Sovražniki življenja v zraku. (Konec.) Tudi se nahajajo v zraku drožne gobe, ktere store, da se sladkorna tekočina skisa, ako se ji primešajo. Lahko toraj sprevidimo, zakaj se mošt sam po sebi začne kisati in se v vino spremeni. Težej pa je dokazati v zraku stvarice, nar manjše med vsemi drugimi, ktera vzrokuje gnjilobo, kajti trosi teh neizrekljivo malih organičnih teles so tako drobni, da se lahko odtegnejo opazovanju. Gotovo pa je v zraku neštevilno veliko najdrobnejših organiških stvaric, ki so nevidljivi sovražniki našega zdravja in življenja, ki nam vedno nasprotujejo ia nas zalezujejo. Pozuamo žive kali gotovib bolezen, strupeno skernobo (contagium), ktere bolezni se iz mesta v mesto, iz dežele v deželo zatrosijo, zdaj na tem kraju zginejo, pa se na drugem zopet prikažejo. Naj so bolezni še tako različne, kakor: kolera, vročinska bolezen, koze, ali pri živini: vrančni prisad, plučna kuga i. dr., vse so si vendar tem podobne, da bolezen se ni sama iz sebe izlegla, ampak bila je zatrosena ali po bolnih ali po zdravih, ki so z bolnimi občevali, razširjujejo se le po nalezovanji. Pri mnogih nalezljivih boleznih so učeni posebno zadnja leta zapazili najmanjše kroglice, ktere pa imajo lastno življenje, se kaj živo gibljejo in natezavne cevi v kervi napolnujejo. Odkar so se prepričali, da se nalezljive bolezni po skernobi zatrosijo, je silno važno postalo vprašanje; kako se razširjujejo, ali samo z dotiko ali pa tudi po zraku, in od tega časa so začeli tudi zrak znanstveno in temeljito preiskavati. Res je sicer, da veliko telesec, ki v zraku plavajo, našemu zdravju ni škodljivih, ali se njim vsaj škodljivost naravnost ne more dokazati. Kalice mnogih verst plesnja in sneta nam ne škodujejo. Kaj pa bi tudi bilo, če bi bile vse našemu zdravju nevarne! V enemu litru zraka se nahaja nar manj kakih 300 živih kalic plesnja — če bi se vse te razvile, bi morala biti naša pluča kmalo z glivami preraščena. Zdrav orgaDizem se gotovo mnogim sovražnikom zoperstavi, kajti te kalice se ne ožive niti se ne razvijajo povsod, ampak tla morajo biti za to pripravna, kraj vgodeti, pa tudi zunanje okoliščine morajo pospeševati, da oplode in dosežejo svoj morivni namen. Zdrav organizem jih toraj mnogo zamori, ali kot ptujo snov izmeče. Č!e pa je organizem pokvarjen in zunanji vpliv vgoden, se zaplodijo in kakor hudi strup razvitek in živahnost življenja zaderžujejo — počasi pa ga popolnoma pokončajo. Tudi v zraku imamo toraj mnogo sovražnikov zdravja in življenja, ki so tolikanj nevarnejši ker nas vedno obdajajo in jih ne vidimo, do sedaj jih še tudi zadostno ne poznamo in se jim tudi zdatno ne moremo braniti. Bi bilo pa morebiti bolje, če bi bil zrak popolnoma čist brez vsakega prahu? Morebiti bi bil tak zrak dihanju, zdravju in življenju res bolj vgoden, pa kaj bi bilo potein s svetlobo ? Svetloba, ktera nareja, da stvari vidimo, je sama na sebi nevidna. V zraku plavajoča telesca storč, da solnčni trak vidimo. Svetloba je navezana na telo, od svetlega telesa se širi na vse stvari, od njega se odbija in razmetava, ter tako našemu očesu vidna postane. Solnčni trak in ravno tako blišč električnega toka se vidi le s tem pogojera, da na svoji poti najde telesca, ktera zamore razsvetiti. če električno svetlobo vodimo skozi stekleno cev, v kteri je navadni, s prahom napolnjeni zrak, se bode luč dobro videla, če se pa zrak v cevi vsega prahu popolnama očisti — je električni blišč temen. Tudi nar manjši stvarice nam oznanujejo modrost stvarnikovo!