Spomini na domovino.* Dragi gospod urednik! Pred kratkim sem Vam bil poslal sliko moža, sedečega v skupini slovenskih otrok. Sliko ste mi vrnili, češ, da ni dovolj iasna, da bi jo objavili v listu. V posebnem pismu sem bil pojasnil, da je bfla vzeta v kleti kraške hiše ter da predstavlja slovenskega učitelja, ki uči otroke. Slika je bila zato meglena in nejasna, ker je bila vzeta pod zemljo. Ko ste mi vrnili sliko, ste izrazili željo, da bi pojasnil, kakšen utis so napravili name slovenski učitelji, katere sem vidcl rn srečal. Jaz sovražim hinavščino. Jaz nikdar nočem hvaliti stvari, ki po mojem mnenju •) ..Spomine na domovino" je priobčil »Glas naroda", največji slovenski list v Amerild, 18. marca t i. V. Predovič ie sestavil te svoje ,,Spomine" jnrvotno v angleščini ter jih nato prevedel na sk>venski }ezik. Zanimivo je, kako misli ta docela poameracaajeni Slavenec o jugoslovenskem očitel}stvu. — Ured. ne zasluži hvale. Rajši molčim kot pa hvalim ponepotrebnem. Z veseljem pa hvalim in slavim one, ki so vredni hvale. In v to vrsto spadajo — po mojem mnenju — slovenski učitelji. Ne poznam nobenega obrtnika ali trgovca v Jugoslaviji, ki bi delal tako nesebično, za tako malo plačo, kot delajo šolski učitelji. Slovenski, hrvatski in srbski učitelji so med vojno veliko več pretrpeli kot pa vsi drugi stanovi skupaj. Avstrijska vlada jih je veliko bolj sovražila in preganjala kot pa vse druge slovanske propagatorje. Prvi učitelj, katerega sem srečal v Jugoslaviji, je bil oni, katerega sliko sem Vam poslal. Predstavil se mi je sam, ko mu je nekdo povedal, da sem ameriški Slovenec. Bil je takoj moj najboljši prijatelj. Vprašal me je, kako naj mi pomaga pri kištah. Pripravljen je bil storiti vse, samo da koristi dobri stvari. Nobena stvar mu ni bila pretežka. Za časa mojega devetdnevnega bivanja v Trstu sem ga večkrat videl, m on mi je razkril svojo dušo. Izza prihoda Italijanov je imel jako j težavno stališče. Ni imel niti stalne službe, ' niti statae plače. Vodila ga je le ena želja, 1 da uči slovenske otroke pod italijanskim jarmom lepe materinščine. Ni se bal niti aretacije, niti internacije. Zadovoljen in vesel je bil le enkrat na dan in to je bilo tedaj, ko je učil otroke. Učil je te mlade Jugostovane v kleti ravno pred nosom italijanskih vojaških oblasti. Z drugim tnožem tega poklica sern se sestal v Toplicah na Ekolenjskem. Tja je prišel par dni za menoj in sicer z Reke. D' Annunzio je pregnal iz reškega pristanišča zavezniško brodovje, in on se je moral kot hrvatski profesor izseliti s svojo ženo in tremi sinovi. Ure, ki sem jih preživel s tem profesorjem, so bile najlepše. V par pogavorih z njim sem se bolj seznanil s slovansko zgodovino kot kdaj  prej v svojem življenju. Ta človek bi lahko  s svojim znanjem povsod dobro zaslužil, toda svoje življenje je posvetil jugoslovaaski mladini, katero uči zgodovme in dobiva v povračilo le toliko, da se preživi. Blizu Toplic je bil tudi neki slovenski učitelj, ki je bil po mojem mnenju vreden zlata. Sedaj pa ne živi nič boljše kot kmetje tam naokoli. Njegovo pevsko društvo je še bolj potrdilo v meni vero o lepoti slovenske pesmi. Slovenski fantje in deklice ter stari možje so peli slovenske pesmi, katere sem slišal že prej. To- da petje je bilo razHcno. Vse lepše Ln vse bolj veličastno. V SpKtu, v Dalmaciji, sem obiskal admirala Andrewsa, ki je bil tam z ameriško mornarico. Tam sem se sestal z dalmatinskim šolskim učiteljem ter njegovo ženo-učitefjico. Za časa svojega sedemdnevnega bivanja