnjo po Jadranskem morju, medtem ko je na palubi postrojena vsa posadka razen moštva pri strojih in na drugih delovnih mestih
® v \r
Prav sedaj pozimi se v notranjosti Slovenije ukvarjajo športna društva in športne organizacije s problemi »prezimova-nja« svojih članov. Pomanjkanje pokritih športnih terenov pomeni namreč za večino športnikov v času zime konec kontinuirane vadbe in smotrnih treningov. Najbolj pa nedvomno prizadene zimsko mrtvilo atletiko in nogomet, kajti obe panogi neobhodno terjata prostorne športne terene, ki pa so, žal, v notranjosti Slovenije v zimskem času neuporabni. Sneg in mraz onemogočata še tako vztrajnim in izdržljivim športnikom, da bi lahko v času zimske sezone neposredno negovali in razvijali svoje sposobnosti.
Niso redki primeri, da je to ali ono slovensko športno društvo ali športna organizacija že usmerila pogled na našo obalo, kjer bi ob dokaj ugodnih klimatskih pogojih lahko tudi zima pomenila vsaj za omenjeni športni panogi nadaljevanje intenzivnih treningov.
Potem bi vsekakor naši športniki lahko že v prvih spomladanskih mesecih tekmovanj brez posebnega »segrevanja«" dosegali boljše rezultate.
Vsekakor se velja našim športnim forumom o koristih takšne pobude zamisliti. Podobno kot je v Makarski vznikel zimski športni center v zveznem merilu, bi lahko tudi naša republika dobila svoje zimsko športno torišče 'kjerkoli ob naši obali. Naloga bi bila izvedljiva tem laže, ker predvideva regionalni načrt slovenske obale tako iji tako gradnjo športnih parkov s športnim središčem v Kopru. Seveda bi za takšne potrebe, če bi trenirala .pri nas v zimskem času zastopstva večine športnih oiganizacij in društev iz vse Slovenije, morali že sedaj vsklajevati potrebe in misliti na zares sodobne in površinsko prostorne športne terene. Razumljivo — z udeležbo in pomočjo vseh zainteresiranih či-niteljev v naši republiki. V pri-
log takšne ureditve športnega zimskega središča za vso Slovenijo pa govori tudi dejstvo, da je večina počitniških domov v zimskem času nezasedena in tudi prenočevanja in eventualno prehrana za športnike ne bi bila problem.
Če omenimo, da sedanji statični koncept zimskih treningov zmanjšuje in siromaši fizično kondicijo večine športnikov in v nemajhnem številu tudi pasivi-zira številne člane predvsem atletskih disciplin, potem zares ne bomo smeli pozabiti na boljši odnos do naših športnikov. Odlični klimatski pogoji ob slovenski obali dobesedno ponujajo športne terene v zimskem času. (bb)
Pripadniki JLA dajejo vsako leto velik prispevek tudi gospodarski izgradnji naše domovine: cesto Petrovo brdo—Sorica v Julijcih so zgradile enote JLA leta 1!J57
France Magajna:
Da smo Gornjevremci od muh, to je lahko res; ne bo pa res, kar nam je Latnikov Nacl ondan očital, da smo namreč zadnje čase prav taki »rafali«, kot so bili nekoč Gaberčani.
Gaberče so majhna vas v bližini Senožeč, ki šteje kakih deset ali petnajst gospodarstev. Hudomušneži so nekoč pravili, da so si prav vse družine v tej vasi medsebojno v laseh in da ne najdete dveh, ki bi si ob srečanju privoščila dobro besedo. Ce je bilo vse tako ali ne, nisem mogel nikoli odkriti, čeprav sem mnogokrat potoval tam skozi. Kogar sem poznal, vsak je bil z mano prijazen, in najbrž so tisti hudomušneži le iz hudobije tako govorili.
Torej taki naj bi »ratali« tudi mi Gornjevremci zadnje čase. Seve, Nacl pretirava kakor vselej; širokoustnež je in nikar ga več ne poslušajte! Resnica je, da se vsak teden kaj po-kavsamo med seboj, a vse to delamo le »teoretično« tako rekoč. Ko se srečujemo na vasi, si kvečjemu potilio-ma prosimo za gliste, stiskamo fige v žepih, naše žene si pa čez plotove kažejo jezike. In to je vse.
Ali je to žalostno? Ne, ni! Taka trenja so pravzaprav koristna, ker so injekcija dražila v zaspani organizem. Dokler smo bili pridni in se ljubili med seboj, je bilo. kakor da nas ni. Ko bi nas kdo sprešal, bi dobil iz nas samo plehko limonado. Toda to medsebojno škripanje z zobmi nas je pa res vzdramilo in pognalo po žilah vse živahne življenjske sokove in posledica je večja vaška razboritost.
Gornje Vreme, ta naša vas, štejejo nekaj nad trideset družin, šestintrideset hišnih številk, da sem natančen. Te hiše so nanizane na čisto svojevrsten način: kjer jih je mnogo, tam jih jc najmanj; kjer jih pa skoro nič ni, tam je »promet« največji! Skrivnostna zadeva, lci jo moram pojasniti.
Imamo dve glavni ulici (da ne naštevam raznih majčkenih odcepkov), ki sta seveda brez imen in zato ju bom tu imenoval ulico A in ulico B. Obe-dve se začenjata ob vznožju vasi pri deželni cesti in gresta navzgor proti severu. Ulica A je na zahodni strani, ulica B pa na vzhodni. To povem zavoljo tega, da se ne boste prehudo čudili, če bomo nekega dne zgradili med obema visok zid, kakor to delajo danes marljivi in napredni Berliu-čani!
Preglejmo najprej ulico A! Tik oh njenem odcepu od ceste imamo hišo
na levi in hišo na desni. Tista na levi stoji ob samem robu ulice In ni med njima niti centimeter prostora za kak trotoar ali kaj podobnega. Med ulico in hišo na desni je pa sc-ženj široko dvorišče, ki je lastniku hiše tako potrebno, da bi ga niti Ford ne mogel od njega kupiti. Zaradi teh dveh hiš je bila tu že od nekdaj ulična ožina, ki pa v preteklosti ni delala preglavic; lahko so šli skozi kmečki vozovi in tudi mnoga motorna vozila. Za današnje kamione je pa to ozko grlo postalo le preozko, in vprašali so se vaščani zaskrbljeno, kaj bo šele čez kako leto! Za odpravo te ožine je treba najti nekak koren lečen, ki bo to hudo »davico« odpravil. In so stisnili pametni možje glave skupaj in so se po hudem besedičenju kar dobro sporazumeli: lastnik hiše na desni je pripravljen odstopiti nekaj pedi svojega dvorišča za razširitev poti, ali ker je sam za prostor okoli in okoli hiše v stiski, bi rad, da bi mu sosed, ki za njegovo hišo lastuje s koprivami zaraščen »vrt«, odstopil od tega nekoliko kvadratnih metrov sveta. In so se t.ik-talc dogovorili. Toda ravnina dvorišča je za cel meter nižja od ravnine ulice in to je presneto sitna stvar. Tu je pač treba postaviti močno škarpo. Ali naj se nekega dne kak kamion na to ozko dvorišče zvrne? Kdo vraga bi ga več od tam potegnil! Potrebna Je betonska škarpa, masivna in solidna in trdna kot revma v mojih ramah! Sli so nekateri poklicani in so potrkali na usmiljeno občinsko srce v Sežani, Niso trkali zaman: občina jim je dala cementa, kolikor ga je bilo potrebno. Potem se je začelo. Lepega blatnega in deževnega dne smo pod vodstvom domačih strokovnjakov »udarili« po tej šlcarpi in jo v polovici tedna zgradili, da je krasota. In pomagali so vsi, ki imajo srce do skupnosti: pretežno z delom, drugi z denarjem, tretji na tudi 7. vinom, da je bila udarniška korajža večja.
Toda razširitev poti in ta škarpa sta bili edini problem. O je bil drugi veliko težji. Ulica A, ki je kakih tri sto metrov dolga in ni nikjer popolnoma vodoravna, je prav tu v ožini ob škarpi najbolj strma. In je povsod, razen pri Škarpi, nižja od terena na levi in desni. To pa pomenja, da kadar dežuje, se ulica spremeni v prijazno žuboreč potoček, ob hudem nalivu pa v kar dostojen hudournik. In ta hudournik je zelo slabih ma-
nir. Kadar zdivja, ne pobere po ulici samo prazne »piksne« in odvržene kahle, ampak zagrabi tudi nasuti gramoz ter vse skupaj radodarno prinese tja dol na cesto, kjer napravi močno zanimive sipine. Takrat se prikažejo uniformirani cestarji, ki v splošno pohujšanje madonajo po nemško ter fiksajo po furlansko.
Kako ozdraviti to ulico takih zablod? Spet je bilo treba potrkati na usmiljeno srce sežanske (to je naše) občine, da bi vsaj iz sočutja kaj pomagala. In je! Poslala nam je naložen kamion cementnih drenažnih cevi s kratkim migljajem, naj jih !e sami položimo tja, kjer bodo najbolj koristile, kajti prav vsega nam le ne more na zlatem krožniku prinesti. No, bili smo dovzetni do pametnih argumentov in vsi ta korajžni so si navdušeno zavihali rokave. V mrazu in dežju in blatu smo udarili s krampi in mahali z lopatami in kar neda-doma smo imeli na strmi ulici po-dolž izkopan jarek, v katerega smo nežno polagali široke betonske ce\i. Vse je bilo fejst in fajn, ko bi ne bilo vprašanja, kako bo pa bodoča deževnica našla pot v te cevi! Prosim, nam je ta problem bil zelo resen in smo- po tehtnem premisleku sklenili, da zgradimo na zgornjem koncu drenaže dvoje »vašk», ki bosta bez-(Konec na 10. strani)
Kljub atomski dobi in spremenjenemu načinu vojskovanja v novih pogojih tehničnega razvoja sveta bo človek še vedno ostal osnovna postavka tudi v teh razmerah. Za zagotovitev miru je potrebna močna armada jeklenih borccv. Ni pa dovolj samo hrabrost in požrtvovalnost, ki je našim ljudem prirojena, marveč se je treba naučiti tudi vojaškega znanja in uporabljanja tehničnih sredstev za vojskovanje. Zato se mladi državljani za časa služenja vojaškega roka v JLA seznanjajo z vsemi načini klasičnega in sodobnega vojskovanja, da bi bili v primeru potrebe pripravljeni na odločen nastop proti sovražniku. Na sliki: na vsaki taktični vaji se mladi vojaki ponašajo kot v pravi vojni. Izkoriščajo tudi najmanjše zaklonišče, da si ogledajo položaj in nato zasujejo sovražnika z ognjem
Koprska Bonifika, vdorina med starim mestom, Škoejanom in Semedelo, je s svojo puščobno goljavo nekaj, kar jemlje Kopru mnogo privlačnosti in ne napravijo najboljšega vtisa. To stanje je posledica solin, ki so nekoč pokrivale to sedanje polje, ležeče večinoma pod ravnino morske gladine. Slana zemlja ni dopuščala posaditve ne z drevjem ne z grmovjem. Razsoljevanje s pomočjo prekopov poteka počasi, mimo tega pa vnica na spodnji del še vedno tudi morska voda skozi slab cestni nasip. Kljub te-
mu je postalo nujno potrebno najti način, da damo temu ozemlju prijaznejšo podobo. Da bi pripravili zadevne načrte, so sklicali na občini nedavno sestanek interesentov, te dni pa si je Boni-fiko ogledala tudi posebna komisija ob navzočnosti strokovnjaka za mediteranske nasade. Na teh temeljih bodo izdelali načrte, po katerih bodo, upoštevajoč urbanistični načrt, izdelali podrobnejše predloge. Tako smemo pričakovati, da bo naša Bonifika že čez nekaj let mnogo prijaznejša, s čimer bo tudi privlačnost samega Kopra postala večja. R.


£ENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTtiOK IN DRUŽINA ★ ŽEN^ IN DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGOJA ★ OTROK IN DR
POTREBE NAREKUJEJO USTANOVITEV SKUPNE SANITARNE INŠPEKCIJSKE
SLUŽBE OB OBALI
Obalne občine se zares ne morejo pohvaliti z vzorno urejeno sanitarno inšpekcijsko službo, saj je nadzor podjetij živilske stroke in zdravstvena kontrola tamkaj zaposlenega osebja prepuščena trem sanitarnim inšpektorjem: eden je v Kopru, dva v Piranu, izolska komuna pa je trenutno celo brez tega organa. Težki delovni pogoji so pač bili dovolj tehten razlog, da so se sanitarni inšpektorji ob obali zavzeli za ustanovitev skupnega servisa sanitarne službe. Zal se je tudi ta koristna pobuda ustavila pred znano lokalistično pregrajo obalnih komun, kjer pristojni organi vse preveč odlašajo z uresničitvijo te zamisli.
Važne vloge in pomembnosti sanitarne inšpekcije ni treba po-
KRVODAJALCI
..................

Krvodajalci transfuzijske postaje v Izoli, ki so se priglasili 12. in 14. decembra :
EMBALAŽNI SERVIS: Anton Prodan.
