V Ljubljani, dne 12. oktobra 1933.
Štev. 41.
Nj. Vel. kralj in kraljica na Krfu
Nekaj spominov na zatočišče srbske vojske po umiku čez Albanijo
^ i
- ^ v* .	1» •	. )«.
Prestolonaslednik - regent Aleksander nadzoruje leta 1917. na Krfu obnovljeno armado, ki je nato pohitela na Kajmakčalan in s prebojem solunske fronte ustvarila začetek konca svetovne vojne. — Slika levo: Tako izčrpani so prišli mnogi na umiku iz Srbije čez albansko Golgoto na Krf. — Slika poleg: Značilna krfska pokrajina, grobnica tisočev ln tisoče* srbskih vojakov.
Jugoslovenom je naklonila usoda mnogo trpljenja, obdarovala pa jih je z življenjsko silo, da jim tudi porazi, trpljenje in velika smrt rodijo in gradijo bodočnost. Poleg Kosova imamo na svoji zemlji več čudežnih preporodišč na torišču velikih narodnih žaloiger. Eno tako preporodišče, in to celo najpomembnejše za sedanjo dobo, pa je celo v tujini. To je grški otok Krf. Otok Krf ia mali sosedni otočič Vid sta vrhunec srbske in jugoslovenske Golgote. Zaradi silnega napada Avstrijcev, Nemcev in Bolgarov je dobila srbska vojska 25. novembra leta 1915. zapoved za splošni umik v smereh Petf-Andrljevica-Podgorica-Skadar in Prizren-Ljun Kula-Piškopeja-De-bar, odnosno Bitolj-Solun. Hrabra vojska je pretrpela nečloveško muke na svojem umiku po skalovitem svetu brez pravih poti. Vojaki -so dajali svoje srajce Albancem za trde skorje koruznega kruha. V okolici Skadra in Liješa se je zbralo toliko vojaštva in civilnih beguncev, da je nastala strašna lakota, kajti ladje s prehrano, ki bi se morala izkrcati v Meduanskem pristanišču, so bile močno ogrožene od avstrijskih podmornic ln hidroplanov. Vsa srbska vojska, ki je preživela strašno pot, se je januarja 1. 1916. zbrala na Krfu, kjer so se začele med vojaštvom širiti kužne bolezni. Na Vidu, kamor so spravljali bolne vojake, je pomrlo dnevno preko 150 ljudi. Ko je od zaveznikov, v prvi vrsti od Francozov, prispela pomoč v prehrani, obleki in taboriščni opravi, se je 19. februarja 1. 1916. pričelo preurejevanje čet, ki je trajalo do konca aprila. Celotna moč
vojske js znašala tedaj samo še okrog 170.000 mož. S Krfa je 1*. marca 1. 1916. odpotoval pokojni general, tedanji polkovnik HadtM preko Italije in Francije v Rusijo k ustanavljanju prve do« brovotjske divizije v Odesi. Na solunsko fronto so bili poslani s Krf« prvi oddelki že 12. aprila 1. 1816., kar pomeni, da izmučena vojska na Krfu ni uživala prav nobenega odmora. Med junaki in mučenikl pa je bival ves čas naš kralj Aleksander, tedanji prestolonaslednik in vrhovni vojaški poveljnik. Sodeloval je pri vseh odločilnih sklepih ln je že tedaj v njem doaoreio načelo, ki je nato zmagalo pred 15 leti pri preboju solunske fronte: Naprej do zmage ali v smrt! N» Krfu je stekla tudi zibelka zedinjene jugoslovenske države. Dn« 20. junija 1. 1917. je bila podpisana krfska deklaracija kot prva skupna akcija srbske vlade in Jugoslovenskega odbora. Kakor vsi odločilni sklepi v borbi za naše narodno osvobojenje in za ustanovitev samostojne narodne države, tako nosi tudi krfska deklaracija pečat volje in dela našega vladarja, ki se je čisto posvetil najvišjemu smotru: osvobojen ju vseh Jugoalovenov in njihovemu zedinjenju v veliki, nerazdružljivi državi Jugoslaviji. Ta veliki smoter J« naposled tudi dosegel. Te dni je NJ. VeL kralj Aleksander a kraljico Marijo potoval po balkanskih državah in je prišel pretekli teden, 7. t. m., spet na Krf, kjer Je posetil grobove žrtev M našo svobodo in počastil njihov spomin.
Ma$gCed po
Motorni voz na železniških tračnicah je pridrvel
JUBILEJ VRLEGA ZAGORJA NA. Pred 25 leti je nastopil v Zagorju službo pismonoše g. Ludovik Ludovaj. Rodil se je 1. 1878. v Zagorju in si je moral že v rani mladosti služiti kruh v rudniških rovih. Kot rudar je delal tudi v Nemčiji in stari Avstriji, 1. 1908. pa se je vrnil v Zagorje, kjer je dobil 1. oktobra svojo sedanjo službo. Službo • opravlja v splošno zadovoljstvo predstojnikov in vsega prebivalstva. Dva poštarja sta med tem že umrla, on pa še vedno vztraja v svoji naporni službi.