v Splitu sem slišal dosti o teh dveh narodnih junakih, kako je ona nekega dne tekom vojne povedala učencem, kakšne so aspiracije Jugoslavije. kako je bila obtožena in kako je Ie malo man.kalo, da je niso ustrelili; kako je videla skozi mrežo ječe dalmatinskega učitelja, ki je bil tudi obtožen jugoslavizma in kako se je po sklenitvi premirja poročila z njim. Končno moram omeniti se par besed o zadnjem jugoslovanskem učitelju, s ka-  terim sem se sestal. Meseca oktobra sem dospel v krasno  malo vasico blizu Kranja na Oorenjskem. Nadučitelj je bil oblečen v jerhaste hlače, narodno nošo, ki je že skoraj popolnoma  izginila. Ko sva si bila predstavljena, se  je opravičil, da je tako oblečen ter pri-  stavi.l, da mora zaviti svoje sadno drgyje pred zimskim snegom. Peljal me je v  svoj čebelnjak, ki ni slaven samo po Jugos_aviji, ampak ga poznajo tudi strokov- Usposobljenostno ocenjevanje učiteijstva v Slove- • • • niji. (Odgovor na članek y štev. 19. ,,Učit. Tovarišu,,.) I. Leta in leta se je slovensko učiteljstvo borilo za javno ocenjevanje svojega dela. Končno smo dobili niz paragrafov, ki ugotavljajo postopek pri uradni oce- i nitvi. Da je posebna vrlina te ocenitve nje javni značaj, je mnljivo samoobsebi, saj to smo hoteli imeti. Drugo vprašanje je pa seveda, kdo in kako _iaj izvede ocenitev. Prav rad priznam, da je nova odredba potrebna kritike, ki sicer ne bo veliko pomagala, a bi vsaj pokazala mnenje učiteljstva, ki bi ga morala zaslišati oblast predno je izdala navodilo o ocenjevanju. Kritika pa, kakršno je podal Cankarjev Jerman v zadnji številki U. T. se mi zdi, milo povedano, neumestna. Da je s kratko gesto odklonil in razcefral paragrafke od prvega do zadnjega, to bo morebiti imponiralo gospodom v vladni palači ali pa tudi ne. Brutalna in pavšalna žalitev šolskih vodij je pa prav odveč in ne bo utrdila tovarištva tam, kjer je na slabih nogah. V koliko se je obneslo ocenjevanje učiteljstva po šolskih vodjih na nekda-njem Štajerskem, o tem mi ne pristoja sodba. Odločno pa zanikam, da bi p^znal nadzornik učitelja bc'j nego šolski vodja, ki živi ž njim na istem zavodu često mnogo let, v tem ko ga nadzornik nadzomje vsako leto komaj nekoliko ur ali pa sploh ne. V svojem učiteljevanju sem bil mnogo ¦nadzprovan, a bila je tudi doba šestih let, ko nisem videl nadzornika v šoli. Sicer pa ne vem, zakaj bi ne imel nadzornik istih slabih lastnosti, ki ]ih kritik podtika šolskim vodjem. Vzgledov je na obeh plateh, a mislim da ne toliko, kakor se zdi kritiku. In še nekaj! Tudi ocenitve vodje bi ne smel izvršiti nadzornik sam, ampak učiteljstvo dotične šcle. Če učiteljstvo spozna, da šolski vodja ni na mestu, naj ta odstopi, pa če je stanovanje še tako udobno in vrtše tako obsežen! Globoko obžalujem, da dosiej še ni prodrla misel o volitvi šolskih vodij ali upravnikov. Naša merodajna oblast je od demokracije od-  j daljena dalje nego verižnik od poštenja Jaz bi se niti trenotek ne premišljal od-  i ložiti vodstva, ko bi me v to obsodila večina tovarišev na zavodu. In če bi ne bllo nikjer slanovanj, vrtov in drugih udobnosti, bi se menda malokdo izmed nas pehal za sladkogrenkim naslovom: vodja, nadučitelj, ravnatelj itd., posebno če bi nas vsi tovariši gledali skozi naočnike Cankarjevega Jermana. Za malo taktrno opazko o oženjenih učiteljicah naj se tnu za- hvali katera izmed njih. Hvala bogu, da moja boljša pfclovica ni pod mojim vodstvom. V šoli namreč —. Drag. H. II. Tovariš, skrit za šifro Cankarjev Jerman, se brani na vso moč proti