v te/ mjj k pmmS J Naši taboriščni listi so o-cei objavili kratek izvleček iz porošila generala Marshala , načelnika glavnega stana Združenih 'ržav. Vendar se nam zdi zaradi važnosti predmeta umestno, da par ostavkov v celoti objavimo. General MarchaH je sicer izpovedal, da imajo prizadevanja .a ustvaritev trajnega miru, zdaj mnogo ve6 upanja na uspeh, kakor kdaj koli v preteklosti, vendar pa je v svojem poročilu vojnemu mi- istru zatrdil; "Usoda Združenih držav se opira na trajno politiko varnosti." Bistveni pogoji te politike so intenzivno znanstveno raziskovanje in izobraževanje ameriške vojske v mirnem času na o- snovi obvezne vojaške službe vseh državijanov.Dejal je "Ni lahko varovati naroda in ohraniti mir. V bodočih letih bodo Združeni na¬ rodi brez dvoma posvetili svoje najboljše sile prizadevanju za u- stvaritev trajnega miru. Ozir na atomsko energijobo ljudi vzpodbujal da bodo živeli v miru in pravičnosti, bolj kakor v preteklosti. Če po človek našel način za ureditev mira, bo to najrevolucionarne jši dogodek, kar jih pomni zgodovina. Mi imamo veliko odgovornost, da pospešujemo to prizadevanje. Naša diplomacija mora biti modra in močna, kajti če je ne bo podpirala zdrava politika varnosti, bo prbpadla. Od rojstva naše države smo skušali služiti stvari miru, ki smo ga vedno ljubili, toda služili smo ji tako, da smo se kaza¬ li slabe. Ta sistem je popolnoma propadel in nas je veljal milijo- e življenj in neizmernega bogastva. SVARILO KALILCEM MIRU."Svet noče dovolj resno upoštevati želja slabih,, Slabost je velika skušnjava za močne¬ ga zlasti za nasilneža,ki si hočejo zavojevati bogastvo in moč, Če hočemo uresničiti noše ure v trajni mirMorebitnim gangsterjem tega sveta moramo davi jasno rapweti, da bodo prevze¬ li naše veliko tveganje, če se bo kdo izmed uiznil kaliti naš mir." i LERlSlCA POMOČ, Marshall tudi naglaša, da ameriška industrija'ni dobavljala opreme samo za vojsko Združenih drža/, arveč je"znatno prispevala k porastu vojnega potenciala drugih Združenih narodov," "Samo dolarska vrednost orožja, ki smo ga dali našim za- eznikom - pripominja general - bi zadoščala za oborožitev 588 o- -Cpnih ali 200 pehotnih divizij." Sovjetski zvezi so dale Združene države 28,356 "jeepov", 118.888 tovornih avtomobilov, 4»177 tankov in 252 težkih topov.. General Marshall je dejal, da je atomska bomba le eno izmed številnih novih strahotnih orožij, ki ogrožajo človeštvo,če “ne bomo mogli preprečiti bodočih vojn. )lOVO OROŽJE. Nadalje poroča, da je prosil ameriškega letalskega \ poveljnika generala Henryja H»Arnolda za podatke o u~ žinkovitosti nekaterih teh novih orožij. Iz teh podatkov je raz¬ vidno, da bodo Združene države v prihodnjih letih izdelovale bom¬ bnike s hitrostjo 800 do 1000 kilometrov na uro, ki bodo lahko na- ^oadii cilje, oddaljene 2.500 kilometrov in bodo letali lO.OOO^me- vi£oJm~ teZe JZL/Ia.j. ..je._papoln.oma gotova, da bodo .i zdelovali še ;iJA3kj|| wrfm o s stelo doseči mir. Domači glasovi" _.. ..- 2 - _ _ _ št • večje bombnike, kateri bodo letali v stratosferi z večjo hitroc kakor zvok in bodo lahko prenašali nad 50 ton bomb. Ta letala bodo imela zadosten akcijski radij, da bodo mogla iz svojega oporišča napasti katero koli točko na zemlji. Iz¬ polnitev ameriških lovcev na raketni pogon bo v prihodnjih petih tih omogočila izdelovanje letal, ki bodo imela takšno hitrost kak' zvok in bodo mogla doseči cilje v oddaljenosti nad 3000 lan, leteč 15 tisoč metrov visoko, Kadar bo premagana ovira zračnega odpora, kar se bo gotovS