Esperija Vatovec EMONA KOPER: Lucijan Favento ES5 KOPER: Vera Boži KATASTRSKI URAD KOPER: Ange-
lika Flis, Valerija Volk KUHAR: Klavdijo Pazanin LADJEDELNICA PIRAN: Leopold
Bizjak, Stane Markovčič LAMA DEKANI: Vojko Adamič, Jelka Celar, Angela Cergol, Rudi Cer-gol, Kristina Kocjančič, Rado Ko-darin, Gizela Lainšček, Gracijela Oblak, Anton Pirih, Ivan Primožič, Tone Rižner, Franc Rot, Anton So-Cič, Marija Stare, Feruccio Savron, Franc Vrabec, Ondina Zlgante, Francka Kušče, Cvetko Pohlen, Ivan Slavec
MESOPROMET KOPER: Karel Matev-
lič. Pavel Mikuž Ob SIND. SVET KOPER: Srečko Jereb V
ObLO KOPER: Vinko Bertok, Alojz Ceglar, Karolina Cucek, Darinka Erjavec, Štefan Dolgoš, Ivan Gec, Anica Gregorlč, Ivan Kogoj, Štefan Mesarič, Vojka Miklavič, Franko Prinčič, Artur Savtič, Bruno Ster-linko
PRALNICA-KOPALNICA KOPER:
Otilija Bonin. Olga Terčič PRIMORSKI TISK: Alfonz Eferl, Valmi Furlanič, Maks Jeretina, Franjo' Lenassi PTT KOPER: Albin Babič, Mirko Cok, Rafaela Debcvec, Rosanda Kuhar, Ester Primožič, Franc Varga-zon, Marta Znidaršič TRIGLAV KOPER: Vilma Debeljak, Branko Filipčič, Pavel Gustinčič, Renato Pucer, Mirela Urdih VINO KOPER: Anton Cuk VODNA SKUPNOST KOPER: Ernest Cah, Štefka Ibic. Erminijo Pavletič, Marjan Peršič, Edvard Poles, Matija Rutar, Alojz Vidmar, Greta Ze-ga, Viktor Znidaršič ZAVOD ZA ZAPOSL. DELAVCEV: Valerij Lazar, Sergej Pirjevec, Nada Zeinski.
sebej poudarjati. Zato je vprašanje, kako uvesti še bolj učinkovito kontrolo nad več kot sto gostišči in 245 trgovinami in de-likatesami v obalnih občinah, tesno povezanih s sedanjo oziroma bodočo ureditvijo sanitarne službe.
V prilog takšne združitve, ki jo — mimogrede povedano — opravičuje še težnja po zmanjšanju režijskih stroškov, govori tudi podatek o uvajanju novih in v prvi vrsti učinkovitejših oblik nadzora podjetij živilske stroke. Gre za tako imenovano non-stop službo, ki jo prakticirajo z velikim uspehom — žal ob hudo razredčenem kadru — v obalnih občinah že od začetka tega Ic-ta sem. Neprekinjeni nadzor v dnevnih in nočnih urah, usmerjen za določeno vrsto podjetij, ki imajo delno ali v celoti za predmet poslovanja prehrambene artikle, se je namreč izkazal kot zelo učinkovit, Podatki koprskega sanitarnega inšpektorja na primer kažejo, da gre predvsem v večjih in sodobno opremljenih gostinskih podjetjih (hotel Adria v Ankaranu itd.) ter v podjetjih živilske stroke (koprski obrati Emone, razne trgovine itd.) za pojave, ki neposredno ogrožajo zdravje potrošnikov. Zahvaljujoč takšnemu sistemu dela sanitarnih inšpektorjev so se v številnih podjetjih razmere občutno izboljšale, žal pa so še danes marsikje hudo skregani z osnovnimi higienskimi predpisi. Za okrog 400.000 dinarjev uničenih živil, več vagonov zavrnjene moke Mlinotesta itd, so samb del letos izločenih živil z motivacijo škodljivosti za zdravje.
Združitev sanitarnih služb obalnih občin narekujejo tudi okolno-sti glede številnih tifusnih obolenj. Zaradi neurejene kanalizacije, pomanjkljive preskrbe z zdravo pitno vodo in zaradi večjega števila nezdravih stanovanj
uvrščajo zdravstveni organi celotni obalni pas med endemska področja. Kljub zelo obsežnemu delovnemu programu, ki je rezultat temeljitih analiz, pa se sanitarni inšpektorji komajda še lahko posvečajo drugi preventivni službi, denimo na primer tako imenovani DDD službi« (dezinsekcija, dezinfekcija, deratizacija). Če pa se kakšne akcije lotijo, so hkrati kontrolni organ in izvrševalci terenskih nalog. Za primer naj navedemo nedavno depedikulacijo (razuševanje) na osnovni šoli v Šmarjah, kar je moral v sili razmer opraviti sanitarni inšpektor sam.
Kljub temu pa že večkrat iz-nesen predlog sanitarnih inšpektorjev z vso potrebno dokumentacijo za ustanovitev skupnega in enotnega zavoda treh obalnih občin ni naletel na razumevajoč odmev pri občinskih ljudskih odborih, ali bolje pri oddelkih za splošne zadeve, kjer bi morali poskrbeti za uresničitev te zamisli.	(bb)
Po dvodelnih oblekah si je moda omislila tudi tridelne, ki jih priporoča za mrzlo vreme. Dvodelna, navadno rahlo oprijeta obleka ima še ohlapno jopo. Tako smo pozimi še pod plaščem toplo oblečene, !<o bo pa topleje, bomo imele že pripravljen kostum
Praznovanje novoletne jelke
Letošnje praznovanje novoletne jelke bo potekalo v splošnem v znamenju praznovanja 20. obletnice revolucije jugoslovanskih narodov in v letu »Jugoslovanskih pionirskih iger«. Da so pionirske igre zelo lepo uspele, so
POSTOJNSKI PIONIRJI SO PRAZNOVALI
Nedolgo tega je bila v Kulturnem domu v Postojni prisrčna svečanost, na kateri so postojnski pionirji proslavili Dan republike in sprejeli v svojo organizacijo 105 cicibanov. Ob tej priložnosti so razvili tudi pionirski prapor, ki jim ga je poklonil mestni odbor SZDL Postojna. Svečanosti so prisostvovali gostje in starši no-vosprejetih pionirjev. Pionirji so izvajali kulturni program, nato pa so priredili za nove člane pionirske organizacije pogostitev.
Guy de Pourlales: CHOPIN ALI PESNIK. Frederic Chopin je bil eden najvažnejših pionirjev novejše klavirske umetnosti, Chopinov talent jc bil enkraten. To se pravi, da skorajda ni imel predhodnikov v svoiem posebnem načinu ustvarjanja. Zato se mu skoraj tudi ni bilo treba boriti za priznanje. Prvikrat se je zgodilo, da so zahodnjaki podali roko umetniku, ki je iprihajal z vzhoda, kot sebi enakemu. Pisatelj-biograf Pour-tales je živo prikazal Chopinovo življenje. krog njegovih prijateljev, njegovo družino, posebno pa seveda življenje v Parizu in razmerje s pisateljico George Sand. Knjigo je izdala Mladinska 'knjiga.
RK O SOCIALNIH PROBLEMIH KOMUN
Okrajni odbor Rdečega križa v Kopru je v dneh od 19. do 21. tega meseca organiziral v Kopru seminar za člane občinskih odborov RK. Udeleženci seminarja, ki so s konstruktivno razpravo sodelovali na seminarju, so poslušali tudi vrsto predavanj o aktualni socialni problematiki komun v koprskem okraju.
nam potrdile občinske in okrajne razstave, številne prireditve, manjše razstave, izleti itd. Vsi ti uspehi so bili doseženi kolektivno, v okviru šol, krožkov, odredov, zadrug. Vso to pestrost in prizadevnost letošnjega otroškega dela bi bilo treba še posebej upoštevati pri slovesnem praznovanju novoletne jelke pa tudi pri darilih za mladino. Ker so doseženi uspehi sad kolektivnega dela, so tudi darila, namenjena najmlajšim, lahko kolektivna, kar bi bilo obenem tudi najbolj primerno in vzgojno.
Ze v preteklih letih so naša podjetja, ustanove in društva poklonile šolam, "ionirskim odredom in otroškim ustanovam mnoga praktična, vzgojna in koristna novoletna darila, kot n. pr. radijske aparate, televizorje, magnetofone, šotore, skioptikone in podobno .Ta praksa bi lahko obveljala tudi v bodoče, posebno še, ker bomo letos združili praznovanje novoletne jelke z zaključkom jugoslovanskih pionirskih iger in ker so sredstva, ki so jih dobila v ta namen Društva prijateljev mladine, zelo skromna. Nagrade naj bodo tudi letos praktične in vzgojne, skratka takšne, da bodo pospeševale dejavnost naših pionirjev.
Posebno živahno in veselo novoletno praznovanje, namenieno otrokom, so pripravili v Ljubljani, saj je namenjeno najmlajšim
Topla zimska dvodelna obleka iz debelega blaga. Ohlapna jopa se zapenja pri strani in je v bokih rahlo stisnjena z okroglim pasom. Obleka nam lahko služi spomladi kot kostum
b© prispela
Po vsem svetu so zadnje dni proslavili 15-letnico ustanovitve sklada Združenih narodov za pomoč otrokom — UNICEF. V poldrugem desetletju svojega obstoja in delovanja je ta sklad pomagal milijonom otrok, šolam in zdravstvenim ustanovam v vseh delih sveta.
Precejšnje pomoči tega sklada je bila deležna tudi naša država.
Ker jc tudi koprski okraj že bit deležen njegove pomoči in je v kratkem predvidena še nova pomoč, smo se obrnili na Okrajni ljudski odbor v Kopru in se pozanimali za nekatere podrobnosti.
Na vprašanje, kakšno pomoč je koprski okraj doslej že prejel od omenjene svetovne organizacije, je referentka pri oddelku za družbene službe OLO Koper Franka Macarolova odgovorila:
—	Koprski okraj je svojčas prejel od te organizacije med drugim tudi Izdatno pomoč v opremi in instru-mentariju za vse naše zdravstvene domove in postaje. To je bila seveda le osnova za hitrejši razvoj zlasti posvetovalnic za matere in otroke, naše oblasti pa so dale še finančna sredstva in strokovno izpopolnjevale zdravstveni kader na tečajih in seminarjih.
Ali bi nam lahko kaj povedali o predvideni skorajšnji pomoči te humanitarne organizacije našim šolam?
—	V našem okraju je zdaj v teku asanacija podeželskih šol s pomočjo
UNICEF. Gre za preskrbo šol z zdravo pitno vodo ter za ureditev sanitarij, šolskih delavnic, šolskih kuhinj in podobno. Pomoč bodo prejele naslednje šole: Gračišče, Gradili, Boršt, Šmarje, škofije, Prade, Dvori, Raven, Štanjel, Stjak, Lokev, Pliskovica, Mi-sliče, Komen, Bukovje. Dolanc, Trnje. Prestranek, Prem, Kutežcvo, Pre-garje, Tatre, Golac in Ilrpelje.
— šole, ki bodo deležne te pomoči, se bodo razvile v žarišča prosvetne in zdravstvene dejavnosti na vasi. Seveda gre pri tem za splošno korist, ki jo bo imelo od tega naše podeželje. Kar je veljalo za pomoč zdravstvenim ustanovam, velja tudi za šole, namreč, da bodo morali naši občinski ljudski odbori zagotoviti finančna sredstva za dokončno izvedbo te akcije.
Kdo vse pa se ukvarja s to zahtevno nalogov
—Razen okrajne komisije za asana-cijo šol po programu UNICEF so Se podobne komisije pri občinskih ljudskih odborih. Naloga teh komisij je med drugim tudi mobilizacija vseh vaščanov. zlasti pa še mladine, za prostovoljno delo.
Omenili ste. da bo to koristno za celotno vas in bližnje kraje, kjer bo takšen center, če ga lahko tako imenujem. Kako pa se bo sploh razvijala pošolska dejavnost v teh centrih?
—Precejšnje naloge bodo tu imeli zlasti šolski odbori, ki naj bi neneh-
no skrbeli za prosvetno in zdravstveno delo. šolske kuhinje, v katerih bodo učenci dobivali kosilo, bodo med drugim služile tudi za pripravo gospodinjskih tečajev za vaška dekleta in za žene, šolski vrtovi pa za nazorni pouk sodobnega kmetijstva.
Pravite šolski vrtovi, teli pa nima vsaka šola . . .
—Res je. nima jih, po programu UNICEF pa mora takšna šola imeti svoj vrt. Kjer ga danes še nimajo, bo treba za to poskrbeti. Zlasti pričakujemo tu pomoč kmetijskih strokovnjakov. zadrug in naših posestev, šolski odbori naj bi skrbeli za pogosta predavanja in za splošno zdravstveno prosvetl.ievanje vasi. Vsi šolski otroci, učiteijstvo in drugo osebje v teh centrih pa bodo deležni sistematskih zdravniških pregledov.
Ali se vam ne zdi. da ste morda /.lasti v Brkinih prezrli kako takšno šolo, ki bi bila pomoči UNICEF bolj potrebna od nekaterih, ki ste jih navedli?
—• To drži. Imamo šole, ki so še bolj potrebne pomoči, vendar si nismo mogli pomagati, ker v posameznih primerih ni nobenih možnosti, vsaj za zdaj, da lil prišli do kakršnih koli virov vode, ki bi jo bilo mogoče napeljati v šolo oziroma v center.
Kot ste sami omenili, je asanacija šol izredno zahtevna naloga, ki pa bo prinesla našemu podeželju veliko
ZA VAŠ PRAZNIČNI BIFE
ŠUNK INK KULADE
Kupimo lepe in velike rezine kuhane šunke. Na vsako rezino denemo za dobro žlico francoske mesne ali kake druge pikantne solate. Rezino zavijemo v lepo klo-basico in jo spnemo z zobotrebcem. Ruladc zložimo na podolgovato in ozko ploščo. Obložimo jih s kupčki iste solate in pobrizgamo z majonezo iz tube.
