Posamezna Številka 12 vinarjev. Slev. 244. V LMM V mm«. Iht 21OKM1917. Leio XLY. aa Velja po pošti: sa oslo leto uapraj.. K 30-— za .n mesec „ .. „ ;:-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34*-« za ostalo inozemstvo. „ 40*— V Ljubljani na dnm: Za oelo :eto naprej.. K 'O-— *a en meseo „ .. K J>30 V upravi prejemati nsseioo „ 2*— s Sobotna izdaja: ~ i-a oe o leto.....K ?•— sa Nemčijo oelole no. „ B1— sa ostalo Inpzenulvo. „12 — ..i.., - Inseratt: Enostolpna petitvrsta (72 mu široka ln 3 mm visoka ali njo prostor) na enkrat .... po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dofiovorn. ....... : Poslano: ■ Bnostolpna petitvrsta po 60 v Izbaji vsak dan Izvzemši ce-delje in praznike,ob j. ari pop. Redu letna priloga vozni red. MF* Or«|Bl8tvo Je v Kopitarjevi nllol Stev. 0/nr; Roiopisi so ne vračajo; nefranklrana plomn se bs csb sprejemalo. — Uredniškega le!efone štev. 74. = PilitlfBB Sist za slovenski narod. Opravntštvo Je v Kopitarjev! nllol it 6. - Račnn poštne hranilr.'oe avstrljs e št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. St. 7563. — Upravolškeg« teleiona št. 188. Bd| za proračun. Dunaj, dne 23. oktobra 1917. Današnja zbornična seja je izredno živahno obiskana. Po hodnikih je vse živo in v klubovih prostorih se vrše seje zborniških strank. Vse razpravlja, ugiblje; kajti danes ob treh popoldne pade odločitev — ali vlada dobi proračun ali ne. Položaj je sedajle ob treh, ko pišem te vrste takle: Za proračun je vlada imela zagotovljene Nemce in Poljake. Toda med Poljaki je danes vlada doživela poraz, ki je toliko občutnejši, ker ima vlada na razpolago le še dobro uro. Predlagan je namreč šestmesečni provizorij. Poljaki pa so danes sklenili, da glasujejo 1 e za štirimesečni provizorij, tedaj bodo glasovali proti šestmesečnemu. In sicer je bilo razmerje glasov v tem glasovanju tako: Za šestmesečni provizorij jc bilo 1 e 24 Poljakov, 32 izmed navzočih je glasovalo proti. Ko so potem sklepali o štirimesečnem provizoriju, se je ugotovilo, da je 24 Poljakov za in 13 proti. Pomislimo pa, da to ni niti polovica poslancev Poljskega kluba, ki šteje 71 mož. Vsepoljaki, socialisti in poljska ljudska stranka so vladi zelo nevarni elementi. Žc zadnje dni je vlada tekala za Ukrajinci ter jih lovila. Danes so Ukrajinci cel dan med seboj zborovali ter se pogajali z vlado. Uspeh je ta, da so se dali Ukrajinci toliko omehčati, da se bodo odstranili od glasovanja. Kakor pa izvem* je v ukrajinskem klubu ta predlog prodrl le ženim glasom večine. Vlada je obljubila kompenzacijo Ukrajincem: tri ukrajinske gimnazije,, vojno odškodnino, v gospodarskih zavodih dobe Ukrajinci svoj oddelek in še nekaj takih drobtin. Koliko bo to Ukrajincem ustreženo, ne vemo. Vemo pa, da je svoječasni »Slovenski klub« dobil od vlade tudi zagotovilo za tri slovenske gimnazije, od katerih pa so doslej še vse tri nemške. Bukovinski Ukrajinci bodo glasovali za proračun. »Jugoslovanski klub« ima sedaj o b 3. u r i s e j o ter se udeleži glasovanja proti proračunu. Vsi Jugoslovani, ki so na Dunaju, so navzoči kot en mož. Manjkajo le štirje jugoslovanski poslanci, so vsled bolezni opravičen;. Tp so Č i n^j; r i i a (v sanator. v Zagrebu), B i -ankini, Ivčevič in Baljak, Slovenski poslanci so vsi zbrani tu, celo bolni dr. Vrstovšek je došel, V klubovi seji je bilo sklenjeno, da klub glasuje proti vsem točkam provizori-ja, ki jih predlaga vlada. Glede predlogov, ki so obseženi v proračunski predlogi in ki izvirajo iz zborničnih strank (to so: podpore, doklade itd.) je klub dal članom pro- sto roko j bo pa glase val zanje. Stališče Ju-goslovanov je danes krepko h lepo očrtal posl, H ! a d n i k. Celo peščica V s e r. e n c c v (dva do trije rocžje) so sklenili, dr. glasujejo proti proračunu v prctect prDti vladi, s katero je nemški nsrod baje nezadovoljen. Kakor se zdi, bo vlada danes dobila malo večino, čeprav seveda tudi presenečenja mso izključena. Vendar to je pribito, da je vlada žs doživela velik poraz, ker sprejet bo v najboljšem slučaju le štirimesečni provizorij in nc šestmesečni. Kot zanimivost bi bilo oneniti, da se bo danes prvič všilo poimensko glasovanje po novem poslovni k u. Po staren poslovniku je trajalo poimensko glasovanje najmanj 35 minut, če je v zbormci bilo nirno. Zapisnikar je bral imena vseh pos!?ncev, ki so odgovarjali z »da« ali »nc«. Danes pa. bodo poslanci glasovali pr listkih, :i? katerih je že natisnjeno ime porlančcvo, in sicer so listki dvojne vrste: Beli z imenom poslančevim in »da«; rdeči z »re«. N. pr. Rdeči listek: Vitez Josip Pogačnik: Ne! Tako bodo danes glasovali Jugoslovani napram vsem vladnim predlogom. XXX Pri glasovanju, ki se je vršilo ob uri zvečer, jc bil z 2*3 proti 175 nemškim glasovom odklonjen 6 mesten? provizorij. Sprejet pa je bil s poljskimi glasovi 4 mesečni provizorij — in sicer je glasovalo zar 224' poslancev, proti 170. Ukrajinci co na hodnikih nestrpno čakali konca glasovanja, med katerim se je znani nemški hujskač H u m e r zopet drl na vse grlo. Kazal je jezo nad porazom, ki so ga doživeli Nemci in vlada s svojim 6 mesečnim pro-vizorijem. Za štirimesečni proračunski provizo- i rij so glasovali nemški nacionalci, nemški j krščanski socialci, Poljaki (tudi poljski so- j cialni demokratje), Italijani iz Primorske, I bukc vinski Ukrajinci, Rumuni ter judov- L ska poslanca Straucher in Reitzes. Današnja seja, V današnji seii je finančni minister dr. vitez pl. Wirnmer opozarjal na težavno finančno siališče, ki je nastalo vsled po-množitve bankovcev. To ima svoj vzrok v zvišanju podpor itd. Vsled tega so zopet prizadeti tisti, ki uživajo te podpore. V kolikor državni izdatki niso kriti po davkih ali vojnih posojilih, gre na račun avstro-ogrske banke, vsled česar naraščajo bankovci. Vsi