zgodilo, praktično sploh ne bo več nikake meje za brzino letal. Ameriški tehniki gradijo zdaj razdiralne bombe, tešlce 22 ir: pol ton, gradijo pa tudi posebna letala prevoz teh b«smb.Letals^-L tehniki injajo v načrtu 50-tonsko bombo. Ameriški tehniki lahko zdaj vodijo raketne bombe s pomočjo električnih aparatov in mnogih instrumentov, ki jih precizno usmer= jaj o s pomočjo toplote, luči in magnetizma, Te rakete priletijo seme brez nevarnostida ti zašle v srce velikih tovarn, kamor jih po¬ tegne toplota peči-.Te rakete so tako občutljive, da bi jih na pri¬ mer v sobi človek pritegnil nase s toploto svojega telesao S stalnim napredkom tehnike bo mogoče is drugih celin v nekaj urah uničiti mesta kot New York. ; luttsburg, Detroit, Chicago ali San Francisco o NUJNOST OBRAMBE. Ameriška vojna mornarica, ki je zdaj najmočnejše na svetu, bi ščitila naše obale pred. vsakim amf = bijskim napadom, katerega bi se drznil sovražnik poskusiti is mo pa, moramo pa biti pripravljeni tudi na nevarnost iz stratosfere,posl - žujoč se omenjene tehnike in orožja, Jasno je, da je edina obram.p proti takemu načinu vojskovanja možnost napada® Na S nared moram r- zavarovati na ta način, da bomo spopolnjevali in imeli tako or:. , čete in stroje, ki bodo sovražnika opominjali ter ga pripravil:: do tega, da bo opustil svoj poskus, pričeti pogubonosno vojno pra¬ ti nam. Marshall je dejal, da so v tej vojni "ščitili Združene drP/rv. Ocean, zavezniki in sovražnikove napake. Lahko se odločimo za to¬ da ponovno izročimo drugim svojo Usodo, toda to bi pomenilo izpo= staviti nevarnosti bogastvo in svobodo tega velikega naroda»Mi nismo vedeli za trde resničnosti sveta« Bili smo cisti idealisti« Mislim, da se moramo otresti tragičnega napačnega gledanja, po katerem bi bila politika varnosti že napadalna vojna politika 8 * TEMELJI VARNOSTI. Kot bistvene temelje f, trajne in trdne politike varnosti 5 *, je Marshall naštel naslednje točke? 1) . Intenzivno znanstveno raziskovanje in znanstvena priprava na= črtov za naglo mobilizacijo industrije ter ukrepi za primer mo¬ rebitnega sovražnega bombardiranja iz velike razdalje« 2) Vzdrževanje stalne vojske, ki bo omogočila v primeru nevarnosti mobilizacijo štirih milijonov mčž v enem letu, podpirati pa jo mora močno letalstvo. • General je omenil, da se mu zdi obvezna vojaška služba za do= bo enega leta *neobhodni pogw„ za uresničenje resničnega varnostrn = ga načrta, ki sloni na narodni vojski." ZA MIRNO REŠITEV,A PRIPRAVLJENI,"Odkritje tajnosti atomske energi¬ je more biti človeštvu v veliko blaginje, mora pa ga tudi uničiti. Naš narod se mora pripraviti • za nastop proti tej strašni možnosti,žili pa poginiti 0 f ' Prcovitajo=5emu narodu, ki bi odlo=žil orožje, kakor smo st - rili mi pc vsaki vojni v svoji domovini, bi zdaj grozila katas t " :Y.. u Sami si moramo poskrbeti za varnost s tem, da imamo in spopolnju ; mo svoje orožje, svoje čete in svojo tehnike, potrebno v opomin napadalcem. d,a bodo opustili, mi sel napovedati .nam modozsiio opxs to--* Str.3- _ ___ " Doma 61 g l. sovi" __ _ __ Š tev .57 Sevalno vojno •" "PSI '-,' 1-1 UČNI 0 OCI. 1 IL ^animive so ugotovitve nekega %.h.«. 