NAMAZ ZA OBLOŽENE KRUHKE 10 dkg pikantnega mazavega sira (gorgonzole ali podobnega), 10 dkg skute, 2 žlici goste smetane, 10 dkg surovega masla.
Pikantni sir razmešamo s skuto in smetano v gladko mazavo maso, ki jo pretlačimo, nato ji pa dodamo posebe.i rahlo umešano surovo maslo. Namesto mazavega sira vzamemo lahko tudi kajmak.
HITRO PRIPRAVLJEN" DESERT 200 g moke, 80 g surovega masla ali margarine, 2 jajci, 2 žlici smetane, za oreh kvasa, 100 g sladkorja; sadni sok, stepena smetana.
Moko in sladkor zmešamo, vanjo naribamo ali zdrobimo surovo maslo in kvas. Nazadnje dodamo jajci in smetano in pognetemo. Testo denemo na pomaščen pekač, in spečemo v srednji vročini. Ohlajeno sladico napojimo s sadnim sokom in okrasimo s stepeno smetano
VROČ SADNI PUNC Liter grozdnega ali jabolčnega soka, luplnico od 1 limone, sok od pol limone, malo cimeta, 2 do 3 klinčke, 10 do 15 dkg sladkorja.
Vse skupaj dobro segrejemo in vroče ponudimo. Za odrasle lahko spremenimo okus punča še s tem, da mu dodamo malo dobrega rdečega vina ali ruma.
POMARANČNA ltOVLA 2 do 3 pomaranče, liter belega ali liter rdečega vina, sladkorja po okusu.
Ob pomaranče obribamo koščke sladkorja, da postanejo rumeni in že nekoliko vlažni. Pomaranče nato olupimo in jih zrežemo na tanke okrogle rezine in previdno pomešamo med sladkor. Vse skupaj postavimo na hladno, da se sladkor stopi. Kadar rabimo, pri-lijemo posebej ohlajeno vino. previdno premešamo in serviramo (Po >Naši ženi )
t
iz Slovenije. Program se bo odvijal na treh poglavitnih točkah: na Titovi cesti, na Gospodarskem razstavišču in drsališču v Tivoliju.
V dneh 28., 29. in 30. decembra bo vsak dan med 17. in 18. uro na odseku Titove ceste od Šubi-čeve do Ajdovščine tako imenovana »Dvorana na cesti«, kjer bodo skrbeli za razvedrilo lutkarji, nastopali bodo artisti. igralci, ko-stumirane godbe, prodajalci igrač, vrteli bodo filme, na obiske pa bo prihajal tudi dedek Mraz s svojim pravljičnim spremstvom. Raznovrstne prireditve v prostorih Gospodarskega razstavišča in na ploščadi pred njim pa so se začele že 15. t. m. V teh prostorih prodaja okrog 70 trgovskih podjetij razne predmete za novoletna darila. Na tem prostoru je pod platneno streho tudi nad 20 objektov mednarodnega »Luna parka«, kjer jc raznovrstna zabava za mladino, avtodrom, strelišča in druga zabavišča. V dvorani Gospodarskega razstavišča pa so programirane svojevrstne prireditve, kombinirane z artisti. godci, žonglerji in filmi, sodelujejo pa tudi sami obiskovalci z raznimi tekmovanji in z žrebanjem za dedkova darila. Te predstave bodo od 26. decembra dalje.
Na novem umetnem drsališču v Tivoliju bo od 26. decembra dalje vsak dan velika drsalna revija. na kateri bodo nastopali naši najboljši drsalci in hokejisti v živobarvnih in pisanih kostumih.
Prireditelji računajo, da bodo tudi letos prišli na le osrednje prireditve otroci izven Ljubljane s posebnimi vlaki in avtobusi.
korist!
a. b.
DEDEK MRAZ V IZOLI
Bogat sejem, ki bo v dneh od 27. do 31. decembra v Drevoredu 1. maja v Izoli ter bodo na njem sodelovala vsa trgovska podjetja, bo osrednja prireditev za novoletno jelko v tej komuni. Program prireditev za novoletno jelko pa vsebuie med drugim tudi obisk dedka Mraza otroškim varstvenim ustanovam. Škoda le. dn so tudi I/.olčani po zgledu ostalih komun v našem okraju niso odločili za kolektivne obdaritve svojih najmlajših občanov.
61

V petek, 15, decembra 1961, je Turistično društvo sklicalo v Portorožu posvet z zasebniki, ki so v letošnjem letu oddajali sobe turistom. Najprej je tajnik društva podal kratek statistični pregled o poteku sezone v zasebnih sobah. Čeprav je bilo letos- registriranih v zasebnih sobah 13 % več inozemskih gostov in 11 °/o več njihovih prenočitev kot v letu 1960, je število domačih gostov in njihovih nočnin tako močno padlo, da so bile zasebne sobe letos zasedene 30 °/o manj kot " peteklo leto, vzeto za vso obči-o, medtem ko so v Portorožu bile zasedene 7 % bolje kot preteklo leto. V celoti vzeto pa so bile vse kapacitete zasebnih sob zasedene — računano za čas od 1. junija do 30. septembra — komaj 47 °/o, torej niti polovico ne. Istočasno pa je bilo po raznih in-direktnih ugotovitvah — n. pr. s primerjavo prodaje različnih pre-hranbenih artiklov, ki se trošijo vsak dan, kot so kruh, mleko itd. — dokazano, da je bivalo na področju piranske občine v glavni sezoni dnevno še okrog 6000 neregistriranih gostov, deloma pod pretvezo, da so sorodniki. Kapacitete so torej mnogo večje, kot so prijavljene in tudi v prijavljenih sobah imajo pogosto več gostov in dalj časa, kot prijavijo recepcijski službi.
Ker ima zaradi takega oddajanja sob na črno skupnost precejšnjo izgubo in ker tudi ni pravično do tistih sobodajalcev. ki v du prijavljajo svoje sobe in go-?te, želi torej Turistično društvo Piran-Portorož v zimskih mesecih s pomočjo sugestij s strani
; ..
S» m m <
VMji t vV.í^Vv.í': Ai v.;

<i
KBL'
3
lastnikov sob pripraviti vse, kar je potrebno, da bo oddajanje zasebnih sob potekalo v sezoni 1962 bolj v redu, se pravi tako, da bodo zadovoljni tako gosti kot lastniki sob, pa tudi vsa skupnost. Kot prvo je društvo pripravilo predlog cen, ki so pri posameznih kategorijah za povprečno 13% nižje od lanskih, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na dotok gostov. Po drugi strani je društvo doseglo od pristojnih občinskih organov pristanek, da se ukine davek na ležišče, zaradi česar bodo lastniki sob v prihodnji sezoni dobili skoraj 20 % več čistega izplačila kot letos. To bo vsekakor stimulativno vplivalo na lastnike
sob, da bodo rajši oddajali sobe, ker bodo imeli večjo finančno korist kot doslej. Letos so lastniki sob z registriranimi nočitvami dosegli skupaj okroglo 18,000.000 din čistega dohodka. Tako so nekateri med njimi imeli tudi po več sto tisoč din izrednih prejemkov v štirih mesecih. Da bodo sobe zasedene enakomerneje in sploh bolje, da bo odnos do gostov in do lastnikov sob s strani recepcijskih služb boljši in da bodo prispevali tiste minimalne predpisane dajatve skupnosti tudi tisti lastniki sob, ki so jih doslej oddajali na črno, bo Turistično društvo na podlagi pripomb, zbranih na posvetu — podoben posvet pa bo še v Piranu — pripravilo pravilnik, ki ga bo predpisal ObLO.	Jule
Ko so v nedeljo prebivalci Vrabč in Stjaka ter okoliških vasi radostni odprli in prevzeli novo cesto, ki bo poslej povezovala obe večji naselji ob robu koprskega okraja, so bili v hipu pozabljeni vsi napori, vse težave in stiske, ki so spremljale to veliko delovno akcijo. Delo bi bilo že zdavnaj opravljeno in cesta odprta vsaj dobra dva tedna prej, če ne bi nagajalo slabo vreme, pred katerim so se morali graditelji na cesti zlasti ob najhujših plohah skrivati pod plašče in v zavetje delovnih strojev na trasi (slika)
A
Tistega dne ni bilo več kresnic, ki so pozdravile prihod bežigrajskih brigadirjev sredi poletja. Ko
smo se preteklo nedeljo pripeljali v Vrabce, so se od Nanosa proti morju podili mrzli sivi oblaki.
BUKOVJE
Pred nedavnim so asfaltirali cesto, ki veže Bukovje s Predja-mo. Predjamski grad je postal tako bolj dostopen številnim domačim in tujim turistom. Zaradi vedno večjega števila turistov, ki bodo v prihodnje obiskovali to svojevrstno znamenitost, si je krajevni odbor SZDL zadal nalogo, da poskrbi za lepšo ureditev naselij in za njihov lepši zunanji videz. Krajevni odbor SZDL pa je razmišljal tudi o tem, kako bi nudil prebivalcem okoliških vasi zdravo razvedrilo in tudi pouk, ki si ga tako želijo. Krajevni odbor je sklenil, da bo nabavil televizijski aparat in to s prostovoljnimi prispevki. Dovoljenje za pobiranje prispevkov so že dobili. Do sedaj so nabrali že več kot 120 tisoč dinarjev. Pri tej akciji sta se najbolje odrezali vasi Bukovje in Gorenje.	G. J.
Ko so se pred dobrim letom dni v Ilirski Bistrici odločili za gradnjo nove osemletke, niso pozabili na to, da bodo morali nekje stanovati tudi prosvetni delavci. Nedaleč od novega šolskega poslopja so zgradili iz sredstev občinskega stanovanjskega sklada 14-stanovanjski blok, ki bo vse-ljiv v prihodnjem januarju. Stanovanja v tem bloku si bodo delili prosvetni delavci in uslužbenci ObLO. Na sliki: stanovanjski blok z novo šolsko zgradbo v ozadju
V	preteklem tednu je krajevni odbor v Lokvi na svoji redni seji pregledal komunalna dela na vasi in razpravljal o pomoči socialno ogroženim ljudem. Komunalna aktivnost v vasi je bila v letošnjem letu več kot zadovoljiva, saj so s prostovoljnim delom popravili vaške poti, napajališča, v prihodnjem letu pa se bodo lotili izgradnje vodovoda kot najnujnejše naloge.
V	tem mesecu bodo odprli klubski prostor, kjer bo našla mladina obilo priložnosti za razvedrilo. V tem prostoru bodo mizice za šah, televizijski sprejemnik, ki so ga že nabavili, in čitalnica. V tem prostoru bodo imele sestanke tudi
vse politične organizacije v vasi.
Pod drugo točko dnevnega reda, o socialno ogroženih ljudeh, so največ razpravljali o Avgustu Mohorčiču, ki je že od aprila 1957 brez dela in se preživlja pri nekem kmetu v vasi. Člani so sklenili, da bodo posredovali za socialno pomoč, razen tega pa so razpravljali tudi o Jožefi Mljač iz Prelož, katere hčerka obiskuje osemletko v Sežani in nimata pogojev za preživljanje. Edino pomoč, ki sta jo prejeli, je bil prispevek ObLO Sežana v znesku 10.000 dinarjev za prevoz v šolo in za nabavo šolskih knjig.
Na seji so sklenili, da bodo ta vprašanja rešili prej ko mosoče.
N. K.
Tudi v Ilirski Bistrici se jc letos spremenil videz mesta. Naj najprej omenimo zgraditev pločnika na obeh straneh mostu pri hotelu Zmaga. K pra-llnemu obravnavanju skrbi za pešce nemo sploh šteti vseh 1.500 m ploč-_ ikov, ki so jih zgradili v mestu, največ ob Bazoviški cesti. Veliko pozornosti so v letošnjem letu posvetili tudi ureditvi parkov in cvetličnih pasov. Sedaj so v Ilirski Bistrici na tem, da reorganizirajo zavod komunale v podjetje. O tem še ni bila izrečena zadnja beseda, zdi se pa, da vse večje potrebe po komunalnem urejanju mesta terjajo takšno organizacijsko spremembo. Na sliki: Novi pločniki ob Bazoviški cesti med Domom družbenih organizacij in novo zgradbo Zavoda za socialno zavarovanje.
V piranski občini je postala že ustaljena navada, da zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora večkrat letno obravnava izpolnjevanje plana in probleme, ki so s tem v zvezi, k razpravi pa povabi tudi vodilne predstavnike — direktorje, predsednike delavskih svetov in upravnih odborov, računovodje, sekretarje osnovnih in partijskih organizacij in predsednike sindikalnih organizacij — vseh gospodarskih organizacij v občini. Tako sejo je imel zbor proizvajalcev ObLO Piran spet preteklo sredo.
Podrobno in s statističnimi podatki dokumentirano ter s finančnimi izračuni dobro utemeljeno poročilo o letošnjem poteku realizacije družbenega plana je podal podpredsednik ObLO Piran Ivan Korošec. Povedal je, da bo gospodarstvo piranske občine kot celota do konca leta celo preseglo letni plan. Izmeg posameznih panog gospodarstva so že izpolnile in celo presegle letni plan realizacije celotnega dohodka naslednje: trgovina, gostinstvo, obrt in kmetijsko zadružništvo. Vse gospodarske panoge dosegajo letos mnogo višji celotni dohodek kot lansko leto. Največji porast tega v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je doseglo kmetijstvo, namreč za 79 "/», kar dokazuje, da se stanje v tej panogi naglo boljša, čeprav je še vedno med najslabšimi. Sledijo obrt z 4D "/o porasta, gostinstvo z 39"!« porasta, industrija in trgovina s po 18 '/o porasta itd. ostale panoge. Skupno je gospodarstvo piranske občine ostvarilo letos do konca oktobra preko 11 milijard din celotnega dohodka, kar jc IG % več kot v istem obdobju preteklega leta. Pri tem je bilo letos zaposlenih le 4,2"/» več oseb kot lani, kar pomeni, da se je povečal tudi povprečni dohodek na zaposlenega. Lani je ta dohodek znašal v prvih desetih mesecih »približno 2,710.000 din, letos pa 3,110.000 din na zaposlenega.