taki izdatki povzročajo po-množitev bankovnega prometa ter avto- matično na ta način škodujejo gospodarstvu posameznika. Vsled tega priporoča varčnost ter vojno posojilo. Predlogi, ki so bili stavljeni v zbornici: 50odstotna draginjska doklada za državne uslužbence, podpora državnm uslužbencem, predujmi deželam v znesku 60 milijonov kot draginjska doklada za učiteljstvo; 100 milijonov ža obrtnike — vse to skupaj bo znašalo 600 milijonov. Vlada bo po možnosti napravila, kar bo najnujnejše. Tako bodo novembra državni uslužbcnci dobili enkratno izdatno podporo. Govor poslanca laifc. Zakaj glasujejo proti vladi? tDunaj, 23. oktobra 1917, Visoka zbornica! Prvi govornik v tei razpravi je trdil, da Jugoslovani niso pa-triotični, ker hočejo glasovati proti proračunu. Temu nasproti si pa dovoljujem trditi, da ravno radi tega, ker ljubimo cesarja in domovino, hočemo glasovati proti proračunu. Za kaj se gre pri tem proračunu? G. poročevalec je jasno povedal, da primanjkuje 1800 miljonov kron brez onih 9 miljard, katere se zahtevajo za nadaljevanje vojske. Kateri patrijot more vendar biii za tak proračun, kateri more glasovati za nadaljevanje te strašne vojske? Ali še ni dovolj klanja, ali še nimamo dovolj državnih dolgov? čez 60 miljard jih že štejejo in gotovo je, da se tudi v 100 letih ne bodo poplačali, Vsled strašne, dolgotrajne vojske je skoraj vse naše gospodarsko življenje uničeno! Manjka nam živil, nimamo obleke, ne čevljev, ne mila, ne premoga, ne svetlobe. Naj se pomudim nekoliko pri zadnjem predmetu. V Avstriji imamo sicer veliko vodnih moči, toda še malo električnih naprav. Vkljub obljubam gospoda ministrskega predsednika tudi v bližnji bodočnosti ni upati, da bi se nove električne naprave uredile. Manjkalo bode denarja, manjkalo bode delavcev, manjkalo bode blaga. V Avstriji imamo tako malo bakra, da so nam že skoraj vse zvonove vzeli. V zadnjem času so zaplenili tudi piščalke pri orgijah. Niti ene tolažbe vernikom ne privoščijo. Nameravajo zapleniti še bakrene strelovode. Ker v Avstriji pridobivamo le malo bakra, bode komaj v 10 letih mogoče, zaplenjene strelovode nadomestiti. Kje naj vzamemo baker za. električne naprave? Imamo precej plinarn. Toda tem primanjkuje premoga, radi tega je mnogo mest v temi. Manjša mesta so navezana na petrolej. Petroleja pridelamo v Avstriji zadostnfc. Saj ga je okrog 6 miljonov kvin-talov letno na razpolago. Skoraj dve tretjini se ga jc navadno izvažalo, ker je Zadostovala za domače potrebe ena tretjina. V sedanjem času nam pa državna oblast petrolej tako pičlo deli, da pride na eno hišo vsaki mesec le pol litra petroleja. Ali more to zadostovati? Mislimo si kmečko hišo. Čez dan je treba naporno delati. Saj najboljših delavcev ni. Poklicani so bili v vojsko. Ko nastopi noč, je vse polno opravil v kuhinji, v hlevu, v zelenjadni in vinski kletj. Šolski učenci bi morali narediti svoje šolske naloge. Toda luči ni, vse zaostane. In vendar zahteva državna oblast, naj da kmetica veliko pridelkov, več kakor pred vojsko. Naj bi državna oblast preskrbela vsaj zadostno petroleja! In za tako vlado, katera tako slabo skrbi za potrebe ljudstva, naj bi mi glasovali? Tej vladi naj dovolimo sredstva, da vojsko nadaljuje in nas pripravi v še hujše težave? Obračun t grofom Barhom. Zatiranje Slovencev, Ali naj bi morebiti mi Jugoslovani zato glasovali za proračun, ker se nam pod to vlado v političnem oziru dobro godi? Gospod grof Barbo je trdil, da imamo na primer mi Slovenci na Kranjskem pravi raj, Nemci pa vice, če ne pravi pekel. Temu nasproti pa moram izpovedati to-le: Na Kranjskem so našteli 27.000 Nemcev po občevalnem jeziku, (ne pa po materinem jeziku), in 490.000 Slovencev. In vendar imajo Nemci dve čisto nemški polni gimnaziji, eno nemško realko, eno nemško meščansko šolo, ki je v okraju, v katerem morebiti niti 20 Nemcev. Občine v "tem okraju morajo vzdrževati to šolo, za katero je nemško misleči bogataš dal poslopje s pogojem, da za vedno ostane nemška. Gospod grof Barbo je tudi trdil, da imajo Slovenci obrtno šolo, Nemci pa ne. Ali je gospod grof pozabil, da obstoji v Kočevju že okrog 40 let obrtna, šola, med tem ko se je slovenska obrtna šola v Ljubljani veliko pozneje ustanovila.' Tudi šolo za invalide se je preje ustanovilo v Kočevju nego v Ljubljani. Velemožnost. nemškega narodnega sveta se tudi spozna iz tega, da. je na Kranjskem, ki ima 95 odstotkov Slovencev in 5 odstotkov Nemcev, deželni predsednik Nemec, deželni sodni predsednik, finačni prokurator, sta tudi Nemca. Tudi finančni ravnatelj ni Slovenec. Eden deželnih šolskih nadzornikov jc strog Nemec, Višji uradniki so navadno Nemci. Dr. Krek ko! Moteč. Prijateljem velikega ljubitelja narave dr. Kreka priobčujemo z dovoljenjem »Slovenskega Planinskega društva« spis »iz Trente čez Luknjo« (»Planinski Vestnik« 1904, št. 1, 2, 3, 4), ki nam pokaže dragega pokojnika v vsej njegovi zabavnosti in originalnosti. V uroevanje nekaterih reminis-cen iz maloruskega pesništva dostav-mo, da so imeli ljubitelji ukrajinskega naroda med seboj društvo »Sič«, čigar het-man je bil dr. Krek. Člani so nosili tudi posebna imena. Pričakujemo, da nam kdo še izmed živečih »kozakov« opiše to »društvo«, ker je bilo pomembno tudi za naše slovstvo. Iz Trente črez Luknjo. Spisal Trentar. Dragi Janez, ali kakor te še nazivlje-jo, Ostap, Tajni duh, Evangelist d.! Naju veže tesna vez spominov. Dobr j vsekakor, da jih malce predramim iz zasnulosti. in ti spomini, javljeni širšemu svetu, nego sva midva, bodo morda kdaj še komu dru-kcristili v izogib »krutega hlače« itor •esa«. doma. Krasni dnevi, vredni hvaležnega in trajnega spomina! A ko ločttvc pride čas, nam žalost splava na obraz, in solze nam kroti le up, da pridemo epet kmalu vkup! Od štirilistne deteljice sta sc dva lista odtrgala in sfrlela na jug, na dolinsko, da se tam pretrgata nadalje ter sfrči eden njiju s kolesom na trtorodno Vipavsko, drugi pa ostane na mestu ter počaka v megleni dolini ene ali pa še dveh žoltih jeseni. Hvala jima za lepe urice! Janez in pa jaz se kar nisva mogla ločiti, a trebalo je. In pri vrčku piva sedeč, sva zrla od Tonderja tja proti Žadnjici ter v megleno oprsje čemernega Triglava. »No, pojva no črez Luknjo!