KROTKA LASTAVICA. G. Luči Florenini je našel poleti doma v Trbovljah lasta-vico, ki je bila nekoliko poškodovana in ni mogla dobro letati. Ker bi živalca poginila od lakote, jo je g. Florenini krmil z muhami in lastavica si je kmalu opomogla, ni pa pozabila svojega rešitelja, ko je že popolnoma ozdravela. Priletela Je k njemu v sobo in se pustila še vedno krmiti. Sedala mu je na ramo in ga tako spremljala tudi na cesti. Ljubka ptičica je postala popolnoma krotka in je sprejemala hrano tudi od drugih. Na sliki jo vidimo, kako sedi na ramenu malega Petričevega Pucija.
Ljubljančanov za novo prometno sredstvo
Avstrijske tovarne Austro-Daimler v Dunajskem Novem mestu so Izdelale Izredno lepe vozove na bencinski motorni pogon, ki sličijo velikim avtobusom. TI vozovi, ki jih je v Avstriji, na Poljskem ln v nekaterih drugih državah že precej v prometu, so izdelani v dveh velikostih: za 40 ln pa za 60 oseb. Zanje se je pričela zanimati tudi naša železniška uprava in je 4. t. m. prispel v Maribor en tak voz za 40 oseb, da ga preizkusijo tudi naši železniški strokovnjaki. V Ljubljani, kamor se je potem pripeljal ta voz, se je zbrala k sprejemu na postaji velika množica občinstva, zlasti železničarjev. Prav natanko so si voz ogledali strokovnjaki železniškega ravnateljstva Posebno je ugajala tudi notranjost voza, ker so vsi sedeži tapecirani, obenem pa na vzmeteh, da je sedenje med vožnjo prav prijetno. Kakor smo obveščeni, je naša železniška uprava že sklenila s tovarno Austro-Daimler pogodbo za nabavo osem takih motornih voz. Vsak voz bo stal 1,350.000 Din.
IZ POPLAV PRI RIBNICL
Vsa vas Mlaka Je bila globoko v vodi.
Novi motorni voz od
Veliko zanimanje
nalifi Hrajift
PRAŠKI STRAŽNIKI PRIDEJO S PESMIJO K NAM. Pevsko društvo praških cenikov, ki je nastalo že dolgo pred vojno, pride v Jugoslavijo, kjer nastopi najprej v Mariboru (12. t. m.), potem v Ljubljani (14. t. m.) in v drugih mestih naše rfržave. Pevcem bratskega naroda pripravljajo povsod pri nas prisrčen sprejem.
SMRT ZASLUŽNEGA JEZIKOSLOVCA. V
Šenkovem turnu je nedavno v lepi staroetl T6 let umrl računski svetnik v p. g. Anton Mlkuž, ki je bil splošno znan v vrstah naših Btarejših narodnih delavcev, zlasti pa književnikov. Pokojnik je bil eden onih naših narodnh borcev, ki so se izkazali že v dobi, ko se naš narod še ni zavedal svojih pravic. V mladih letih je bil g. Anton Mlkuž su-plent na n. državni gimnaziji v Ljubljani. Teda se je pred nekimi pričami na ulici izrazil proti oboroženi sili, ki je razganjala nedolžne demonstrante ob priliki proslave Anastazija Grttna v Ljubljani, kar Je bilo dovolj, da so ga avstrijska oblastva zaprla ln vrgla lz službe. Pokojnik se je zelo mnogo udejstvoval na jezikovnem poprišču in je bil znan kot temeljit slovničar.
NOVO STRELIŠČE V ČRNOMLJU. Letos 19. januarja so ustanovili tudi v Črnomlju strelsko družino, ki je takoj po ustanovitvi pričela marljivo delovati. Kmalu po ustanovitvi so pričeli že gradnjo strelišča in strelske lope. Tehnično stran dela je izvršil inž. Janežič, mnogo zaslug za tako naglo ustvaritev zasnovanih načrtov srellšča pa Imajo zlasti mestna občina, denarni zavodi, tvrdka »Jugoles« in še drugi lesni trgovci, ki so podarili potrebni les in gradivo za lopo. V nedeljo 8. t. m. je bilo streliSče svečano otvorjeno.