Rudnik črnega premoga Sečovlje je že do konca oktobra presegel letni plan za več kot 4 '/o, istočasno pa je v desetih mesecih dosegel 04 */o večjo realizacijo kot v istem obdobju leta 19G0. Ob istočasnem zmanjšanju števila zaposlenih se je povprečje realizacije na zaposlenega povečalo od lanskih 278.000 na letošnjih 038.500 din. Proizvodnja je od lanskih 14.500 ton porasla za 30,7«/«, tako da je znašal letos izkop na enega zaposlenega 84,4 tone, medtem ko je lani znašal 59,G tone. Kljub temu, da je rudnik še v izgradnji, že uvaja oz. poglablja delavsko samoupravljanje in formira ekonomske enote, kar je seveda nuj-
no vplivalo na doseganje boljših rezultatov.
Prav sodelovanje slehernega člana kolektiva pri upravljanju je tudi prispevalo k temu, da se je med kolektivom formiralo pravilno stališče do komune; tako je kolektiv odobril oz. prispeval nad milijon in pol din iz svojega čistega dohodka za gradnjo dnevnega in gasilskega doma in za šolski sklad.
Piranske soline so zaradi slabega pridelka soli (G.000 ton v primerjavi s planiranimi 25.000 tonami) realizirale celotni dohodek, kot je bil predviden, samo s pomočjo uvoza soli. Zaradi tega in zaradi povečanega števila zaposlenih je osebni dohodek padel v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 9 °/o, medtem ko se je povprečje celotnega dohodka na zaposlenega povečalo od lanskih 521.000 na letošnjih 551.000 din.
Ladjedelnica Piran je po pomanjkanju dela v prvi polovici leta krepko zastavila in trenutno gradijo ladje celo za Dansko in Indonezijo. Tako bo do konca leta normalno izpolnila plan.
O tovarni mila »Jadranki« je zbor proizvajalcev že večkrat razpravljal in sprejel tudi ustrezna priporočila. Zal delavski svet podjetja teh priporočil do pred kratkim ni upošteval dovolj resno in tako so slabi notranji odnosi v tovarni privedli do zmanjšanja predvidenega obsega proizvodnje in celo do slabega plasiranja izdelkov. Podjetje je v precejšnjih finančnih težavah, ki jih bo mogoče rešiti le s skupnimi napori.
Kmetijstvo je najslabše razvila gospodarska panoga v piranski občini. Kmetijski kombinat Koper ima v piranski občini 287 ha zemljišč, ki pa še ne dajo niti polovice možnega pridelka, ker so deloma še potrebna agromelioracije, deloma pa obsežnejše strojne obdelave. Pravilncjšo smer je ubrala Kmetijska zadruga Lucija, ki se je usmerila na pridelovanje vrtnin. Vendar še na večini od svojih 158 ha zemljišč izvaja melioracijska dela, tako da bo poln pridelek možen šele prihodnje leto. Kljub temu je pridelala znatno več kot kombinat ha polovico večjem zemljišču, kar je pripisati predvsem dobri organizaciji dela, dalekovldnl pripravi na sušo (zgraditev bazenov za namakanje, nabava črpalk za škropljenje itd.) in slično. Vrtnarsko podjetje »Cvetje« je imelo velike težave s sušo, zaradi česar ne bo moglo izpolniti letnega plana. Tovarna zdravil »Krka« iz Novega mesta ima na piranskem področju, plantaže zdravilnih zelišč. Nasade hitro širi in to največ v višjih legah,
Burja in mraz iz prve roke. Toda vse to ni motilo razpoloženja. Z obrazov domačinov, zastopnikov brigadirjev in gostov sta sijala zadovoljstvo in ponos.
»Pozdravljeni, graditelji ceste!« Pod napisom na slavoloku je v burji trepetal pisan trak, ki je bil razpet od mlaja do mlaja.
Predsednik občinskega odbora SZDL Sežana Mirko Jelerčič je čestital pridnim domačinom, dvema bežigrajskima brigadirjema, sežanskim brigadirjem ter pozdravil udeležence svečanosti. Predsednik ObLO Lado Mahnič je prestrigel trak, izročil cesto prometu in jo dal v upravljanje direktorju okrajne cestne uprave.
-er
ki zaradi večje izpostavljenosti suši niso primerne za drugačne kulture. Vsekakor ima gojenje tovrstnih rastlin že mnogo posnemalcev med zasebniki, kar daje slutiti, da se bo kmetijstvo na piranskem področju še močneje razvilo v tej smeri.
Promet zajema v piranski občini v glavnem »Splošna plovba«, ki je do konca oktobra realizirala že 4 in pol milijarde din celotnega dohodka, čeprav je računati, da je zaradi počasnega obračunavanja s strani inozemskih klientov (tudi do 3 mesece zamude) dejanska realizacija še mnogo višja. Pri podjetju je opaziti hitrejše naraščanje ladijskih kapacitet kot števila zaposlenih, iz česar je nujno sklepati na povečanje produktivnosti.
Trgovina ima na piranskem področju 57 različnih poslovalnic in tržnico v Piranu, ki zadoščajo samo v nese-zonskih mesecih, medtem ko v glavni sezoni zaradi velikega števila turistov ne morejo poslovati normalno. Podjetje »Delikatesa« ima v 5 poslovalnicah skupno 25 zaposlenih in je do konca oktobra že preseglo za 5 "/• letni plan, postavljen na 100 milijonov din celotnega dohodka. Podjetje »Pre-rad«, ki je istočasno grosist in detaj-list, je v 13 poslovalnicah imelo letos do konca novembra že skoraj 652 milijonov din prometa, podjetje »Jadro« pa v 5 poslovalnicah do istega časa preko 200 milijonov celotnega dohodka. Podjetje »Koloniale« je v 4 poslovalnicah imelo do konca novembra letos okroglo 121 milijonov din prometa. Enega najvažnejših potrošnikov predstavljajo počitniški domovi, ki so bili letos že v redu oskrbovani, kar dokazuje napredek trgovske mreže v piranski občini. Tudi promet na mestni tržnici narašča, tako da je med najmočnejšimi v okraju In bo nujjio potrebno urediti tržni prostor. Doseženi rezultati v trgovini so nedvomno posledica boljšega poslovanja in predvsem večje izbire v trgovinah, deloma pa tudi povečane kupne moči potrošnikov; seveda pa so tudi odraz zvišanja cen. ki so porastle od 5 do 25 "/o. Najmočnejši porast cen je ugotovljen pri masti, mesnih izdelkih, jajcih in mlevskih izdelkih, medtem ko je bil pri nekaterih vrstah zelenjave in sadja zabeležen tudi že padec v primerjavi z lanskimi. Zaradi izboljšanja poslovanja trgovin je predvidena reorganizacija, ki naj bi privedla do močnejše specializacije posameznih trgovskih obratov.
V gostinstvu in turizmu je bil vzporedno s porastom števila inozemskih gostov in nočitev in rahlim padcem domačega turizma dosežen tudi mnogo boljši finančni promet kot v lan-(Konec na 10. strani)
Tragična nesreča ga je iztrgala sredi najlepših let plodnega dela: Zvo-nimirja Jančarja ni več med nami.
Vračal se je z obiska pri bolni ženi, ki se zdravi v Ljubljani. Kdo ve, če niso bile njegove zadnje misli pri njej in pri hčerki Polonci . . .
Zadnja leta se je močno zagnal v naše pomorsko gospodarstvo. Prizadeval si je, da bi se uveljavilo v jadranskem bazenu. Kot direktor piranske Obalne plovbe je uspešno delal pri obnovitvi in pomlajevanju obalne flote. Prizadeval si je, da bi jo čim ekonomičneje izkoriščali.
Rojen je bil 20. aprila 1919 v Ljubljani. Njegova mladost je bila zelo burna. Se kot gimnazijca so ga v bivši Jugoslaviji preganjali. Na ptujski gimnaziji ni izdelal šestega razreda, ker so ugotovili, da sodeluje z revolucionarnim gibanjem. Potem se je zaposlil kot delavec pri železnici. Leta 1943 je odšel v partizane. Boril se je v vrstah Cankarjeve brigade, nato so ga poslali na otok Vis, kjer je opravil tečaj za radiotelegrafista. Kot tak je deloval pri glavnem štabu voj-
ne mornarice in z otokov vzdrževal zvezo z enotami NOV na kopnem. Demobiliziran je "bil po osvoboditvi Trsta, Pulja in Reke kot starejši vodnik. Član Komunistične partije je bil od 9. novembra leta 1943. •
Po vojni je opravljal razne funkcije pri upravi železnic, pri ministrstvu In sekretariatu za promet v Beogradu in Ljubljani.
Na Koprsko je prišel leta 1951. Pod njegovim vodstvom je bila zgrajena velika vinska klet v Skocjanu pri Kopru. Bil je direktor VINA Koper do predlanskega leta, ko je bil imenovan za direktorja Obalne plovbe.
Kot agilnega delavca in komunista pa tudi kot zelo dobrega tovariša so ga imeli povsod radi. Naj mu bo lahka zemlja, gornje besede pa v toplo slovo kot neuvenljiv šop cvetlic na prerani grob.
Prijatelji in delovni tovariši
PIRANSKO GOSPODARSTVO BO PRESEGLO PLAN
(Nadaljevanje z 9. strani) skeni letu. Vsa tri hotelska podjetja so močno presegla plan, manjša gostišča pa so ga, oziroma ga bodo skoraj v celoti izvršila do konca leta, tako da je gostinstvo kot celota že do konca oktobra preseglo plan za 15,4 •/., pri čemer je doseglo Sil °/» večji celotni dohodek kot v istem obdobju lanskega leta. Pomen turizma pa ni viden samo iz te realizacije, temveč še bolj iz sezonskega povečanja prometa v vseh drugih gospodarskih panogah občine, predvsem pa v trgovini in obrti, kar je v zvezi z bivanjem turistov na področju občine.
Tudi v obrti je bil letni plan dosežen že v desetih mesecih, pri tem pa celotni dohodek do tega časa za 45 Vo višji kot v istem obdobju preteklega leta. Posebno lep napredek je pokazalo podjetje »Začimba«, ki je do konca oktobra imelo preko 519 milijonov din prometa, kar je za 57 "It več kot lani. Podjetje je imelo nesrečo zaradi požara v obratu »Sudest«. Podjetje »Meso« Piran je do konca oktobra imelo skoraj 240 milijonov din prometa, pri čemer je povečanje v glavnem rezultat povišanja cen in povečane kupne moči, ne pa posebnega prizadevanja kolektiva — je opozoril V svojem poročilu tov. Korošec. Tudi »Brivnica in česalnica«, »Sok«, »Splošno čevljarstvo« Portorož in nekatere druge obrtne delavnice družbenega sektorja so v desetih mesecih že dosegle letni plan. Najmočneje je plan presegla »Pekarna in slaščičarna«, namreč za več kot 17 'It.
Tov. Korošec in diskutanti v razpravi so posebej opozorili na razliko, ki jo je opaziti med lanskim In letošnjim razdeljevanjem celotnega oziroma čistega dohodka gospodarskih organizacij. Lansko leto mnoge organizacije niso odvajale ali pa so odvajale samo malenkostna sredstva v sklade in za tako imenovane družbene skupnosti, letos pa so s prehodom na redni obračun povečale skupni znesek odvajanih sredstev za skoraj 50 '/o, kar znese nekaj slo milijonov din, ki jih bodo lahko koristno uporabili za razširjeno reprodukcijo teh podjetij oziroma za dvig standarda v komuni s pomočjo Tinansiranja javnih komunalnih del, prosvote in podobnega.
Na seji so obravnavali tudi investicijsko politiko in izvajanje občinskega plana dohodkov in izdatkov proračuna in raznih skladov. Ker so ta vprašanja prezanimiva, da bi jih obravnavali samo na kratko, bomo o njih poročali prihodnjič.	Jule
IN TO JE ŽIVLJENJE
(Nadaljevanje s 7. strani) ljajočo deževnico ulovili preden se razsrdi ter jo nakrenili v novo narejeni podzemeljski vod. Kes smo jih zgradili, a zavoljo tega le ni bilo veselja v naših srcih. Pomislimo! Tu sta dve široki »vaški«, ki zijata kakor dva zmaja ob strani ulice. Res je, da bosta lovili deževnico, ko bo naliv, toda lovili bosta marsikaj drugega tudi med nalivi, kar ne bo popolnoma prav. Dogodi se lahko, recimo, da bo Franetov Janez, ko se bo vračal od duhovnih vaj malce natreskan, stopil z obema zadnjima nogama v odprto »vaško« ter si prelomil sklepe lanskega leta; velika je tudi možnost, da si bo notri poiskala varnosti kurja družina Drejetove Marije, ko jo bodo napadli strmoglavci iz družine kraguljev"; in končno se utegnejo v teh ceveh naseliti jazbeci in podobni brezdomci. Iz tega smo sklepali, da bi morali obe »vaški« pokriti z gosto stkano in močno železno rešetko, ali kaj, ko pa nam občina takih rešetk
ni dala! Pomagali sino si sami, kakor smo mogli. Prinašali smo iz raznih kotov podolgovato železje primernega kalibra, stranice odsluženih železnih postelj in stoletja stare pihavke in smo iz vsega tega napravili trdne gordijske vozle, ki smo jih potem še s cementom zalili. In bodo držali na veke vekov.