« pretrga neljubi molk mojega obotavljanja že do grla siti Janez, proseč in roteč, »Ne morem, saj sem ti žc povedal! Črez Vršič v Kranjsko goro!« »E, kaj ne moreš, — nočeš!« »Ne bodi no siten, saj veš, da bi te rad spremil tudi črez Luknjo, pa nimam črev-ljev za to; pred dobrimi štirinajstimi dnevi sem jih vse pogulil, ko sva plezala z dr. Planinškom na Razor. Koliko pa imajo trentski samouki smolarji časa po leti, si tudi lahko misliš. In, ako bi se obetalo lepo vreiue, bi nič ne rekel, pa bo dež, boš videl!« Janez jc umolknil, dasi nerad in dobro vedoč, da jc v meni tudi gotovo por- cijonček t.rme ali pa nagajivosti; strmel in mežikal pa je skozi naočnike vedno le še proti Zadnjici. — Vstala sva in molče odšla — s hrbtom od cilja njegovih želja, Janezu se ni mnogo ljubilo jesti in piti; gotovo pa je pogodil pravo, ko m ije kanil z žalostjo in postom omečiti srce! In ako bi bil jaz maslenega srca, bi se bil moral izjokati nad temi mrkimi in otožnimi pogledi, ki so imeli svoj izvor v prisil-novdanem srčecu,,. »veselje preč- jc preč« ... »Janez, no, pojva!« Milo me jc pogledal, oko se mu je malce zaiskrilo. »Kam, kod?« »Črez — Luknjo!« Srečna beseda, čudotvorno iinei Kakor bi ga bilo zadelo z viška, vstane, bu-Iječ v mene, »pripravljen koj v kolenopad•:<, kakor bi rekel Zakrajski. • » » Bilo jc skoraj eno popoldne v začetku avgusta, ko sva korakala od ccrkve v Trenti proti Logu — Janez z mojo visoko planinsko palico, jaz pa ž njegovo navadno cestno okovanko. »Glej no, saj sc bo šc zvremenilo, prav lepo buva imela!« in brzeč skozi naocuikc. po nebu, je dobri Janez iskal »nebnih raz-odenj«, da bi o tem naiprej samega sebe prepričal. »Kaj pomaga to, ako se tuintam megle malce vzdignejo, to je šele znamenje dežja — in pa moj tlakomer. Janez, ali misliš, da laže, oziroma, da ne napoveduje resnice? Točen je vedno kakor naš dohtar To-nak, ki med drugim že precej časai napoveduje, da se poroči, ali po njegovem, »da izvrši samomor«, in glej, zdaj misli v krat« kem izvršiti svojo napoved. Bilo mu srečno!« Stopala sva precej dobro proti Zadnjici ob vabeče šumljajoči vodi istega imena, prišla v dobri četrti uri v ererni pozd Veliki Prosek ter jo rezala dalje in dalje po klancu in poti mimo raztresenih trent. skih letnih pristaj. »To je čudovito krasnof« pretrga. Janez molk, videč, cla jc zaneslo v čisto nepoznan, nov svet. Ni pač vedel, kam bi sc ozrl prej, in vedel se jc pač tako, kakor se vede. vsakdo, ko pride prvič, pa tudi že drugič in tretjič v velcdlvno Zadnjico. In naenkrat je hotel izvedeti za vsa imena vseh vrhov, in človek bi bi! moral imeti troja usta, do bi uzadovoljil tega upravičenega sitneža! Med tem sc jc namreč popolnoma po njegovi malo dvomni napovedi precej dobro zjasnilo in nastal je krasen popoldan; zato pa jc bila Zadnjica v drnzno slikovitem zobčastem vencu O" gora zelo krasna, k Večina okrajnih glavarjev jc nemškega mišljenja. Z nižjimi uradniki tako oblastno ravnajo, da je na primer uradnikom pri deželni sodniji prepovedano slovensko se pozdravljati. In grof Barbo. se drzne govoriti o zatiranju in preziranju Nemcev! Slovenci bi bili veseli, ako bi imeli tiste pravice kakor Nemci. Ne morem govoriti o razmerah na Koroškem. 120.000 Slovencev ima eno samo slovensko ljudsko šolo. Ali ni sramota za Nemce, ki hočejo biti kulturni narod, da Slovence, ki so prvotni prebivalci na Koroškem, tako preganjajo in zatirajo! Celo zapirali so Slovence, ki so pri blagajni na kolodvoru v Celovcu zahtevali vozni list v slovenskem jeziku. Slovenske krvave žrtve. Sjovencem Nemci tudi ne dovolijo narodno čutiti. Poslanec Markhl je P" zadnji seji očital škofoma v Ljubljani m Mariboru, duhovnikom in onim korporacijam, ki so se izjavili za deklaracijo jugoslovanskega kluba, da so izdajalci. Da so taka očitanja neosnovana, se lahko razvidi iz tega, da so se ravno slovenski vojaki v tei vojski silno izkazali. Pešpolk štev. 17, ki ima naborni okraj v Ljubljani, je poslal ze 32 maršbataljonov v vojsko. Pri 10. ofenzivi je bil poslan en bataljon 900 mož v bitko, vrnilo se jih je samo 100. Kdo pa je navdušil te junake, da so šli tako navdušeno v boj zoper sovražnike domovine. 'Ali ni ravno slovenska duhovščina, na čelu ji slovenski vladike, učila te junake, da je njihova vestna dolžnost, braniti domovino, prelivati kri za cesarja? In taka duhovščina naj bi bila izdajalska. Ako je izdajstvo, izreči se za deklaracijo jugoslovanskega kluba, zakaj pa dovoli sicer tako stroga sedanja cenzura pisati o tej deklaraciji, zakaj se je dovolil tisk in razširjenje pred kratkim izšle knjižice »Narodne meje Jugoslovanov« (Die nationale Ab-grenzung' der Siidslaven)? Izdajalcev iščite med Vsenemci! Gospod Markhl naj ne išče izdajalcev med Jugoslovani, ampak raje med tistimi, ki so še pred vojsko klicali: »živijo Hohen-zoliernci« in škilili v Berlin. Proč z vojsko! Dajte nam mira! Mi nismo nikakršni izdajalci, pač pa je res, da nismo za nadaljevanje svetovne vojske, zato ne moremo dovoliti vladi sredstva za njo. Ali bi zamogli odgovor dajati narodu, ki je naveličan vojske in težko hrepeni po miru, če bi se izrekli za vojsko? Vsem odločilnim krogom zaklicemj Imejte vendar usmiljenje z ubogimi narodi Avstrije, delujte vendar resno za mir, povejte vendar take mirovne pogoje, da jih bodo sovražniki mogli sprejeti! Nikar ne upoštevajte zahtev nemških mož v oklicu z dne 27. septembra 1917, v katerem stoje besede: »mi hočemo le tak mir, iz katerega bomo izšli kot zmagovalci!