načinu javne kvalifikacije, kakor jo je objavil nedavno Uradni list — kvalifikacijo učiteljstva iste šole po svojem šefu-upravitelju. Clanek končuje: Pribijmo! Učitelj imej svojega javnega kvalifikatorja le v nadzornikih, vse drugo je nonsens. Le vkup, le vkup . . .!" Ne morem si misliti, s kake vrste ironijo bi osmešil Cankar ta izvajanja. katerih člankar sili iz svobode nazaj v iobstvo, v avstrijskonemški birokratizem. Ali ni bolje, če kvalificlra tovariš tovariša, brat brata, ki ga pač bolje pozna kot nadzornik, ki pohodi- šolo enkrat, dvakrat v letu? To mi bo pritrdil sam Cankunev Jerman. — Skrbi ga tudi, kako naj oceni soprog uspehe svoje soproge-učiteljice. Moj Bog! Kadar hočem pokazati v razredu svojo nepristraTiost. velim, paj učenci med seboj popravijo pismene izdelke in po številu napak določijo rede. Tako ali vsaj podobno naj postopa voditelj-tovariš z učiteljstvom na isti šoli. Obseg učne tvarine je določen vsako leto naprej. Ob ugodnih razmerah ne more izostati uspeh, ki se mora oceniti le po tem, koliko odstotkov vseh učencev popolnoma zmaguje obdelano tvarino. — Tov. Cankarjev Jernej si ne more najbrž nadzornika niti misliti drugače nego mrkega moža s srepim pogledom in tako kislega obraza, da norm. človeka, kakor je moj sosed Oustelj, boli trebuh vsaj tn dni skupaj, ako se ga le domisli. Nekateri nadzornik — ne preblazega spomina — je pa došel enkrat na leto v šolo s tako dolgočasnim obrazom, da sem mu nadel nemško primero ,,wie sieben Tage Regenwetter". Takih birokratov v svobodni Jugoslaviji vendar ne maramo več. Nek okr. šol. nadzornik je ocenjeval meseca oktobra moje učne uspehe po znanju učencev, ki jih prejšnje leto niti učil nisem, ker sem imel vsled bolezni dopust. Neuspeh si je dal potrditi tudi pri dež. šol. svetu in me_ii poslati potrdilo, da ga zataknem — menda — za zrcalo. Kaj še? Niti reagiral nisem. Pok. Potokarja je enako pestil celo dež. šol. nadzornik ,,Ajmo, ajmo!" Po učnem uspehu se ravnaj tudi marljivost. — Kaj pa z vedenjem? — Zares: kočljiva stvar. Ako je pa voditelj pravi tovariš in ne okosteneli birokrat, bo v blagohotnosti tudi tovarišu, ki je kaj zagrešil, povedal naravnost, da _ie more dobiti za to pohvale; klečeplaztvo se pa mora studiti vsakemu človeku, tudi če ni voditelj-upravitelj šole in ocenjevatelj učiteljstva. Tudi mcnim, da šolske oblasti ne bodo še posebe nagrajale onih ocenjevalcev, ki se bodo odlikovali z neopravičeno pedantnostjo, pikolovstvom in patentirano sitnobo, kakor smo bili navajeni doslej pri nadzornikih. ki so si s tem služili — zlate križce. V svobodni Jugoslaviji nimamo več torb na ustih. Zato se ne bojimo niti politionih šikan, ki so se preživele v razpaii Avstriji in ki bi jih rada zopet prakticirala nekdaj vsemogočna stranka na Kranjskem. Politlka nima v šoli mesta. Kdor misli nasprotno, zasluži naš*3 ^aničevanje in preziranje. Na oceno takega šefa bi jaz tudi ne reagiral drugače, nego z opozoritvijo slovenske javnosti na tak unikum in pa z z.aničevanjem. Zato menim. da med poštenjaki. med možmi-značaji ni zadnja odredba neizvedljiva; če se bo pa izvajala po mojih nazorih, se ne bo nikomur več hotelo naza] v c. kr. avstrijsko robstvo. Ootovo bo tudi Cankarjev Jerman drugačnih misli. Zato pa le vkup, le vkup, kar nas je dobre volje in ne kislih, čmernih obrazov. I. T. li| ! I Zgodba iz našega vijaleta. Zgodilo se je torej prilično takole. Tisti dan je bilo končano dolgotrajno nadzorovanje naše šole. Po uradni konferenci sem javil nadzorniku, da moram radi