Potem se jc pridnostni bacil še bolj razmnožil. Kar nenadoma smo spoznali, da je malce više od »vašk« ulica še zmeraj preozka. Ko bi od Te-njakovega vrtiča, ki meji z ulico, odrezali kakega pol metra širok pas, bi že lahko rekli, da jc ta naša prometna »arterija« skoro taka kot Titova v Ljubljani. Kar zaljubili smo se v tisto stranico Tenjakovega vrtiča. Se-vc, Tenjakov France je razumel naša čustva in je bil pripravljen dati nam tisto dolgo rezino vrta, toda samo za bohlonej pa le ne. Pa smo se na hitro zglihall in smo rekli, da mu bomo dali petnajst tisočakov odškodnine in on je bil zadovoljen in je celo sam prispeval k tistim tisočakom z odbitkom svojega deleža. Tu nismo še ulice razširili, ker ima vsalc še svoje zasebne križe in težave, posebno še zato, ker nam to vražje vreme dela neprestane preglavice, da si ne moremo niti prgišča steljc pripraviti in težava je tudi s pripravljanjem drv za zimsko kurjavo. Ce bomo sploh dočakali še kak lep dan v tej zimi, ga bomp morali porabiti za te domače tako nujne naloge. Upanje imamo pa le, da bomo pred nastopom pomladnih del razširili ulico tudi pri Tenjakovem vrtiču.
Sredi tega našega dela je pa kar nenadoma izbruhnil strahovit krik v ulici B. Ta ulica, veste, je republika zase, neodvisna in samosvoja. Razen dveh gospodarjev, ki sta v denarju prispevala k ureditvi ulice A, ni niti eden od ostalih mignil z mezincem, da bi pomagal. Zavpili pa so, da moramo polovico dobljenih drenažnih cevi odstopiti njihovi ulici, kajti tudi tisto ob nalivih voda razdira. Nemogoča zahteva. Ce bi jim ugodili, bi ne imeli nič ne mi na ulici A in ne oni na njihovi. Bilo je cevi premalo. Sicer pa ni vseh dni konec — naj v prihodnjem letu tudi oni potrkajo na usmiljeno srce sežanske občine, pa jim bo gotovo ugodila in jim dala, kar najbolj nujno potrebujejo.
In potem imamo tudi mi, pripadniki ulice A, tehtne vzroke za »pertožen-ge«. Tu moram pojasniti skrivnostni paradoks, zakaj je največji promet na ulici A, ki je pretežno samotna, in je dokaj manjši na ulici B, ki je skoro vsa zazidana. To pa, veste, je naša posebnost. Ob ulici B stojijo res hiša ob hiši, toda, na žalost, vsaj polovica teh kaže ulici hrbet. Nekatere hiše, čeprav so zidane tik ob njej, nimajo na njo najmanjšega izhoda. Vse te so s pročelji obrnjene proti ulici A in težijo nanjo, čeprav je ta nekoliko dlje. Tako velja resnica, da »gravira« na ulico B le sedem ali osem hiš,, na ulico A, čeprav tako samotno, pa kar dvanajst. In tako se je dogodila ta krivica, da nam je pred desetletji laško elektro-podjetje SVEM postavilo nočno razsvetljavo le nad ulico B, nad ulico A pa nič. Ni pač vedelo, da je navzlic samot-nosti na ulici A večji promet kot na ulici B. In od takrat vsak vaški potnik, ki lcorači v nočnih urah po ulici A, drži pred seboj stegnjeno roko, da v temi kam ne zadene. In posebno prijetna je ta tema takrat, ko žubori po ulici potoček, ali ko je pokrita z mastnim blatom ali ko je vsa pogli-hana v zimski vlagi s snežno brozgo in umazano lcofedro. In prebivalci ulice B se nam samo smejejo, ko poslušajo naše »pertoženge« zavoljo tega. Zdaj smo pa ponosni, da ulica A
napreduje in smo prepričani, da ne bo dolgo, ko bo tudi ona dobila svojo potrebno razsvetljavo.
Površno šteto smo na ulici A v preteklih tednih žrtvovali nad tisoč ur prostovoljnega dela, pa še skoraj toliko jih bo treba, da jo bomo uredili kakor gre, kajti tudi veliko gramoza bo potrebovala in ne le razširitve. Potem šele bomo rekli, da imamo gladko, suho in snažno pot.
In to je življenje, kakor sem rekel v naslovu: življenje in korajža!
BELA KRAJINA je 9. decembra od-
plula iz Rotterdama proti ZDA BIHAČ je IG. decembra odplul iz Rotterdama proti Jadranskemu morju BLED je na poti iz New Yorka proti
Sredozemlju BOHINJ je 21. decembra priplul v New York, potem bo odplul proti Bostonu, Philadelphiji, Wllmlngto-ntt, Charlstonu, Savannahu in Jack-sonvillu
BOVEC je 17. decembra priplul iz Trsta in Benetk na Reko DUBROVNIK je 13. decembra priplul v Monfalcone, potem bo krenil v Ploče
GORANK.A je IG. decembra priplula v Karachi, potem pa mimo Bomba-ya, Djakarte odplula proti Japonski
GORENJSKA je 14. decembra priplula v Alelcsandrijo, kjer razklada tovor KOROTAN je 11. decembra priplul v
San Franeisko LJUBLJANA je 13. decembra priplula v Zdanov. 15. decembra je odplula proti Jadranu MARTIN KRPAN razklada na Malti,
potem bo krenil proti Trstu PIRAN je 12. decembra odrinil iz Phi-
ladelphtje proti Liverpoolu POHORJE je 18. decembra odplul iz
Antwerpna proti Italiji ROG je 18. decembra odplul iz Slbe-
nika proti Lattakiji-TRBOVLJE je 14. decembra odplul iz
Benetk proti Trstu in Kopru ZELENGORA je 9. decembra minila Aden na poti proti Japonski
Tudi v minulih dneh je zaradi neprevidnosti voznikov motornih vozil prišlo na naših cestah do vrste prometnih nezgod, ki sicer niso terjale nobene smrtne žrtve, pač pa več hujših telesnih poškodb in znatno gmotno škodo. Samo preteklo soboto je prišlo v Kopru in okolici do štirih prometnih nezgod, kar je ponoven opomin za vse voznike motornih vozil, da ob sobotah zaradi povečanega prometa vozijo še posebno previdno.
Zaradi nepravilnega prehitevanja na cesti drugega reda je minulo soboto trčil v Dutovljah voznik tovornega avtomobila Viljem Petelin v nasproti vozečega mopedista I. L. in ga poškodoval. Tovorno vozilo je prehitevalo živinsko vprego na nepreglednem ovinku.
Vinjen voznik mopeda I. M. je minulo soboto zavozil na Ljubljanski cesti v Kopru v obcestni jarek, kjer ,ie obležal z lažjimi telesnimi poškodbami. Mopedista, ki je zaradi zmanjšane sposobnosti upravljanja vozila ogrožal cestni promet, so prepeljali v izolsko bolnišnico.
Tudi voznik vespe Bruno Trenta iz Trsta je preteklo soboto postal žrtev

SPOROČAMO, DA JE TRAGIČNO PREMINIL ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA
DIREKTOR OBALNE PLOVBE — OBRATA SPLOŠNE PLOVBE PIRAN
PRIDNEGA IN ZVESTEGA SODELAVCA ZA NAPREDEK NAŠEGA POMORSTVA TER DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU!
L¿¿¿!
PIRAN, DNE 18. DECEMBRA 1961
UPRAVA SPLOŠNE PLOVBE PIRAN OBRAT OBALNE PLOVBE PIRAN SINDIKALNA PODRUŽNICA IN OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS SPLOŠNE' PLOVBE PIRAN
Iskrene čestitke ob Dnevu JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE in ob 20. obletnici vstaje jugoslovanskega ljudstva vsem vojaškim enotam pošiljajo
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR IZOLA
OBČINSKI KOMITE ZKS IZOLA
OBČINSKI ODBOR SZDL IZOLA
OBČINSKI SINDIKALNI SVET IZOLA
OBČINSKI ODBOR ZB NOV, ZROP IN ZVVI IZOLA
OBČINSKI KOMITE LMS IZOLA
in druge družbene in občinske organizacije
Stanovanjski sklad občine Koper obvešča, da je pravilna cena DVOSOBNEGA STANOVANJA neto površine 56 m2 4,760.000 din in ne 5,920.000 din, kakor je bilo objavljeno v 50. številki Slovenskega Jadrana dne 8. decembra 1961 na 10. strani.
lastne neprevidnosti. Medtem ko je vozil s sopotnico po levi strani cestišča proti Skoiijam, mu je pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila O. M. iz Gradeža. Ko se je avtomobi-list poskušal neprevidnemu motoristu izogniti prav tako na levo stran cestišča, je Bruno Trenta v usodnem trenutku zavijal na desno, zaradi česar je prišlo do trčenja. Motorista so s hudimi telesnimi poškodbami prepeljali v bolnišnico, sopotnica pa je dobila lažje telesne poškodbe.
ZAMENJAM enosobno sončno stanovanje s predsobo v Piranu za enakovredno ali večjo garsonjero v Kopru ali Izoli. Po-izve se pri Zori Požar, Inter-europa, Koper.
GOSTIŠČE »Pri Dalmatincu« v likvidaciji, Koper, proda razno gostinsko opremo.
SAMSKO SPALNICO, skoraj novo, otroško posteljico in rjavo usnje za plašč prodam. Naslov v upravi lista.
PRODAM skoraj nov radijski aparat, znamke Soča, trije zvočniki, UKV sprejem. Naslov v upravi časopisa.
IŠČEM SOBO za takoj, najraje garsonjero, v Kopru ali v najbližji okolici. Ponudbe na upravo lista pod »Uslužbenka«.
ZA JESEN IN ZIMO DOBITE • NAJCENEJE V. »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellini štev. 2, poleg železn ske postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s prepustnico imajo poseben popust.
VSAK DAN, RAZEN NEDELJE:
glasba za dobro jutro z objavami ob 7,15 in 7,35, poročila ob 7,30 dn 13,30, dnevnik ob 15,00.
7,15 in 7,35, poročila ob 7,30 in 13,30,
SOBOTA, 23. XII.: 13,40 popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — ]5,30 Nekaj domačih popevk.
NEDELJA, 24. decembra: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,40 Naša reportaža »Cesta in dom« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Liliana Petrovič — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 češke narod pesmi — 15,30 Igrajo zabavni ork(i stri.
PONEDELJEK, 25. decembra: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13,30 Slovenske narodne pesmi.
TOREK, 26. decembra: 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola in življenje — 14,50 S festivala mladinskih zborov v Celju 1961 — Ženski mladinski zbor srednje glasbene šole iz Maribora p. v. Marka Zigona — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 15' z ansamblom Zadovoljni Kranjci.
SREDA, 27. decembra: 13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije
—	14,30 Za oddih in razvedrilo vam bodo igrali in peli Helmut Zacharias, Caterina Valente, Silvio Francesco, Swingin Swedes in Billy Vaughn — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje mladinski zbor iz Sežane p. v. Majde Hauptmanove.
ČETRTEK, 28. decembra: 13,40 Igra vam orkester Werner Müller — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi.
PETEK, 29. decembra: 13,40 Čestitke delovnih kolektivov — 14,30 Operetne melodije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medlgra.
SOBOTA, 30. decembra: 13,40 Čestitke delovnih kolektivov —• 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame
—	15,30 Zapojmo in zaigrajmo.
VLOM V AVTOMOBIL
Noči med soboto in nedeljo so, k vse kaže, najbolj prikladen čas za zmikavte, ki jih skomina po tuji lastnini. S takšnim nočnim obiskom je presenetil neznani storilec tudi tovariša B. C. iz Sečovelj, oziroma njegov osebni avtomobil, s katerim je parkiral to noč v Izoli, Zmikavt je prerezal platneno streho avtomobila in ker v vozilu ni bilo drugega plena, je odnesel aktovko s predmeti manjše vrednosti. Za storilcem poizvedujejo.
ZAHTEVAJTE * ZAHTEVAJTE TV ZAHTEVAJTE
brescia
Najboljša konfekcija! — Najnižje cene! Scala d'Oro — Rhodiatoce — Vlakna za nove čase
KRILA VOLNENA »TERITAL« — BLUZE — JOPICE RHODIA Spodnja krila iz nylona in Iyona — Dežni plašči »ETERNO« itd.
Zastopnik za Jugoslavijo:
POLITECNICO COMMERCIALE Predstavništva nacionalnih in inozemskih tvrdk TRST, Ulica F. Dènza 6--Telefon 61-543 — 26-917
R O KOMET
TUDI V NAMIZNEM TENISU
ff * v
Prejšnjo soboto so odigrali šc zaostalo tekmo okrajne lige med IKS in Učiteljiščem, Zmagali so mladi kovi-
ODBOJKA
V nedeljo, 17. decembra, sta v Izoli odigrala prijateljsko tekmo domači Partizan in C. P. CRDA iz Trsta. Gostje so zasluženo zmagali z rezultatom 3:1 (15:8, 13:15, 15:6, 16:14), Zaradi močne burje so tekmo odigrali v telovadnici izolskega Partizana, ki je za igranje odbojke neprimerna.
aradi tega tekma tudi ni bila tako kvalitetna, kot je bilo pričakovati. Razburljiv je bil samo konec zadnjega seta, saj so morali servis kar sedemkrat menjati. Povratno srečanje bo v Miljah 14. ali 15. januarja 1962 na turnirju, na katerem bodo sodelovale moške ekipe C. P. CRDA in »Bor» iz Trsta ter TVD Partizan iz Izole. Na ta turnir bo prišla Izola s svojo najmočnejšo ekipo.	'	db
narjl z rezultatom 23 ; 20. Rezultat ustreza igri, ki sta jo moštvi prikazali. S to tekmo se je zaključil jesenski del tekmovanja v okrajni rokometni ligi.