« Na tak mir lahko še dolgo čakamo. Med tem lahko pade še na milijone naših bratov in utegne se zgoditi, da se izpolni staro prerokovanje: po dolgi, strašni vojski bode na svetu tako malo ljudi, da bode človek, ki bode opazil v gori dim, hitel z ene gore na drugo, da bi vendar zopet videl človeka in se ž njim zamogel razgovarjati. Da do tega ne pride, je zadnji čas^ izjaviti: dosti je vojskovanja, dosti prelivanja krvi! Naj se odpro vse duri tolikanj zaželjenemu mini! (Veliko odobravanje). Glasovi z Jop. Dr. Trumbič na Krfu, v Solunu, Parizu in Londonu. »Rheinische Volkszeitung« ima poročilo, da je bil dr. Trumbič po sestanku na Krfu in v Solunu nekoliko dni v Ženevi. Tam je bil zelo navdušen vsled sprejema na Krfu in pri vojski v Solunu. On in njegovi tovariši so prinesli s Krfa novo vero z enodušno željo celega srbsko-hrvatsko-slovenskega naroda. Dr. Trumbič je tudi predaval v Ženevi, nato pa je odpotoval v Pariz in London. — »Journal de Geneve« poroča: Po konferenci na Krfu so prišli zastopniki »Jugoslovanskega odbora« dr. Trumbič, dr. Trinajstič, Vasiljevič in dr. Vošnjak na željo srbskega prestolonaslednika Aleksandra kot njegovi gostje na srbsko fronto. Na banketu v Solunu je imel prestolonaslednik govor, v katerem je rekel: S krfskim paktom je sezidan temelj bodoči državi Hrvatov, Slovencev in Srbov. Srbska vojska in jugoslovanski prostovoljci prelivajo za njo kri. Dr. Trumbič je odgovoril v imenu Jugoslovanskega odbora« kraljeviču Aleksandru, da ljubi prestolonaslednik Aleksander svoj narod in trpi z njim ter služi veliki ideji popolne svobode brez vsakega nadvladja in združenja v eni državi. Orkester kraljevske garde je nato zaigral srbsko himno in »Lepo našo domovino«. Nato so odšli delegati ^Jugoslovanskega odbora« na fronto, na kateri se nahaja in bori srbska vojska. Srbska armada je navdušeno in sog'asno sprejela krfski pakt. — Tako poročilo. M; pa pravimo, da sc kraljevič Aleksander zelo vara, če meni, da so zgo- raj omenjeni gospodje tolmači našega ljudstvi- Politična konferenca pri bosanski vladi. Preteklo soboto zvečer se je vršila pri deželni vladi konferenca, na katero so bili Eozvani sledeči gospodje: dr. Stjepan Ku-rič, dr. Ivo Pilar, stavbni nadsvetnik Josip pl. Vancaš, Derviš beg Miralem, Šerif ef. Arnautovič, dr, Savfet beg Bašagič, Ri-fat beg Sulejmanpašič, Danilo Dimovid, dr. Vlado Andrič, dr, Milan Jojkič, dr. Halid beg Hrasnica, dr. Dominik Mazzi, dr. Širno Iliševič in Sreten Jakšič. Namen te konference nam ni znan. »Sarajevski list« pravi, da se tiče konferenca »raznih ,aktu-elnih predmetov«. Kolikor se sliši, gre se v tem oziru za anketo o rklicanju bosan-sko-hercegovskega sabora, oziroma institucije, ki naj bi nadomestila sabor (,-ekako »Kriegsersatz« za bosp.nsko-herccgovski sabor). »Ideelle Irrede,-'.c«, Dunajska »Reichspost« imenuje zelo dobro poljsko politiko »Ideelle Irredenta«, in sicer tisto poljsko politiko, ki želi z ene strani od mirovne konference Veliko Poljsko, z druge ra dovoljuje Avstriji proračun in vojne kredite. Vendar pa napada ta li:t dr. Korošca in mu svetuje, naj se uči od — Poljakov. Pil sarti drle Mu. GLASOVI ČASOPISJA O DR. KREKU. »Učiteljski Tovariš« piše na uvodnem mestu: Ožji Krekovi politiški prijatelji in somišljeniki in vse politiške stranke, prej nasprotnice njegove —.vsi so obstrmeli v nemi bolesti, ki je tako vehementno prešinila ves naš narod. In tudi mi! Dan Krekove smrti ostane dan splošne žalosti vsega našega jugoslovanskega naroda! Dr. Krek je stal sredi najogromnejše-ga dela, ki naj iz njega veličastno vstane bodočnost in sreča našega združenega jjg-roda. Kot narodni blagovestnik, z nobeno pego samoljubja in iskanja postranskih, sebičnih namenov na sebi, je v zadnjem času preromal vse naše ozemlje in razvnel vsa srca za rešilno idejo naše narodne samobitnosti, ki se -zanjo bori z moško doslednostjo nftša državnozborska delegacija, kakor prikovano stoječ na svoji deklaraciji izza 30. maja t. 1., ki je bila alfa in ornega Krekove politiške veroizpovedi — izraz velike njegove jugoslovanske duše! Naš narod igra sedaj r.a rvetovnem pozorišču gigantiško dramo svoiega novega rojstva. Glavni junak v tej drami — dr. Krek! Z mečem duha, z ljubeznijo rrca, z brezprimerno deloljubnostjo in nesebičnostjo, z jasnim pogledom v preteklost, sedanjost in bodočnost — tako je stal ta naš jugoslovanski brat na odru najsilnejših dogodkov! A ravno to je tragika njegovega in našega življenja, da je padel — ugrabljen od zle usode — prej, preden je padla zrvesa! Njemu, ki je vrge! seme novega življenja v našo narodno njivo, bi pristojalo, da porazi zadnjega sovražnika, vrže gada s prsi in razreze od vrha do tal prospekt našega tesnega obzorja, da se nam zablesti izza njega v vsej veličini, mogočnosti in slavi naša širna očetniava, obžarjena od jutranjega solnca združenja in osvobojenja našega naroda! To je tragika, toda ni obup! Zakaj nečastno bi slavili spomin pokojnikov, ako bi naši možje ostali zatopijeni v žalost in bi za Kreka šele iskali nadomestila, med tem pa bi šlo življenje preko nas naprej. Ne — tako ne sme biti in tako tudi ne bo! Krekova smrt je užalostila vsa slovenska srca, torej je to znamenje, da je ideja — razglašena dne 30. maja t. 1. — že postala naša skupna narodna last, da se je razlila po vsem našem svetu, dobila odprta vrata v slehrno našo hišo, da je torej danes b;st-veni del vsega našega narodnega mišljenja in najvišji smoter vsega našega narodnega hotenja! Doslej še ni bilo nobene sile, ki bi nas bila tako nerazrušno in ne-razvezno zlila v eno celoto! Ker se torej vsi zavedamo, čemu.smo in kaj