IZ ZADNJIH POPLAV V CELJU. Takšno je bilo Masarykovo nabrežje v nedelja 24. septembra zgodaj zjutraj. V torek 10. t. m. Je Celje spet zadela poplava. •
ŠENČUR SI JE ZGRADIL LASTNO STRELIŠČE. Strelska družina v Šenčurju pri Kranju je nedavno z lepo proslavo otvorila svoje novo strelišče. To družino so ustanovili šele letos v Juliju. Po zaslugi šolskega upravitelja Vladka Rapeta ln Janka Jagodica je bilo že v enem mesecu zgrajeno strelišče. Seveda so šla ustanoviteljem na roko oblastva, okoliški posestniki, posebno še vaški odbor na Visokem, ki Je dal društvu 10.000 m» zemljišča v brezplačen najem. Pri tehnični Izvedbi strelišča ln organizaciji pa je z vso požrtvovalnostjo delal g. Hlnko Ločnlkar, vojaški referent pri kranjskem sreskem načelstvu. Strelišče leži na Visokem, tri kilometre od Šenčurja.
RAVNATELJ LJUBLJANSKEGA KOW-
SERVATORIJA UPOKOJEN. Po ogromnem delu stopa v pokoj nai pevakl oče Matej Hubad, ravnatelj državnega konservato-rija v Ljubljani. Nešteto je pevcev po Sloveniji in vsi ga častijo. Vselej ostane njegovo ime najožje zvezano z Glasbeno Matico ljubljansko, ki je sredotočje vsega našega glasbenega življenja in ji je Matej Hubad bil celih 39 let njena duša.
PTUJSKI POSTAJNI NAČELNIK VIKTOR
T URIN JE PREMEŠČEN V LJUBLJANO. Te dni je zapustil Ptuj po 35 letnem »sočnem službovanju postajni načelnik g. Viktor Turin, ki je užival med Ptujčanl splošno priljubljenost. G. Turinu, ki Je po rod« od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, želim* vso srečo na njegovem novem službenem mestu pri železniškem ravnateljstvu T
Ljubljani.
L
DR. MATEJ POTOČNIK ČASTNI OBČAN KOROŠKE BELE. V soboto Je v Lescah izročilo odposlanstvo, ki so ga sestavljali zastopniki občine ln vseh krajevnih društev Koroške Bele, svojemu rojaku g. dr. Mateja Potočniku diplomo častnega občanstva za velike dobrote, ki jih je storil svojemu rojstnemu kraju.
SPOMENIK RUDARSKIM ŽRTVAM. Lani 29. septembra se je dogodila v rudniškem rovu Ojstrem nesreča, pri kateri je zaradi napake v bencinski lokomotivi prišlo ob življenje šest rudarjev. To je bila v zadnjih letih največja rudniška nesreča v trboveljskih revirjih. Nesrečnim žrtvam se je družba primerno oddolžila. Po zaslugi ravnatelja g. Rojca in glavnega tajnika g. Pogačnika je Stanko Kolenc izklesal iz umetnega kamna kip sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Mladi kipar je to svoje prvo delo odlično dogotovil in ustvaril ž njim lep spomin na žalostno rudarsko nesrečo. Na sliki je mladi kipar, ko obdeluje lik sv. Barbare.
OS GROBU KMETIJSKEGA VZORNIKA JULIJA SADNIKA. V ponedeljek so položili k večnemu počitku na griču nad Št, Pavlom pri Prebolda na Grobljl umrlega
L Julija Sadnlka, veleposestnika, gostilnt-■ja ln učitelja v p, čigar ime ostane vsej Savinjski dolini v živem spominu, saj Je on 60 let učil ln vzgajal vzorne gospodarje n« le kot učitelj v šoli, temveč tudi kot napreden gospodar izven šole s svojim vzglednim umnim kmetovanjem. Pokojnik se je rodil L 1856. in je torej dosegel 77 let. Za njegove zasluge za prosveto in napredek doline ga Je odlikoval kralj z redom sv. Save IV. stopnje. Bodi mu lahka domača zemlja!
15 LETNICA USTANOVITELJA JESENIŠKEGA SOKOLA. Na dan sv. Mihaela je praznoval svoj imendan in 75 letni rojstni dan g. Mihael Artelj, ustanovitelj jeseniškega Sokola in neumoren narodni delavec. O. Artelj ima za seboj bojev polno življenje in Je moral za svoje jugoslovensko prepričanje pred vojno od avstrijskih oblastev mnogo pretrpeti. Bodi mu naklonjenih še ro let!
GOSPA HRENOVA 71» LETNICA. Velika dobrotnica številnih slovenskih ubožnih dijakov, ki jim je dajala brezplačno hrano, gospa Terezija Hrenova, vdova po višjem železniškem uradniku v Mariboru, je praznovala 10. t. m. 70 letnico svojega rojstva. Hrenova se je rodila 10. oktobra 1. 1863. v hiši Dollnarjevi v Radečah pri Zida-i mostu. Naj Ji bo naklonjenih še mnogo
ftESTDESETLETNICA »R. MATEJA SEN« CARJA. Pred dnevi je slavil v Ptuju 60-letnico tamošnji odvetnik g. dr. Matej Senčar, po rodu iz Bolehnečic, zaslužen narod-ni delavec, ki Je pred vojno zlasti mnogo deloval v narodnoobrambnih društvih.