Komisija za rokomet pri Okrajni komisiji za telesno vzgojo je na svoji redni seji obravnavala pritožbo Partizan I Koper v zvezi s tekmo proti Učiteljišču in sklenila, da se tekma verificira z doseženim rezultatom — 22 : 19 v korist Učiteljišča.
Jesenski del tekmovanja je potekal normalno in v pravem prvenstvenem vzdušju, ki se je od prvega kola vedno bolj stopnjevalo, Tekme so bile po kvaliteti različne. Disciplina igral-ccv ni bila vedno najboljša, kar pričajo številne izključitve za 2 ali 5 minut.
Naslov prvaka si je v jesenskem delu tekmovanja povsem zasluženo priboril Partizan I iz Pirana, ki ni izgubil niti ene same točke, vrh tega je to moštvo prikazalo tudi najboljši rokomet. Na drugem mestu .ie ekipa Ekonomske srednje šole, ki je po vsej verjetnosti edino moštvo, ki bi utegnilo na pomlad resno ogrozili Pirančanom prvo mesto. Zadnje mesto je zasedla Gimnazija.
Končna razvrstitev posameznih moštev (moški):
1.	Piran I	8	8	0	189; 85	16
2.	ESS	8	7	1	179:113	14
3.	Koper I	8	5	3	177:130	10
4.	Izola	8	5	3	178:138	10
5.	IKS	8	4	4	173:185	8
6.	Učiteljišče'	8	3	5	132:171	6
7-	Piran II	8	2	6	114:161	4
8.	Koper n	8	1	7	120:175	2
9.	Gimnazija	8	1	7	90:171	2
	Ženske					
1.	Piran II		4	4	0 35:16	8
2.	Učiteljišče		4	3	1 25:11	6
3.	ESŠ		4	1	3 18:21	2
4.	Koper II		4	1	3 18:27	2
5-	Gimnazija		4	1	3 8:19	2
					»E«	
Po zmagi v malem nogometu so grafičarji dosegli še en uspeh. Igralci Goslary Hiršman, Stropnik in Zelezinger so namreč v namiznem tenisu premagali vse svoje nasprotnike in tako priborili še drugo zmago za svoj kolektiv. Na nedeljskem tekmovanju je iz neznanih vzrokov odpovedalo svoje sodelovanje nekaj ekip, tako da so se zbrale le tiste ekipe, ki so računale na najvišji plasma. Po izločilnih borbah so se v finalu znašli ČZP Primorski
tisk, Projekt, Elektro Koper in Tomos. V prvem srečanju je Primorski tisk premagal Projekt s 5:1, Elektro Koper in Tomos pa šele po izredno zagrizeni borbi. V finalnem srečanju je ČZP Primorski tisk nepričakovano lahko premagal Elektro Koper z rezultatom 5:0. Končni vrstni red nastopajočih je naslednji:
1.	ČZP Primorski tisk
2.	Elektro Koper
3.	Projekt
4.	Tomos	A, G.
S KONFERENCE MLADINSKE ORGANIZACIJE KOPRSKE OBČINE n
N E V E R K E
Strelska sekcija v Neverkah, ki deluje v sklopu družine »Tone Tomšič« iz Pivke, je s pripravami na zimsko tekmovanje z zračnimi puškami v zadnjem času poživila svojo dejavnost. Pri sindikalni podružnici perutninarskega zahoda »Kras«, kjer je zaposlena večina članov sekcije, so naleteli na razumevanje: dobili so sredstva za nabavo treh novih zračnih pušk. Zdaj pridno vadijo. —o—
Tudi tovarniški komite LMS »Javor« Pivka je nabavil za svojo strelsko sekcijo 4 nove zračne puške. Kakor kaže, bo strelski šport na Pivškem ponovno zaživel, saj je strelska družina »Tone
Tomšič« slovela svojčas kot najboljša v okraju.
Razen na zimska tekmovanja se strelske družine na Postojnskem pripravljajo tudi na svoje letne občne zbore.	G. B.
Minulo soboto je bila v Kopru občinska mladinska konferenca, ki so se je udeležili tudi predstavniki nekaterih političnih in gospodarskih organizacij. Predsednik občinskega komiteja LMS Ivan Bergoč se je v svojem referatu dlje časa zadržal ob vrsti problemov, ki so se pojavili ob mladinskih delovnih akcijah. Nekatere gospodarske organizacije in obrti se namreč otepajo tega, da bi se mladinci in mladinke, ki so tod zaposleni, udeležili delovnih akcij. Pripetilo se je celo, da so mladincu oziroma mladinki odpovedali delovno razmerje zato, ker se je udeležil mladinske delovne akcije. V svojem referatu se je
OTROCI ŽRTVE
V	minulih dneh je prišlo v našem okraju zopet do dveh prometnih nezgod, pri katerih sta bila telesno poškodovana dva nedoletna otroka. Le naključju gre pripisati, da zaradi neprevidnosti otrok in nepazljivosti staršev ni prišlo do najhujšega.
V	Luciji pri Portorožu je pretekli petek 5-lctni V. K, • neprevidno prečkal cesto v trenutku, ko je privozil iz ljubljanske smeri voznik osebnega avtomobila V, R. Voznik ni mogel preprečiti trčenja in je malčka zbil po tleh, kjer je obležal s telesnimi poškodbami.
Do podobne nesreče je prišlo pred dnevi tudi v Sežani na cesti prvega reda. 7-letni M. D. je pred šolo neprevidno prečkal cesto v trenutku, ko je pripeljal z normalno hitrostjo voznik osebnega avtomobila A. S. Kljub temu se avtomobilist ni mogel izogniti trčenja, pri katerem je 7-letni M. D- dobil pretres možganov.
V Podgradu so v počastitev obletnice revolucije in dneva JLA priredili zanimiva tekmovanja v streljanju in odbojki. Organizatorja športnega tekmovanja TVD Partizan Podgrad in garnizon v Podgradu sta sestavila močni ekipi najprej za strelsko tekmovanje z zračno puško, ki je bilo v dvorani JLA. Obe ekipi sta imeli po dvajset tekmovalcev. Zmagovalec tega tekmovanja je bila ekipa TVD Partizan s 642 točkami, zastopniki JLA pa so dosegli skupno 565 točk.
Razvrstitev najboljših tekmovalcev: 1. Stane Janež (TVD Partizan) 81 točk od 100 možnih, 2. Vlado Zorldč (JLA) 72 točk, 3. Peter Gombač (TVD Partizan) 70 točk itd. Zaslugo za uspešno prireditev, ki si jo je ogledalo tudi večje število občinstva, imata organizatorja — za JLA Siniša Djordjevič in Branko Konstanti-novič, za TVD Partizan Podgrad pa Jože Križman in Boško Savič, pripadnik JLA; oba sta tudi organizatorja telesnovzgojne orga-
nizacije v Podgradu, v katero se je vključilo veliko število mladine. Tekmovanje je pokazalo, da se strelski šport v Podgradu zelo uspešno razvija, čeprav je bilo društvo TVD Partizan ustanovljeno šele preteklo leto.
Pomerili sta se tudi ekipi od-bojkarjev Partizana Podgrad in JLA. Tudi to tekmovanje se je končalo v prid domačih tekmovalcev, ki so porazili ekipo JLA s 3:0.
V prihodnjih dneh bo v Podgradu še šahovski turnir najboljših šahistov TVD Partizan in garnizona.	J. K.
Okrajna komisija za varnost in vzgojo v prometu se zares lahko postavi to leto z edinstvenimi dosežki in uspehi pri svojem vzgojnem poslanstvu, ki ga opravlja skupno z občinskimi komisijami. Samo podatki do konca oktobra vsebujejo bogastvo številk, ki kažejo, kako uspešno oprav-
(Nadaljevanje z 2. strani) in razumljivega poročanja delavskemu svetu. S to ugotovitvijo želi komisija le poudariti, da bi mogla prizadevanja tov. Žižka v smeri utrjevanja delavske samouprave biti še plodnejša, če bi včasih skrajšal svoje obrazložitve in se odrekel prepričevanju za vsako ceno. Poleg tega smatra komisija tudi, da ni bila vedno opravičena in smotrna njegova praksa hitrega sklicevanja upravnega odbora, pa četudi je v takih primerih največkrat šlo le za obveščanje UO o rezultatih potovanj v zvezi z rekonstrukcijo. Seveda pa je na drugi strani res tudi to, da so bile glede na sestav kolektiva, zlasti glede na sestav delavskega sveta, ko je v njem določeno, število čisto preprostih solinar-jev, širše obrazložitve tudi objektivno pogojene in potrebne, v gotovih primerih pa, zlasti glede nekaterih važnejših problemov, bile v neki meri povzročene tudi glede na zelo različna stališča, ki so o teh vprašanjih obstajala, zlasti šc, ker so nekateri vodilni tovariši v podjetju v teh razpravah pokazali prav tako preveliko rdovratnost. ki je šla vse do neupoštevanja sklepa delavskega sveta.
Ne glede na zgornje ugotovitve pa je potrebno poudariti, da je pri reševanju stanovanjskega vprašanja, v pogledu strokovne izobrazbe itd. tov. Žižek pokazal veliko skrb za ljudi in polno razumevanje za vsakogar, ki je potreboval pomoč.
Kot je bilo že omenjeno, pa so nekateri vodilni tovariši v Solinah, ki so tudi člani ZK, in ki so si sicer prav tako prizadevali, da bi podjetje čini bolje poslovalo in se razvijalo, šli v tej svoji akciji proti tov. Žižku, ki je — kot je bilo že povedano
— imela sicer določeno vzročnost v njihovih medsebojnih odnosih, odločno predaleč, tako daleč, da so pozabili ne samo na to, da so komunisti, ampak tudi na osnovna etična pravila, ki bi morala veljati v odnosih med ljudmi nasploh, kar je glavni vzrok, da se je celotna stvar toliko zaostrila in zapletla. V tej svoji akciji se ti tovariši, nekateri bolj, nekateri manj, niso ustavili niti pred podtikanjem neresničnih dejstev in očitnimi neresnicami, niti pred organiziranjem določenega pritiska na posamezne člane kolektiva, ki so pokazali odpor proti takšnemu ravnanju nasproti direktorju. Takšnih in podobnih nepravilnosti je bilo še več. Komisija pa zlasti zameri predsedniku delavskega sveta in sekretarju podjetja njuno sodelovanje pri že navedeni časopisni kampanji, ko sta v bistvu novinarja nc-Iavske enotnosti in Vjesnika u sri.ie-du dezinoformirala in ga pustila glede nekaterih važnih vprašanj v zmoti, čeprav sta vedela, dri stvari stojijo drugače. Tipičen primer v tem oziru je vprašanje, že omenjenega potovanja v Brazilijo, ko nista novinarju odločno in jasno povedala, da je bil odhod v Brazilijo povsem umesten in 'predvsem tudi odobren od vseh organov samoupravljanja.
Značilno pri vsem tem pa je ■—* in to je eden od glavnih vzrokov, da je sploh prišlo do takih problemov in zaostritev v Piranskih solinah — da so vodilni komunisti v podjetju več ali manj pozabili na svojo OO ZIC oziroma na sindikalno organizacijo in niso smatrali za potrebno, da bi v teh organizacijah sproti razčiščevati vsa tista vprašanja, ki so se postavljala bodisi v medsebojnih odnosih med njimi, bodisi v podjetju samem.
Tako je komisija ugotovila, da je OO ZK v Solinah, isto pa velja tudi za sindikalno organizacijo, ostala ob strani najvažnejšega dogajanja v podjetju in da so vodilni ljudje smatrali, da razčiščevanje njihovih medsebojnih vprašanj pa tudi važnih načelnih vprašanj spada bolj v konipetenco strokovnega kolegija ali pa njih samih, čeprav je šlo za vprašanja, ki bi jih morala razčiščevati osnovna organizacija ZK in tudi sindikalna organizacija že od samega začetka in postaviti stvari na svoje mesto. Tako pa je bila OO ZK šele v zadnjem času in potem, ko so se zadeve tako zelo zaostrile in nakopičile, seznanjena s temi problemi in je bila večina članov ZK postavljena pred težko nalogo, da rešijo in razčistijo tisto, kar razgledanejšl in vodilni člani ZK in sindikalne organizacije v podjetju niso mogli med seboj rešiti v preteklosti. Zato ni čudno, da politične organizacije v podjetju tej nalogi niso bile kos, saj je šc sama komisija okrajnega komiteja ZK uspela priti stvarem do dna in zadevo razčistiti •Jele po dvomesečnem intenzivnem delu in šele potem, ko je govorila z mnogimi člani kolektiva, bodisi posamezno, bodisi na sestankih.
Na koncu komisija še poudarja, da sta o tej stvari razpravljala na skupni seji tudi sekretariata okrajnega in občinskega komiteja Piran, ki sta zgoraj podano analizo oz. oceno stanja v Piranskih solinah in v piranski občini soglasno odobrila. To je storila tudi OO ZK Piranskih solili na svojem nedavnem sestanku, ki je hkrati nekatere najbolj prizadete vodilne tovariše iz Piranskih solin tudi ostro kaznovala.