hočemo, naj vsakdo sam nadomešča Kreka po zapovedi: Sedaj je ljubezen do naroda naša poglavitna čednost; delo za narodno bodočnost je naša prva naloga; sredstva nam pa dovajaj enotnost, združitev in zvestoba vseh narodnih in narodovih sil! V tem boju moramo biti vsi kot eno telo, ki misli z eno dušo, ki mu srce bije z enim udarcem, a ki dela za bodočnost naroda in domovine s tisoč rokami po enem načrtu! Zato se moramo od žalosti takoj odtrgati na nadaljevanje dela! Vsak sam naj stori vse, kar more in hoče, kakor bi bilo vse odvisno od njega, kakor bi bil on pozva.n, da stopi na Krekovo mesto, kakor bi vse delo in vsa. odgovornost slonela na njem samem! Taka samozavest in tak ponos odgovornosti polnega narodnega delavca in borca mora z neupogljivo voljo napojiti vsakega posameznika, da nam postane Krekova smrt vir pomnoženega ustvarjanja in da se lepota njegovih idej uresniči z deiom nas vseh v svobodni naši domovini! V »Dolenjskih Novicah« piše uovomeški rojak dr. Leopold Picigas, župnik v Stettenu pri Korneuburgu med drugim: »Srečnega sem se čutil, da sem se po letih zopet enkrat mogel divili Krekovi duhovitosti. Svojega pesniškega vrelca dr. Krek ni vtegnil izčrpati radi preobilega organizatoričnega in s tem združenega pisateljskega delovanja. 0 tem so in bodo sposobnejša peresa pisala; le na kratko bodi omenjeno, da je dr, Krek ne zase, temuČ le za druge deloval. Marsikateri idrijski rudar mi je odkrito priznal-, da je zboljšanje svojega gmotnega stanja po dr. Kreku dosegel, Kar moram dr. Kreku v posebno zaslugo šteti, je dejstvo, da njegovo socijologno delovanje na zborovanjih in shodih nam, dušnim pastirjem ni bilo nikdar na kvar, temuč v pomoč. Politični govornik dr. Krek duš n: razbijal — aripak ji je lečil. Le še pr.r besedi o rjegovem značaju. Dr. Krek ;e bil angelski mladenič. Njegovo srce ri po~r• pri tem predstavitelju in branitelju slovanskih koristi v državnem zboru. Zato se je trudil od obnovitve ustavnega življenja dalje, da vzdrži najsrčnejši stik s Českym svazom. Pod vodstvom dr. Kreka je stopil politično obnovljen Jugoslovanski klub pred državnozbersko tribuno z znano državno-pravno deklaracijo. Ta proglas, katerega je dr. Krek inspiri.ral, je najvažnejši čini-telj v sedanjem jugoslovanskem političnem življenj-j. Zahteva po samoodločeva-nju narodov, proglas, da se čutijo Slovenci, Hrvati in Srbi kot en Earod in da se čutijo kot nerazdeljeno celoto. In ta narod pod nobenim pogojem noče več prenašati namišljenega, zastarelega provincializma. •Stremljenje za blagor naroda je bilo njegovo načelo in zato se mu je posrečilo privesti Jugoslovanski klub, ki je sestavljen iz raznorodnih življev, ki narodno, politično in socielno drugače mislijo, k tej politični taktiki, na podlagi katere je dobil narod v avstrijski in slovanski politiki velikanski ugled. Težka je bila njegova naloga. Tradicijonelna politika dvornih svetnikov, lov za ministrskimi sedeži, se je morai zadušiti. Pri tem ni smelo priti do razdora v klubu. Izvedel je! A danes, ko bi morale njegove organizacijske zmožnosti slaviti zmagoslavje, ko bi se njegov politični talent že pokazal s sadovi truda, ga je vrgla neizprosna usoda s tribune živlienja. Videl sem ga še nedavno v Zagrebu, ko je hotel na svojem informacijskem'potovanju navdušiti Hrvatsko in Bosno. Od tam se je vrnil preko Dalmacije domov, kjer ga je dohitela smrt. Narod ga oddaja z globoko razžalostenim src'em zemlji v zavesti, da se njegovo mesto v današnjem času, ko se le redko prikaže pravi mož na pravem mestu, da le težko spopolniti. SPOMIN DR. KREKA. Sestra Marija se v imenu celega zavetišča najtopleje zahvaljuje blagemu delavstvu za velikodušen dar 64 kron, ki ga je blagohotno naklonilo za naše sirote, ter kliče: »Tisočero Bog plačaj!« Res priznati moramo, da delovanje in ljubezen do ubogih sirot veleč. g. dr. Kreka ni umrlo, ampak šele oživelo. Nadaljne naklonjenosti se blagohotnemu društvu priporoča. Velečastiti gospod dobrotnik naj pa I ostane v nevenliivem SDominu. DR. KREKOVA SMRT V STRELSKIH ZAKOPIH. Dr. Jan. Ev. Kreka, našega narodnega očeta in prvoboritelja za pravde slovenskega naroda — ni \^eč! Ta grozna, srce pretresujoča vest ne odmeva sajno v naši ožji domovini, ampak je prodrla celo semkaj na bojne poljane, v najsprednejše strelske jarke, — Pred nekaj dnevi smo še brali v »Slovencu«, da je g. dr. Krek hudo obolel, a upali smo, da ne bodo nastopile zle posledice, Z upanjem navdani smo želeli, da bi kmalu popolnoma okreval ter se podal na branik političnega boja, da čuva in se potegne za naše stare pravde, pravde — Jugoslavije. — A danes! »Slovenec« v žalni obliki! Razgrnemo, a svojim očem ne moremo verjeti, da beremo resnico: »Dr. Jan. Ev. Krek — mrtev!« Da! Njegova, ves slovenski narod tako ljubeča in zanj neprenehoma skrbeča duša 6e je preselila iz doline solza in trp* ljenja v kraljestvo večnega veselja. Tam se veseli in prosi pri Vsemogočnem, sreče in blagoslova za svoj trpeči in zatirani slovenski rod. — A mi ostali! — Telo je zapustilo naše središče, a njegov duh bo živel med nami vekomaj! Bili smo njegovi učenci, naučili smo se od njega ljubiti svojo slovensko domovino, in pot, katero nam je on začrtal, da pridemo do srečne* ga cilja v osvoboditev našega naroda izpod tujega jarma, hočemo nadaljevati in uresničiti! — Naj zrno, katero je zasejal v naša srca, obrodi obilen sad v prid in blagor slovenskemu narodu. — Mi pa, tu na bojnih poljanah, se danes pridružujemo celemu slovenskemu narodu v domovini s sožaljem za svojim dobrim, nepozabljenim narodnim očetom! Ni nam dana prilika, da bi ga osebno spremili na njegovi zadnji poti, da bi se zadnjikrat poslovili od njega ob njegovi krsti, ampak nahajamo se danes v duhu pri njem ter mu prisegamo, biti zvesti njegovim