0 e ^otroviča v kelgrajski -^ 0 = litiki , kjer piše tako~lef Desničarski krogi, največ v koliki Britaniji, pa tudi v drugih zapadnih državah,'se še dolgo nnvdušu= jejo za o s tvoritev nekakega "zrpatfnoga. "bloka ,ki hi bil protiutež °ovjetski zvezi in vzhodnoevropskim državam, ki so z njo v ožjih prijateljskih stikih.Fredon je hiI■podpisan francosko-sovjetski spo¬ razum, je velik del britanskega tiska vodil kampanjo za britansko-* francoski pakt, ki je bil zamišljen kot temeljni kamen tega" za pa. d= nega bloka.” la n^crt je hil le povsem logična posledica politike tistih krogov, katerih težnje sc prišle 'do najvidnejšega, izraza v času Chamberlaine ve miinchensko pustolovščine. Vendar pa je čudno, da se je v nekem delu britanskih laburistov, med francoskimi socialisti in nekaterimi soci- listi drugih zap i dnih držav zadnji čas poj vilo r-zpoloženje, ki zelo spominja na ta "zapadni blok”. T 0 razpoloženje jo precej jasno izraženo v londonskega tedniku "Tribune", glasilu tistega dela laburistične stranke, ki J stoji na čelu Arjurin Bevan, sedanji minister za narodno zdravje in najhujši kritik konservativne politike. N a to razpoloženje p" naletimo zad= nji čas tudi v člankih Te ona Blumn. V nekem članku o smernicah laburistične zunanje politiko uporablja "Tribune" izraz"demokratični socializem”. kot da bi zdaj obstojal še .neki drugi socializem,,ki ni demokraticon. Np,j navede= mo nekaj bistvenih stavkov iz omenjenega članka $ "Iti ne želimo zapadnega bloka proti Rusiji? mi želimo inkluzivno evropsko sodelo= vanje s pomočjo Rusije»Cimprej se Evropa reši te demarkacijske črte, toliko boljše. Medtem pa moramo mi končati delo na naši strani črte... Ko izpolnimo svojo dolžnost koordinacije zapa.dne Evrope,bo načrtno sodelovanje z vzhodno Evropo - če je Rusija za. to -mnogo lažje. '"Tribune" dalje omenja, da vladajo na 5vedskcm,Norveškem,Da.n= skem in v Belgiji socialisti i da. imajo na Holandskem in v Italiji socialisti vplivna mesta podpredsednikov vladiin da se pri bližnjih volitvah v Franciji, Italiji, lanski in Norveški pričakuje odločba levičarska večina. V vseh teh deželah bo torej zavla.dal"demokrati6: .;. socializem” in med vsemi temi socialističnimi vladami naj bi bri = ■;anska socialistična vlada, po mnenju pisca tega čl' nkr, igrala rodilno vlogo. "Zo.pa.dni blok", kakršnega so si zamislili konservativci, jo imel svojo realno osnovo v reakcionarnih skupinah, ki pač obstojajo /vsaki deželi. Nekakšno grupiranje dežel, kjer bi bili na oblasti pristaši zamišljenega "demokratičnega socializma,”, pa ne bi imelo aobenega. stvarnega in objektivnega temelja., temveč bi bilo osnovano na subjektivni in vobče napačni predpostavki, da obstajajo samo v zahodnih drčvah vlade, ki bi rade uvedle socializem po demokratični poti,medtem ko se vi-de vzhodne Evrope poslužujejo drugih metod«’ 1 Kavni tožilec za okrožno mesto ljubljena je obtožil pred okrožnim Narodnim sodiščem v Ljubljani skupino bivših uradnikov Finančne direkcije, Davčne uprave in Carinarnico v Ljubljani,češ, da so organizirali med uradništvom belo gardo itd«« Obsojeni so bilisVočerin Rudolf, fin? uradnik na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo 15 let, na izgubo političnih pravic za. dobo 10 let in zaplembo celotne imovine-»-Fink Ignac.sedaj na begu,pomožni arhl= var Finančne direkcije, na odvzem svobode s prisilnim delom'za. dobo L5 let, na izgubo državljanstva in zaplembo celotno imovinGs,'- tratzer Adolf, zvaničnik Finančne direkcije,sedaj na begu, na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo 12 let, o&vsjgei državljanstva in St r.4 __s,oyJL ... __ ...... _ SJu^JZ_ ^ h-plombo vse imovine.- Bayer Kg on, višji fin, svet., sedaj' na begu, na odvzem svobode s prisilnim delom a n dobo 3 let, no. izgub 6 državljanstva in zaplembo imovineBis.chef Viktor, viš 0 ra6. in= spekter,-na odvzem svobode s prisilnim' dolom za dobo 5 mesecev, izgubo političnih pravic za dobo 3 let.