Komisija OK ZKS Koper
predsednik dotaknil tudi kritičnega stanja kmečke mladine na vasi in njenega dela. Razložil je tudi nekaj smernic za intenzivnejše delo kmečke mladine.
Po referatu se je. razvnela živahna razprava. Predsednik mladinskega aktiva tovarne Tomos je dal pobudo za bolj tesno sode-
lovanje med mladino, ki je zaposlena v podjetjih in drugiA gospodarskih organizacijah. Na koncu konference so v imenu okrajnega komiteja LMS podelili nagrade aktivnim mladincem ter razglasili rezultate volitev novega občinskega odbora LMS.
RG
ObLO Sežana je določil nove olajšave za učence osnovnih šol, ki se vsak dan vozijo v šolo. Dosedanji pogoj, da stanujejo 4 km od šole, so znižali na tri kilometre. S to spremembo bodo deležni voznih olajšav vsi učenci, ki se vozijo iz Tomaja v Dutovlje, iz Kazelj v Štorje in iz Matavuna v Divačo. Občinski svet za prosveto ima v načrtu, naj bi bili sčasoma, če mogoče že v prihodnjem šolskem letu, vsi učenci deležni direktnega in predmetnega pouka. Le tako bodo tudi res enakoprav-
UGOTOVITVE POSEBNE KOMISIJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS KOPER H	b	"0 H 1	"Č3 B
ni, kajti odpravljeni bodo primeri, ko- učenci, Id končajo šolsko obveznost na nepopolnih šolah, ne morejo biti sprejeti na srednje šole, ker nimajo spričevala za ta ali oni predmet. Sprememba odloka o voznih olajšavah na avtobusih bo nedvomno pripomogla k temu cilju.	-er
od 22. do 29. decembra 19G1:
Hladni arktični zrak je v zadnjem času zajel tudi naše kraje. Povzročil je močnejšo ohladitev in sneg. Tako je napravit konec menjavanju toplega in hladnega vremena. V tem času moremo pričakovati mrzlo in vetrovno vreme z vetrom in snegom. Za Novo leto bo večji del države pod snegom, na Jadranu pa bo pihala burja.
lja svojo nalogo naša prometna jjre-ventivna služba.
V	prvih desetih mesecih si je ogledalo samo iilme z vzgojno prometno tematiko v šolah in kinematografih 172.000 oseb — na skupno 578 predstavah. Predavanj z diapozitivi se je udeležilo okrog 20 tisoč oseb. Pomembno mesto so komisije odmerile tudi propagandnemu gradivu, saj so porabili nič manj kot 7G tisoč letakov, 11 tisoč lepakov različne vsebine, 15 tisoč brošurie o prometni vzgoji in varnosti na cesti ter B tisoč šolskih urnikov, opremljenih s prometnimi znaki.
Ob petnajstih različnih prometnih tekmovanjih šolske mladine se je mladi rod 'odzval tudi v velikem številu na nagradni natečaj iz prometa, ki ga je razpisala republiška komisija za vzgojo in varnost v prometu. Tudi aranžirani izložbi z vzgojnimi posnetki iz prometa v Kopru in Postojni sta privabili na ogled skupno okrog 145 tisoč oseb. Sedaj urejajo takšne Učne panoje tudi vse občinske . komisije.
Lepe rezultate je pokazal tudi obvezni pouk iz prometne vzgoje, Pouk so, kot je znano, uvedli v vseh 7. in 8. razredih osemletk v predmetnik. V omenjenih dveh razredih šo do konca oktobra imeli v celotnem okraju 3090 šolskih ur iz prometne vzgoje, v nižjih razredih pa 2.600 šolskih ur ter je skupno sodelovalo na teh predavanjih okrog 50 tisoč otrok.
Bodrilne uspehe dosegajo tudi mladi prometniki v svojih krožkih. Teh je v okraju 78 ter sodeluje v njih 3 tisoč otrok. Raznih predavanj iz prometne vzgoje pa , se je udeležilo v tem razdobju nadaljnjih .12 tisoč oseb. Za značko AMZ pa je na šolah opravilo, izpit 915 otrok.
Tudi odrasli so sc marljivo udeleževali tečajev, ki so jih organizirale komisije izven AMZ kar 13 z 800 udeleženci. V podjetjih pa sc je udeležilo' G9 predavanj več kot 9.000 oseb,
V	sodelovanju z Okrajno komisijo , za vzgojo in varnost v prometu v Kopru sta prispevala lep delež tudi tisk in radio. Tako ;ie Slovenski Jadran v prvih desetih mesecih tega leta priobčil 24 različnih vzgojnih, sestavkov s prometno vzgojno tematiko, dnevnik »Delo« 5, Radio Koper G reportaž in 5 intervjujev ter RTV Ljubljana 1 reportažo o prometni problematiki v našem okraju,	b
KOPER — 22. in 24. decembra italijanski barvni CS film ANA IZ BROOKLINA, 25. in 25. decembra ameriški barvni CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU, 27. in 28. decembra francoski barvni d^f-mentarni film SESTANEK Z VRAGOM.
IZOLA — 22. decembra francoski barvni CS film NENAVADNA AMERIKA, 23. in 24. decembra ameriški film ZLATA TROBENTA. 25. in 26. decembra francoski dokumentarni film SESTANEK Z VRAGOM, 27. in 28. decembra jugoslovanski film KAROLINA REŠKA.
ŠKOFIJE — 23. decembra jugoslovanski film KAROLINA REŠKA. 24. decembra jugoslovanski film PROGRAM RISANIH FILMOV. 28. decembra ameriški barvni CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU.
ŠMARJE — 23, decembra jugoslovanski film PROGRAM RISANIH FILMOV, 24. decembra jugoslovanski film KAROLINA REŠKA, 27. decembra ameriški barvni CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU.
POSTOJNA — 23. in 2-1. decembra ameriški barvni CS film NI IMENA NA NABOJU. 26. in 27. decembra nemški film PERFOKS. 27, in 29. decembra jugoslovanski film NOČNI IZLET,
PRESTRANEK — 24. decembra ameriški barvni film BENI GOODMAN.
SEŽANA — 23. in 24. decembra francoski film PRECEP. 26. in 27. decembra ameriški CS film ZADNJI VOZ, 20. in 29. decembra francosko-ameriški barvni CS film ČRNI OR-FEJ.
PIRAN: 22. decembra ameriški barvni CS film DVANAJST JEZNIH MOZ: 24. decembra jugoslovanski film PESEM; 25. decembra ameriški barvni CS film SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV; ¿6. deccmbra ameriški barvni CS film ČRNI NAREDNIK; 27, in 28. decembra ameriški barvni CS film NAJVEČJA PREDSTAVA.
PORTOROŽ: 22. decembra ameriški barvni CS film POLETNE POVESTI; 23. decembra ameriški barvni CS film DVANAJST JEZNIH MOZ; 24. decembra ameriški barvni CS film ČRNI NAREDNIK; 25, decembra jugoslovanski film PESEM; 26, deccmbra ameriški barvni CS film SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV; 27. decembra ' francoski VV film KAPITAN OGENJ, 28. decembra sovjetski ijilm VIŠJE NAČELO.
RAZPRAVA O NOVI USTAVI
Pretekli teden je imel politični aktiv Občinskega odbora SZDL v Izoli prvi sestanek, na katererii je predsednik Okrajnega odbora SZDL Gustav GuzOj tolmačil prisotnim našo novo ustavo. Po predavanju ' se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali vsi člani političnega aktiva SZDL, kajti to je bil prvi sestanek. na katerem so se lahko seznanil i r osnovnimi smernicami nove ustave.
Kapitan Pavle Klodič
Pred dnovi je umrl v Trstu upokojeni luški poveljnik kapitan dr. Pavle Klodič. Rodil se je v Trstu kot sin zavedne slovenske družine in je sam bil vedno zaveden Slovenec. Dolga leta je bil poveljnik tržaške Inke in ves čas si je obdržal svoje slovensko ime. Njegova ljubezen do morja je bila izredna. Bil je tudi edini tržaški slikar marin in ladij. Ne bo pretirana trditev, da ni bilo ladje, ne domače ne tuje, ki je priplula v tržaško luko, da bi je ne bil naslikal njegov amaterski čopič! Slikal je tudi mnoge druge ladje izven Trsta, celo projekte. Njegova dela so bila tudi neštetokrat tiskana na razglednicah, predvsem seveda plovni objekti. Kapitan Pavle Klodič je pošiljal čestitke slovenskim podjetjem v slovenščini, tako da je bila tržaška kapitanija edina uradna ustanova, ki si je kaj takšnega upala. Njegov občevalni jezik je bil tudi slovenski. Z njim smo Slovenci izgubili velikega pomorščaka. V. K.
Htlanfilfu
di izolsko, so že ponovno poslala na tuje ribiške ladje, ki love na Atlantiku, nekaj svojih ribičev, da bi se seznanili z lovišči in načinom lova ter ugotovili, kako bi uspeli s svojimi lastnimi ladjami. Rezultati so bili odlični. Se več, tuja podjetja, zlasti iz Združenih držav Amerike, so pričela snubiti naše ribiče in nekaj jih je že prešlo v njihovo službo. Podjetja, ki so prisiljena kupovati ribe za predelavo od tujih ribičev in so s svojimi strokovnjaki ugotovila visoko rentabilnost lastnega lova na Atlantiku, so izdelala renta-bilnostne račune za nakup primernih laduj in zaprosila pri Jugobanki za kredite. Ladje bi naročili na Japonskem, in sicer pod zelo ugodnimi pogoji desetletnega odplačevanja z nizko obrestno mero. Čeprav pa so se strokovnjaki izrekli za ta ukrep, banka kredit odklanja z utemeljevanjem, da ni garancije za uspeh. Tak odgovor so dobila posamezna podjetja in enakega tudi nedavno novo puljsko podjetje »Jugoatlantik«.
Vendar pri item gotovo ne bo ostalo. Potreba po boljšem lastnem zalaganju naše uibje predelovalne industrije z ribami in odprava nepotrebnih deviznih sredstev za uvoz od tujih podjetij bosta morala naposled le zmagati, in to ne samo v interesu ribje industrije, marveč vsega našega gospodarstva. Skoda je le časa in zaslužka, ki ga z zavlačevanjem izgubljamo. R
22. decembra 19G1 ■ ZADNJA STRAN o Leto X. — St. 52
Prvi spopad med Rimljani in Isfrani
Ostati v Evropi — ali sc vrniti domov v Južno Afriko? Tako premišljuje dekle na gornji sliki — plesalka iz grupe južnoafriških umetnikov, ki so te dni gostovali v Londonu. Tam so še dokaj strpni do črncev, medtem ko vlada v Južni Afriki najhujša segregacija in rasna diskriminacija. Zato ni nič čudnega, če mlada Musne Nthombeni premišljuje o tem na pločniku železniške postaje v Paddingtonu — posebno še, ker je dobila zaradi svojih umetniških kvalitet ugodne ponudbe za angažmaje v Angliji
Med leti 528 in 531 po rimskem štetju dobrih dve sto let pred našo ero so si Rimljani pokorili Benečijo, iz katere so pregnali Galce. Ze leta 532 pa so se srečali z novim sovražnikom: Istrani. T. Livij pripoveduje nekako takole: »Nato so se pojavili novi sovražniki republike — Istrani, ki so kot morski 'roparji in tatovi napadli in oplenili nekaj rimskih ladij, Proti njim sta bila poslana konzula tega leta P. Cornelius in M. Rufus.«
Vendar so se kmalu po tem času pojavili v ravnini zahodno od Krasa številni Kelti ali Cimbri in začeli zidati svoje mesto. Sele leta 5G9 (kakih 180 let pred našim 'štetjem) so jih Rimljani pregnali in porušili, njihovo mlado mesto. Na razvalinah tega mesta so Rimljani zgradili Oglej in ustanovili svojo kolonijo. Kasneje se je semkaj priselilo kakih 1.500 družin iz Lazla.
Z Istrani so imeli Rimljani hude preglavice. Le-ti so venomer napadali rimske priseljence in ogrožali varnost prometa. Mera je bila polna. Rimljani so sklenili, da bodo napravili temu konec. Zasesti so nameravali njihovo ozemlje in si jih pokoriti. Konzul L. Maulius Vulsus. nI čakal na ukaz senata. Posvetoval se je s svojimi vojaškimi poveljniki in dvignil legije. Toda Istrani niso držali križem rok. Povezali so se z galskimi Kami, ki so taborili v bližini Timava, in jih pregovorili za skupen napad. Karnski vodja Katmel je okleval, bržkone se ni čutil dovolj močnega. Medtem pa so se rimljanski leglonarji izkrcali v sesljanskem zalivu,
Istrani so iz spoštljive daljave opazovali premike Rimljanov, ko pa so ugotovili, da rimski vojaki slabo stražljo svoje položaje, so se odločili. Ko je bilo še vse zavito v jutranjo
Obrtnik Josip Gartner iz Ilirske Bistrice je že star znanec naših patentnih pisarn. Doslej je patentiral že več izumov. Sežanska mlekarna izdeluje po njegovem izumu express lepilo, ki velja za eno najboljših lepil v lesni industriji, o tem priča povpraševanje po njem in njegova poraba — na mesec ga porabijo približno 40 ton. Ptujska mlekarna izdeluje po njegovi zamisli posebno plastično maso iz lcazeina, ki jo uporabljajo za izdelovanje gumbov. Gumbi iz te mase so kvalitetni in imajo tudi lep sijaj. Tovarna vagonov »Boris Kidrič« iz Maribora je odkupila njegov izum izolacijske impregnirane valovite lepenke, ki jo sedaj sami izdelujejo, medtem ko so jo morali vse doslej uvažati itd.