naukom, da tako uresničimo njegove ideale. R. I. P.! NA BREZNICI je bilo po nepozabnem dr. Jan. Kreku mrtvaško opravilo, katerega se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom ter občinski odbor z g. županom ter veliko vernikov v ponedeljek dne 15. oktobra. Bog mu bodi plačnik! Slava njegovemu spominu! Dr. KREKOVA SMRT V DALMACIJI. Hrv. kat, Seniorat in hrv, katol. akad. društvo »Pavlinovič« sta izdala sledeč par-te: »Plačuči nad gubitkom velikog jugosla-venskog sina, neumornog borca za narodno ujedinjenje, socijologa, preporoditelja bratske Slovenije, narodnog zastupnika itd. Dra. Janeza Ev. Kreka javljamo ovime, da če se zadušnice za velikog pokojnika ob-državati u crkvi oo. Franjevaca na Dobrom u petak dne 19. tek. mjeseca u 8. sati prije podne, na koje poživljamo cijenjeno gra-djanstvo. S neumornim radom za naš narod počastimo njegovu uspomenu! Njegovim idejama kročimo naprijed k ostvare-nju Jugoslavije! U Splitu, 17, listop. 1917. Koncierlcva Kriza. Listi poročajo: Cesar Viljeni-«e je že vrnil v Berlin in bo tedaj kanclerjeva kriza kmalu rešena. Imena kandidatov, ki se sedaj imenujejo, so le zgledi, ker je doslej še neznano, za katerega se bo odločil ce-sar Viljem. Čuje se tudi, da bo pred odločitvijo zaslišal parlamentarne voditelje. Med kandidati se imenujejo; bivši državni kancler knez Biilow, vojvoda Trachenberg in princ Maks Badenski. Ta princ je star 50 let in je pruski general konjenice. V Gmundenu se je poročil s hčerjo vojvode Cumberland. Sedanji veliki vojvoda je brez otrok in bo princ Maks nekoč postal veliki vojvoda Badenski. OD so€i soineie strelja i s lopov!. Dunaj, 23. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: V severnem delu soške bojne črte so s topovi močnejše streljali. V boju z ročnimi granatami sta se izjalovila na severnem slemenu gore Sv. Gabrijela dva slabejša napada Italijanov. Na južnem Tirolskem je sovražnik na Pasubio izvedel razstrelbo, ki je njegove lastne postojanke znatno poškodovala. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. oktobra. Uradno: Na slemenih gore Sv, Gabrijela sta se izjalovila v boju z ročnimi granatami dva slabejša napada, Z ostalih bojišč se o večjih bojih ni poročalo. Cesar na tirolski fronti. Trident, 23* oktobra. (K. u.) Dne 19. t. m. sc je peljal cesar v Judikarijo v Bon-do, kjer ga je pričakovalo več oddelkov in številne deputacije čet. Naslednji dan je cesar nadzoroval tečaj za gorske vodnike, katerega se udeležujejo poleg vojakov iz planinskih dežel tudi pešci iz severnih kronovin, da celo iz ogrske nižine. Poseb- nc priznanje je izrekel cesar oddelkom turških Častnikov in vojakov, ki se tudi udeležujejo tega tečaja. Nato se je cesar peljal v Briksen, ki jc bil sijajno okrašen. Sprejem se je vršil v knezonadškofijski palači. Nedeljo je vladar posvetil spominu. Na ta dan pred šestimi leti je bila blagoslovljena zveza, ki nam je dala cesarico. Dopoldne je bil cesar pri sv. maši, med mašo je prejel tudi sv. obhajilo. Popoldne se je cesar peljal v dolino Passei, kjer je obiskal Sandhoi", rojstni kraj Andreja Ho-ferja. Pozdravila sta ga oba pravnuka Andreja Hoferja. Italijansko uradno poročilo. 22. oktobra. Včeraj ni bilo nobenih bojev pehote. Topovski boj se jc pa na celi bojni črti živahno bil posebno pri Bovcu, pri Tolminu in južno od Vipavske doline, 23. oktobra. Avstrijski in nemški oddelki so včeraj besno napadali naše postojanke v Cadore na Monte Piano (jezero Misurina). Po vročem boju smo vrgli sovražnika z velikimi izgubami zanj. Naši na-skakovalni oddelki so danes zjutraj zopet osvojili osamljeni cdsek jarka, ki je začasno ostal v njegovih rokah. Na ostalem pozorišču so se splošno živahno bili krajni boji. Odbili smo sovražne oddelke v dolini Cordovole in pri vhodu v dolino Padole. Besno se je bil v raznih odsekih Julijskih alp ves dan topovski boj. Vreme je bilo ugodno nastopom v zraku. Naša letala co sestrelila dve sovražni letali; eno, bilo je nemško, je padlo pri Cargaro v naše črte, drugo pa pred naše postojanke severne od Podbate. Italijanska zbornica ne deluje. Curih, 23. oktobra. (K. u.) Zbornica je razpravljala o interpelacijah radi nezadostne množine kruha in o potrebi, da oproste več poljedelcev od vojaške službe. Poljedelski minister je v svojem odgovoru naglašal, da se nahaja v Italiji v vojaški službi skoraj polovica poljedelskih delavcev. Italija posveti še vedno lahko več sil poljedelstvu, kakor n. pr. Francija, kjer se je od leta 1914 skrčilo obdelano polje za 35 odstotkov, Riž in koruzo bo dobila Italija tudi letos iz Indije in iz Amerike. Poljedelce oproščajo, Jtar le morejo. Neki socialistični poslanec je ministra prosil, naj-odpusti letnika 1874 in 1875. Ministrski predsednik Boselli je izjavil, da nasprotuje predlogu. Sledilo je glasovanje po imenih. Pri glasovanju je zapustilo 100 poslancev dvorano, zbornica ni bila več sklepčna. Iz državnega zbora. Ministrski svet. Dunaj, 23. oktobra. (K. u.) Pod predsedstvom min. predsednika dr. viteza pl. Seidlerja je danes več časa zboroval ministrski svet, na katerem so bili vsi ministri navzoči. Preosnova mladinskega kazenskega prava. Dunaj, 23. oktobra. (K. u.) V pravosodnem odseku, ki se jc posvetoval o zakonskem načrtu glede na mladinsko kazensko pravo, je pravosodni minister dr. vitez pl. Schauer opozarjal na nujno potrebo, da se uredi mladinsko kazensko pravo. Opozarjal je, da so se v zadnjih de-" setletjih nazori o mladinskih deliktih zelo izpremenili in na temeljno razliko starega jn modernega nazora o odgovornosti. Pečal se je nato z najvažnejšimi novimi pravnimi uvedbami ne glede na kazni z ozirom na prisilno vzgojo in poleg kazni s pogojnim odpustom in z vodilnimi načeli glede na novo preuredbo kazenskega postopka proti mladoletnim. Soglasno se je