osebnih in stanovskih opravkov za en dan ali dva v Ljubljano. Ker sem lenuh in ker ima naša šola osem razredov, nimam mnogo pouka. In kolikor ga imam, sem si ga naprtil zato, da se včasih razjezim, ker bi se sicer ne počutil srečnega. Nastopil sem torej ,,dapust" v dobri veri, da bom dobil šolo ob povratku še celo in učitelje in učence še pri običajnem poslu. Prvemu dnevu dopusta je sledil praztiik, ki je bil vzrok, da nisem opravil vsega, kar je bilo potreba. Ker sem vsako leto komaj enkrat v Ljubljani, sem hotel započeto delo dovršiti tretji dan zjutraj in se nato vrniti v kraj svojega službovania. In tu pričenja zgodba. Na prej omenjeni praznik sem imel srečo in čast govoriti z višjim go- spodom pri viš. Šo.. svetu. Razgovor je bil čisto neprisiljen in gospod prijazen. Drugi dan — petek — sem bil že ob 8. uri na hodniku v vladni palači, to pa zato, ker sem se hotel še tisti dopoldan odpeljati, prej pa sem imel še opravka pri viš. šol. svetu. Še predno sem prišel na vrsto, me sreča na hodniku prej omenjeni gospod in me vpraša, če nimam šolo in ali imam dopust. Nekoliko presenečen radi tako taktnega povpraševanja. mu pravim, da imam dopust, in gospod odide. Jaz nato v drugo pisarno in potem na kolodvor. Nel prej sem še zajtrkoval, kar sicer ne spada k zgodbi, a je bilo potrebno. Ko dospem v Maribor, izvem — še predno sem bil doma — da me je lovila policija, to se pravi, da je dospelo iz Ljubljane  na predsednika tukajšnega mest. šol. sveta  telefonsko vprašanje, če ima ravnatelj  deške meščanske šole Dragotin Humek res dopust! Ali ni ganljiva ta zgodba? Ali ne uživamo mi učitelji lepega zaupanja pri naših višjih? Boga mi, nasmejal sem se, kakor se znam smejati samo jaz pa Serajnikov Franček. Ce bi povedal gospodom tam gori, da v triindvajsetih letih svojega službovanja še nisem imel dopusta iz osebnih razlogov, daljšega dopusta pa sploh ne, bi mi tudi ne verjeli in bi nadlegovali telefos. In če bi jim povedal, da sem več prostega časa porabil doslej za šolo kot za svojo osebo, bi mi še manj verjeli. Torej je vse prerekanje brezplodno. Podal bi pa tale nasvet: Iz vseh šolskih sob in pisarn v demokra-tični Sloveniji na} bo napeljan telefon v LjubliaTio v vladno palačo. Telefon mora biti urejen tako, da se bo slišalo samo tja, ne pa tudi iz Ljubljane ven. Če se tq udejstvi, sem prepričan, ¦-da bo pokojni Graham Bell od veselja, da se njegov izum tako s pridom uporablja, v grobu prevrnil kozolec. D. H. njaki po celi Evropi. Razkazal mi je svoje čebele najrazličnejših vrst. Otroke poučuje razen o šolskih stvareh tudi o čebelah in sadjereji ter jim radodarno deli svoje znanje, katerega si je bil s težavo pridobil v dolgih letih učenja. Če bi jaz iskal učitelja, bi si ne mogel izbrati boljšega kot je on. Nisem irael časa, da bi se dolgo pogovarjal z njim. Večkrat pa mislim nanj: Tam živi v visokih gorenjskih gorah, stara se v službi svojega naroda, opazuje fante in dekleta, kako se razvijajo v može in žene. Predstavljam si ga zadovoljnega, gledajcčega na svojo domačiio in veselega ob misli, da vodi bodoče Jugoslovane, da pripravlja mladino svojega naroda za težko nalogo življenja. Spomenik bi mu izklesal ali pesem bi mu napisal v čast. Če bo Jugoslavija dobila šole, ki bodo proste od cerkve ir~ politike, v katerih ne bodo učili učitelji ničesar drugega kot znanje, bo zemlja našega rojstva svobodna. Svobodna in prosta nevednosti in praznoverja. dveh največjih tiranov, kar jih je imel kdaj svet. Pueblo, Colo. meseca marca. Valter Predovič.