- Kuret Mari ja jpor, Juvan, lena pobeglega domobranskega poročnika, na odvzem svobodo s pri= silnim delom za dobo 18 let, na izgubo vseh političnih pravic' in dobo 10 let in na zaplembo vse imovine*-Predikata Ivan, viš« ’ fin,svet., na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo dveh leto** Hrastnik Oskar, fin,pristav, sedaj na begu, na odvzem svobode $ prisilnim delom za dobo 6 let, na izgubo državljanstva ter na. zaplembo celotne imovine.-JegličJosip, fin,pristav,sedaj na begu, ha odvzem svobode s prisilnim delom za dobo 3 lot^ na izgubo državljanstva in zaplembo celotne imovine»- Mrak Viktor,pcdpre= |-iednik fin e kontrole pri glavni carinarnici v Ljubi jani, sedaj na begu, na odvzem svobodo š prisilnim delom za dobo'2 let,izgubo narodne časti za dobo 3 let.- Brandstotrer Ignac,viš»ra6.inspok= tor,sedaj na begu, na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo 5 let, na izgubo državljanstva in zaplembo celotne imovine, v Mavric Josip, viš. r- 6.inšpektor,sedaj na begu, na odvzem svobode 6 prisilnim delom za dobo 4 let, izgubo narodno časti za dobo 4 let in' zaple ,bo celotne imovine.- Sirca Ignac,namestnik na.6el= nika fin.oddelka bivše banske uprave v Ljubljani, na odvzem svo= bodo s prisilnim delom za dobo 1 leta, izgubo narodne časti za dobo 2 let in na. zaplembo imovine. - Vsi navedeni obsojenci so dolžni nerazdeljivo povrniti stroške kazenskega postopanja in vsak zase stroške izvršitve kazni.- Odložen je bil sodni postopek zoper Stepena Ivana,Stahcar= ja Ludvika, Perparja JožetaGlede njih se bodo pribavili nadalje ni dokazi in izvedli nadaljn.1 preiskovalni ukrepie Razprava zoper Iroppana .mara, Pogačarja Celestina,Verbiče- vo Štefko in Kebra Kraner, ki so v preiskovalnem zaporu, bo Iz= vodena naknadno. Postopanje zoper Pnstajnerja Otona,preglednika finančno kontrole, je bilo izločeno, ker so se v teku razprave pojavilo nove obtožbe, glede katerih se mora izvesti še podrobnejša pre = iskavn. MUT2BA SV.MOHORJA IH ©F. Kaša kulturna zgodovina pozna že več slučajev, da je kaka katoliška ustanova prišla v nasprotne roke, ker so v njej sedeli odborniki, ki so niso ravnali po kat»načelih. Tako sedijo sedaj v odboru ljubijan= ske družbe sv.Mohorja ljudje, ki so znani po svoji pripadno= sti k OF.Zato so ne čudimo,da jo ta. družba l.t.m.- dan potem, ko jo bilo po vseh cerkvah pre= brano pastirsko pismo,naslovila ' ha predsedstvo komunistične vla- 'd o v Sloveniji zahvalno pismo, katerega so podpisali tajnik Fran Finžgar,predsednik dr.Fran Cukala, gen«vikar lavantinske škofijo,podprods. dr.Fran Stole ter odbornika dr.Fran Kotnik in dravograjski škof Matija Munda.- S a jo bilo topi. smo- • po~ slano samo zaradi, toga, da bi^ dalo komunistom pretvezo, da e - trditve pastirskega pisma o zas¬ tiranju katoliškega tiska las, dokazuje dejstvo, da ga Boris Kidrič v svojem odgovoru na pastirsko pismo jug osi«, škofov Široko citira, kot- dok"z, da ima kat» tisk v Sloveniji pcpol= no svobodo«Tudi "Ljudska praVi= ea"z dne 7»toin> ga^objavlja ta¬ koj za Kidričevim člankom. -Ker poshamo 0farsko usmerjenost ve= čine odbornikov družbe sv«Mohor= ja že cd prej, nas to pismo, ni presenetiloe GORIŠKI KOMUNIS TI CNI TISK so doložirali, ?red 1 tednom so za= vezni‘ko oblasti zasedle prcsto= re ko; :.nističnega h Soškoga todni= ka n v Gorici ter prostore po=' družnice "Primorskega tednika." o. razlogom, da so ti prostori' potrebni za zavezniško vojsko. Mod komunisti je 'azrbnd : i.lp.^.re--= o O. j An j G. X' ■■ - L'U r 5 onj 0 .