Ko smo se le dni mudili v Ilirski Bistrici, smo po naključju srečali izumitelja in zvedeli, da je pravkar patentiral nov sistem za izdelovanje panelnih plošč. Po avtorjevem sistemu bo bodoča izdelava panelk neprimerno krajša, medtem ko bodo izdelki lažji, trpežnejši in cenejši. Izračunali so, da bi se po tem sistemu proizvodnja povečala vsaj za 40 "/o. Po tem sistemu bi se lepilo sušilo enakomerno, tako bi bila plošča za 35 odstotkov lažja in tako trpežna, da bi se v običajni uporabi no upoglbala in krivila.
Za nov izum se zanimajo mnoga lesno-industrijska podjetja. Izumitelju je pomagal izdelovati nove prototipne naprave (zobčasta rezila in mul-tiple-krožne žage) obrtnik Alojz Pugelj iz ilirske Bistrice, V kratkem bo v delavnici Josipa Gartnerja stekla proizvodnja novih panel-plošč. Strokovnjaki sodijo, da bo to pomenilo velik korak v razvoju naše lesne industrije, če se bo ta proizvodni proces obnesel.
G. Baruca
Zakaj i®
Na obalah našega Jadrana smo dobili po vojni poleg prejšnjih še 'vrsto novih tovarn za predelavo morskih rib, ulov pa se ni toliko povečal, da bi jih mogli polno" izkoriščati. Tako znaša povprečno izkoriščanje kapacitet komaj 50 odstotkov, čeprav gre v tovarne nad GG odstotkov vseh ujetih tako imenovanih modrih rib in le ostalo v neposredno potrošnjo, Ta znaša na prebivalca države komaj pol kilograma in je najnižja med državami, ki meje na morje, V zadnjem obdobju je znašal ulov vseh rib v vodah našega Jadrana okoli 20.000 ton na leto. Čeprav pa pričakujemo letos rekordni ulov 24 do 25 tisoč ton, jih bo naši industriji manjkalo še vedno vsaj 10.000 ton, a tudi s to količino še ne bi bile vse tovarne povsem zadostno založene.
Nekatere naše večje tovarne, kakor n. pr. izolski kombinat Delamaris, si pomagajo z nakupom .rib z Atlantskega oceana, v prvi vrsti s tunami in palamidami, katere nam dobavljajo japonski ribiči, ki so pri nas v Kopru že redni gostje, Za 10.000 ton rib z Atlantika plačamo približno 2 milijona 200 tisoč dolarjev, a izvoz konserv nam je dajal prejšnja leta okoli 8 milijonov
200 tisoč dolarjev, letos pa bo dal po predvidevanjih 9 milijonov 400 tisoč dolarjev. To pomeni, da se zaradi potrebe po uvozu 10.000 ton rib zniža priliv dolarjev od izvoza na samó 5 milijonov 400 tisoč oziroma letos na 6 milijonov G00 tisoč dolai'jev. Ali je to potrebno?
Ze pred leti so se pojavili predlogi, naj bi tudi .mi pošiljali svoje ribiče lovit na Atlantik, Ce se to splača Japoncem, Združenim državam Amerike, Sovjetski zvezi, Italiji, Španiji, Franciji itd,, b.i so na vsak način tudi nam. Na Jadranu odpade na leto na ladjo ulov okoli 70 .ton rib v vrednosti 10 milijonov dinarjev, na Atlantiku .pa povprečno nad 1300 ton v vrednosti nad 350 milijonov dinarjev. Da bi krili potrebo po 10.000 tonah rib za predelovalno industrijo, kolikor nam jih manjka, bi tako potrebovali le 8 ladij za oceanski ribolov. Ce pa bi jih imeli 10, bi lahko založili vse naše tovarne. Zakaj se to ne zgodi?
Naša podjetja, med njimi tu-
meglo, so se priplazili do rimskih položajev in z vso silo navalili na taborišče. Nastala je strašanska zmeda. Prepadem legionarji so bežali proti ladjam v zalivu. Poveljnik tretje legije, tribun M. Lacinius Stra-bo, se je skušal Istranom upreti in jih zavrniti. Zaman. Istrani so drli v Dolino in pred seboj podirali vse, kar se jim je hotelo zoperstaviti. Na bojnem polju je obležal tribun Strabo in vsa njegova vojska. Rim se je zavil v globoko žalovanje.	-er
Podjetje IBM v Kaliforniji (ZDA) je izdalo prototip računskega stroja, ki uboga na diktat. Pokori se številkam od 0 do 9 in na ukaz opravlja vse štiri računske operacije. Stroj so imenovali Shoebox (škatla za čevlje); za zdaj ga še ne izdelujejo serijsko, ker mora iti prej še skozi vse mogoče preizkušnje. Vsekakor bo moral znati angleško, kdor bo hotel stroju ukazovati, zato -;e naprava verjetno ne bo uveljavila na tujem
Ena izmed najbolj zaposlenih francoskih filmskih igralk je prikupna Pascale Petit ali »Žepna Venera«, kakor ji še pravijo v filmskem svetu. Na sliki jo vidite med odmorom pri snemanju novega filma »Krdelo strahopetcev« v Rimu. Pascale je poročena z igralcem Glanmijem Esposltom
Pred dnevi so na vročem italijanskem jugu spet zabeležili tragičen dogodek, ki je tipičen za tamkajšnje razmere, čeprav je sicer naša soseda visoko razvita dežela zlasti na intm-strijskem področju. V predmestju sicilskega mesta Paler-ma Borgata Roccella je živel lahkoživ bogataški sinček Gaspare Vitale (na sliki). Zaradi svojega obnašanja je dobil vzdevek »James Dean«. Čeprav je bil star pred nedavnim komaj 21 let in bi pravkar moral k vojakom, pa je bil znan po svojih Ijubavnih pustolovščinah, Našteli so mu že najmanj kakšnih 40 čisto resnih znanj s palermskimi dekleti. To pa je končno postalo zanj usodno: lepega dne so mu vpadli v hišo bratje ene zadnjih razočaranih ljubic in ga prerešetali s streli iz samokresa. Storilcev še niso prijeli
NA LETOVANJU SI LAHKO OZDRAVITE REVMATIZEM
Kdor se je hotel v letošnji sezoni izneblti revmatizma, se je moral obrniti do Josipa Buležanina-Lale. Ilevmatizem je zdravil z blatno masažo. Njegova klientela je bila mednarodna. Čeravno, je bil način njegovega zdravljenja precej primitiven, je vendarle marsikoga ozdravil. Njegov stalni pacient je postal ugledni dunajski advokat dr. Ludvik Jellnek, ki prihaja v Portorož dvakrat na leto, in to ne toliko zaradi morja, kolikor zaradi teh »primitivnih« masaž. Na sliki: Eva Jeras in Barbro Kalstrom, švedski turistki, ki sta bili letos tudi Lalinl pacientki
— Veste kaj, gospod zdravnik? Živel sem veliko bolje, preden sle me ozdravili klep-tomanije .. .
VOHUNSKI ROMAN IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE
8. maja popoldne so Nemci v obroču podpisali kapitulacijo.
Ponoči 10. maja je v N. vkorakala Rdeča armada.
S prvimi enotami je prišel v mesto tudi polkovnik Dovgalev. Spremljali so ga njegovi ljudje.
Na mestnem trgu so formirali kolone ujetnikov.
Enota Dovgalevili oficirjev je pregledovala ohranjeni gestapovski arhiv. Drugi oficirji so popisovali ujetnike.
Delo je bilo na moč težavno. Gestapovci so se pre-oblekli v vojaške uniforme in se skušali pomešati v množico ujetnikov. Vojaki so se obračali do sovjetskih oficir jev s prošnjo, naj neznance, ki so se vrinili v njihovel skupine, pregledajo in preverijo.
Tako so s prstom pokazali tudi na Krammerhofa, tistega gestapovca, ki je hotel Dementjova aret:rati. Privedli so ga pred Dovgaleva. In ko ga je Dovgalev zasliševal, mu ni prišlo niti na kraj pameti, da bi utegnil ta človek vedeti kaj o tako imenovanem Ruclcertu.
Kmalu pa je postalo to očitno. Krammerhof je bil brez očal, morda je nanje pozab:1 v splošni zmedi, morda pa je napravil to tudi nalašč, ker se je hotel tako čim bolje pritajiti. Sedeč pred Dovgalevim je nestrpno mežikal in stiskal oči, ter ves čas samogibno segal z roko k očem, kot bi si hotel popraviti očala ali pa jih sneti.
Prvih trideset minut jc odgovarjal Krammerhof na vprašanja kratko in odsekano in se ni hotel dotikati podrobnosti iz svojega življenjepisa in svojih vojaških dolžnosti. Rekel je, da je kapetan in da je delal pri organizaciji evakuacije.
»Vi ste bili torej odgovorni za evakuacijo vojaštva?«
»Ne... jaz sem bil samo eden izmed velike skupine oficirjev, ki jim je bila poverjena ta naloga.«
»Kdo je tej skupini načeloval?«
»Polkovnik Hungel.«
»Kje je zdaj ta polkovnik?«
»Nc vem. Nedolgo tega je bil aretiran.«
»Zaradi česa?«
»Vaša letala so vsak dan potapljala naše transporte.«,
»Zakaj je bil aretiran le Hungel?«
»On jc bil odgovoren za evakuacijo.«
»Ali vam je uspelo dokazati, da je bil Hungel povezan z našim letalstvom?«
»Nc, tega nismo uspeli dokazati.«
Krammerhof se je zarekel in ni reagiral na besede: »Ali vam je uspelo dokazati?« Ni opazil pasti in jc nadaljeval:
»Kriv je moral biti nekdo drug. Brž ko je bil Hungel aretiran in predan sodišču, je bil razkrinkan neki kapetan Ruckert. On je vzdrževal zvezo z radijsko oddajno postajo.«
»Je bil tale kapetan Ruckert o vsem dobro obveščen?« je naglo vprašal Dovgalev.
Gestapovec je obmolknil, potem pa po krajšem premisleku odgovoril:
»Pobegnil je.«
»Pobegnil potem, ko ste ga hoteli aretirati? Neverjetno. Priznajte, da to ni kdo ve kako pohvalno za gestapo.«
»Bil je ranjen. Našli so krvave sledove. Prepričani so bili, da se je nekam odvlekel in zaradi ran podlegel.«
»Bodite tako prijazni in mi povejte, kako da so vam takšne podrobnosti tako dobro znane?« Dovgalev se je trdovratno zazrl v Krammerhofa.
»Jaz ...« Krammerhof je za trenutek obmolknil.
»Da, vi... Od kod vam je vse to znano? Saj ste vendar delali pri evakuaciji in niste mogli sodelovati pri zasledovanju diverzantov! Upam, da se ne boste spozabili in trdili, da ste o vsem tem brali v časopisih?«
»Veste,« je rekel Krammerhof in spet segel z roko k očem, »moj prijatelj je delal v gestapu in mi je o tem pripovedoval.«
»Povejte mi priimek vašega prijatelja.«
Krammerhof ni takoj odgovoril. Naposled je rekel: »Hans ...«
»Izmislite si drugo ime,« ga je prekinil Dovgalev. »Vaše oklevanje je sumljivo. Ce ste si že izmislili ime, bi si morali takoj izmisliti še priimek. Takšne napake gesta-povcu ni moč oprostiti.«
»Zakaj gestapovcu?«
»Zato ... Pohitiva. Nimava več dosti časa. Sodelovali ste pri zasledovanju kapetana Ruckerta, mar ne?«
»Ne.«
Dovgalev se je nasmehnil.
»Preveč odločno ste povedali ta svoj ,ne'. Ustrelili vas bomo.«
»Jaz sem vam pripovedoval le o svojem prijatelju majorju Faldenbergu.«
»Ime tega človeka mi je znano. Že lep čas ga ni več med živimi.«
Mahoma so se odprla vrata in v sobo je stopil človek v civilni obleki. Obleka mu je bila pretesna in premajhna.
Dovgalev je dvignil pogled in ostrmel. Bil je Dement-jov. Obraz mu je prekrivala ščetinasta brada.
»Imenitno, tovariš Dcmentjov, dobro, da ste prišli,« je rekel Dovgalev tako mirno, kot da bi se bila poslovila drug" od drugega pred pol ure. »Sedite, prosim. Upam, da se bo najin sogovornik spomnil sedaj kaj več podrobnosti.«
Krammerhof je dvignil oči in se zdrznil.
»Pripričan sem, da je vsako nadaljnje razpravljanje odveč.« Dovgalev je pogledal gestapovca in potegnil za zvonec. V sobo je stopil stražar.
»Pojdite in dobro razmislite. Cez kakšno uro se bova dokončno pogovorila. Se strinjate?«
»Strinjam,« je zamrmral Krammerhof, ne da bi odvrnil svojega pogleda z Dementjova.
Gestapovca so odvedli.
Dovgalev je komaj čakal, da so se vrata zaprla. Planil je na noge in krepko objel Dementjova.
»Živ?!«
Hotel je reči še nekaj, toda beseda mu je zastala v grlu. Molče sta se zazrla v oči drug drugemu in se nasmehnila. Bila sta srečna, ker sta se po dolgem času spet srečala in ker sta dobro opravila svojo vojno nalogo.
KONEC