sklenilo, da se prične podrobna razprava. Vojni odsek. Dunaj, 24. oktobra. (K. u.) V včerajšnji seji vojnega odseka je domobranski minister podmaršal Czap omenil izjavo, ki je padla v zadnji seji odseka in ki označuje ogrske čete naše armade kot tuje, da, celo sovražne čete. Minister je izjavil, da mora z vso odločnostjo zavrniti te izjave in prosil, naj gospodje premislijo, da sestoji naša armada iz milijonov državljanov in da se, samo ob sebi umevno, ne more preventivno popolnoma vplivati na dejanja vsakega vojaka. Posameznih dogodkov se ne sme posplošiti. Begunski odsek gosposke zbornice. Begunski odsek gosposke zbornice je danes črtal § 9 begunskega zakona, ki govori, da morajo vsi begunci, naj stanujejo kjerkoli, dobiti podporo za ves čas nazaj. Gospodje iz tc zbornice magnatov pravijo, da so to storili v korist beguncev. Toda o tem bodo naši poslanci še govorili. Za gospodarske zadeve slovenskega Štajerja. Štajerski slovenski poslanci sc snidejo danes, dne 24. t. m, ob 9, uri dopoldne v klubovih prostorih, da se posvetujejo o gospodarskih zadevah slovenskega Štajer-ia, nakar bodo intervenirali pri vseh pristojnih mestih. Predlog poslanca dr. Lovro Pogačnika. Poslanec dr. Lovro Pogačnik je stavil predlog, da se nujno podeli izdatna podpora pogorelcem v Gorenjem Jezeru, občina Stari trg pri Ložu, Zdravstveni odsek. Dr. Jan ko vi č j« danes poročal v zdravstvenem odseku v cesarski naredbi z dne 29. avgusta 1915 glede zdravljenja in praktičnega šolanja bolnih in ranjenih vojaških oseb. Temelji za razpravo se bo nadaljevala danes zvečer, kjer se bo tudi vršilo glasovanje. jopsievaeska državno misel. Z ozirom na govor dr. Korošca v petkovi seji poslanske zbornice razpravljajo »Narodni Listy« z dne 22. t. m. v uvodnem članku obširno o delu za jugoslovansko državno misel, izraženo v deklaraciji, med Slovenci, Hrvati in Srbi. Omenjajo znan" izjavo barona Chlumec-kega, da »rc"~i rvobodna jugoslovanska država f^ili b. vo;n«. Vprašanje je, ali z Avstrijo ril prc'J r.ji, ali s Habsburžani ali proti rjiir.« Končno povdarjajp: »Vprašanje jugoslovanske države ni šele otrok sedanje vojne. Pred javnost je stopilo v sedanji cbliki prrič z objavo oktoberske-ga diplomi, toda bilo je potlačeno z av-ftro-ogreko nagedbo iz leta 1867. Toda misel ie bil rzcpet oživljena leta 1908 po r.neksiji Bočne in Hercegovine. Tedaj je izšel tudi v založbi Frevtaga na Dunaju zemljevid: Triaskarte der Habsburger Monarchie von Heinrick-Hanau« z uvodom. Hanau pravi, da je po rneksiji Bos-v.% in Hercegovine stavil princ Liechten-rtein predlog, naj se spremeni habsburška monarhija v trialistično državo, ftanau dostavlja, naj bi bila nrsel Liechtensteino-va realizirana na ta način, da bi bila ustanovljena jugoslovanska država iz Bosne, Hercegovine, Dalmacije, Hrvatske, Slavonije, Kranjske, dela Koroške in Štajerske, Goriške-Gradiščanske, Trsta in Istre. Ta država naj bi bila protiutež Ogrski državi, ki bi v kompenzacijo za Hrvatsko in Slavonijo dobila Galicijo s poljskimi deli Galicije in Bukovine in protiutež državi, sestavljeni iz ostalih avstrijskih dežel z nemško večino. Dalje omenjajo »Narodi Listy« zemljevid jugoslovanske države dr. Nikola Bjelovučiča (izdan pri Freytagu), katerega je založila slovanska knjigarna Gorenjec v Trstu pod naslovom: »Kraljevina Hrvatska v habsburški monarhiji«. Ta jugoslovanska država naj bi obsegala Hrvatsko in Slavonijo,'Reko, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Istro s Trstom, Goriško-Gradi-ščansko, Kranjsko, slovenski del Štajerske, del Koroške in Medmurja, ter Banat, Bačko in Vojvodino. To>. ozemlje bi obsegalo 7 milijonov Jugoslovanov.« Izpremena pri oproščenih immm. Pred kratkim je bilo razglašeno, da je nastala pri oproščenih črnovojnikih izpremena. Od merodajne strani se nam poroča, da je političnim oblastvom (okrajnim glavarstvom in magistratom) ravnokar do-šla tozadevna naredba. Smisel naredbe je: Odslej bodo oprostitve trojne vrste: a) oprostitev za nedoločen čas, b) začasna oprostitev in c) oprostitev s končnim rokom. a) pri trajno oproščenih (besedilo: oproščen za nedoločen čas) ni izpremene. b) Pri začasnih oprostitvah (besedilo: za sedaj oproščen do ...) je namen ministrstva, dovoljevati oprostitev od roka do roka. V tem slučaju je pred potekom roka dovoljeno prositi za podaljšanje oprostitve. Politične oblasti (v Ljubljani mestni vojaški urad) smejo le v tem slučaju slejkoprej dovoljevati čakalno pravico 6 tednov, v izrednih slučajih pa še 4 tedne. c) Pri oprostitvah s končnim rokom (besedilo: oproščen s končnim rokom do.....) po preteku roka ni nadaljnje oprostitve in dotičniku je prvi dan po poteku roka brez poziva odriniti k vojakom. Politične oblasti v tem slučaju nikakor ne smejo dovoljevati čakalne pravice, če se je tudi navzlic temu določilu vložila prošnja za izjemno podaljšanje. Vse dosedanje terminirane oprostitve, če ni v rešitvi, ki se je dostavila opro-ščencu, izrecno že povdarjeno: začasna oprostitev ali oprostitev s končnim rokom, je smatrati za rešitve s končnim rokom. Po preteku tega roka je potemtakem vsem terminovcem, ki nimajo v rešitvi omenjenih pripomb, brez poziva odriniti k vojakom. Da pa terminirani brez pripomb nc bodo prehudo prizadeti, je dovoljeno iz-poslovati do 25. oktobra 1917 trajno oprostitev, začasno oprostitev ali pa oprostitev s končnim rokom. Prošnje jc vlagati na dosedanji način. Političnim oblastvom je dovoljeno dajati prosilcem, ki vlože do 25. oktobra 1917 prošnje za uvrstitev v eno ali drugo skupino oproščencev, čakalno pravico do rešitve, najdalje pa do 1. janu-, arja 1918. Kdor je zamudil rok 25, okto- bra 1917, je zamudil čakalno pravico in mora po preteku dovoljene oprostitve k vojakom. Ta odredba ne zadene onih, ki od ministrstva doslej še nimajo nikake rešitve in še vedno čakajo na rešitev. Ifflev do VziiEfca nieria. •fosenpek Berlin, 23. oktobra. (K. u.) Wolff: S popolno zasedbo otoka Dago, kjer smo zaplenili več topov in velike zaloge, so vsi ključi vzhodnega Baltiškega morja popolnoma v nemških rokah. Nemško mornariško topništvo je že zasedlo in bo hitro popravilo deloma poškodovane obrežne utrdbe in baterije pri Zerebi, Kielkonau, Hundsortu, Kuiwasku in Toffri. Posebno važne so pa zasedene letalne postaje Pa-pensholm, Lebaife in Arensburg, ki so se jih polastili deloma popolnoma nepoškodovanih Nemci in se jih takoj poslužili. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. oktobra. Veliki glavni stan: Ves plen povodom operacij v Riškem zalivu znaša 20.130 ujetnikov, nad 100 topov, med njimi 47 težkih ladjinih topov, nekaj revolverskih topov, 150 strojnih pušk in metalcev mir, nad J.200 vozil, do 2000 konj, 50 avtomobilov, 10 letal, 3 državne blagajne s 365.000 rublji, velike zaloge prtljage in vojnega blaga. Med Vzhodnim in Črnim morjem se niso večji boji nikjer razvili. Nemty se izkrcali na Estskem. Rusko uradno poročilo. 22, oktobra. Vzhodno morje: Na morju se boji 21. okt. niso razvili. Pri vhodu v Finski zaliv smo izsledili nemške podmorske čolne. Pripeljali so velike sovražne bojne sile. Nemške torpedovke so obstreljevale 21. t. m. ob 10. uri dopoldne naše čete, ki so stražile obal in so pričele izkr-cavati čete na polotoku Werder, ki leži vzhodno od otoka Moon. Zasedle so zahodni del polotoka. Rusko brodovje pobegne na Švedsko. Stockholm, 23. oktobra. (K. u.) Tukajšnji dopisnik lista »Chicago Tribune« jc brzojavil danes svojemu listu: Rusko brodovje je sklenilo, da uide zapori, ki mu grozi, v Botniški zaliv na švedsko stran, kjer ostane internirano, dokler se ne bo vojska končala. Posadke nameravajo radi prehranjevalnih težav s Švedskega poslati v Rusijo. Osvojitev otokov Oesel, Moon in Dago. Berlin, 22. oktobra. (K. u.) Wolff: Maršalu princu Leopoldu Bavarskemu je brzojavil cesar Viljem. S skupnim delom in v skupnem boju z mojo mornarico so sc pripravili in izvedli lepi uspehi, ki so jih tvoje preizkušene čete priborile, ker so vzele otoke Oesel, Moon in Dago. Vrla pe- 1 hota, ki so jo podpirali topništvo, pionirji in metalci min, je zrušila s kolesarji povsod sovražni odpor. Krepko je nastopa'^ njej gre zahvala, ker so se operacije hit izvedle. Vsem vojskovodjem, štabom in j četam, ki so povsod prispevali k slavi nemškega orožja, izražam moje popolno priznanje in zabvalo domovine za to, kar so storili. — Viljem, Rex. Načelniku admiralnega štaba je brzojavil cesar: Maršal pl. Hindenburg mi poroča, da se je skupno sodelovanje armade in mornarice, ko so se vzeli otoki Oesel, Moon in B»go, tako izrazito izvedlo, kolikor si je le mogoče misliti. Skupne priprave generalnega in mornariškega štaba operacij na morju so ustvarili temelj uspehu. Požrtvovalnost častnikov in moštva mornarice je pripravila, zavarovala in podpirala prevoz izkrcevalnih čet. Deli pomorskih čet so v več bojih potisnili sovražno brodovje nazaj, mu zadali težke izgube in večkrat posegli v boj na suhem. Veselim se, ker je moja mornarica dokazala svojo sposobnost, cla smo udarili. Popolno priznanje in zahvalo domovine izražam voditeljem, poveljnikom in posadkam prizadetih vojnih sil. — Viljem, Rex. Izpraznjevanje Petrograda, Curih, 23, oktobra. Celotna slika Petrograda se je od petka izpremenila. Vlada , je odredila, da morajo biti železniške proge v Moskvo in Kazanj proste radi državnih prevozov in zalog. Veleposlaniki zaveznikov nameravajo do zadnjega vztra-i^ti v Petrogradu. Premožni sloji zapuščajo mesto, Nerrcev se ne boje, pač se pa boje samo oblasti sovjeta, ki Petrograda ne zapusti. Padec vlade odkrito pripravljajo na 2. novembra, ko bo zboroval splošen kongres delavskega in vojaškega sveta. Anarhija se vedno bolj širi. O kmečkih uporih poročajo iz cele osrednje Rusije. Število upornikov j NEMŠKO URADNO POROČILO. / Berlin, 23. oktobra. Veliki glavni >0tan: Deževalo je, dopoldne je zato boj povsod ponehaval. Zvečer jc postal zopet besnejši pri Bitolju, v ovinku Črne in na zahodnem bregu Vardarja do Dojranskega jezera. ~ . s Topovski boj v Albaniji. f Dunaj, 23. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Na obeh straneh Vardarja in pri Bitolju besen topovski boj. Odbili smo sovražne poizvedovalne oddelke, ki so napadli. Mirovni pokret Anglija že odgovorila na noto sv. očeta. London. V poslaniški zbornici je vprašal King, če odpošljejo zavezniki skupno odgovor na noto sv. očeta, ali izraža ameriški odgovor tudi major zaveznikov. Zunanji minister Balfour je odgovoril: Zdi se, da ni zdaj nikakega povoda, kaj pristaviti izjavi, katero je angleška vlada že odposlala. ; / Miru se nismo približali niti za korak. Monakovo, 23. oktobra. (K. u.) V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik grof Herbling izvajal: V resnici se nismo miru približali, kolikor moremo vedeti, niti za korak. Angleška hoče pred vsem uničiti nemško trgovino. K temu idavno znanemu vojnemu cilju pride, kakor potrjujejo izjave Churchilla in Asquitha, zopetna osvojitev Alzacije-Lorene. Gotovo je, da je sedaj padla krinka in da nosijo krivdo za nadaljevanje vojske popolnoma in izključno ententarji. Kak«r hitro bo obstoj Nemčije in zagotovitev njenih mej in njenega svobodnega mirnega razvoja zajamčena, smo pripravljeni za mir, samo-obsebi umevno pa ne odstopimo niti pedi nemške zemlje. Nada naših sovražnikov je pomoč Amerike. Če bi se s pomočjo Amerike dosegla zmaga, 'bi to pomenilo, cla topi Amerika na mesto Angleške. V Mirovni pogoj sovjeta. London, 23. oktobra. »Daily News« poročajo iz Petrograda: Sovjet med drugim zahteva, da bodo na mirovnem posvetu zastopani vsi nevtralci. )' Sestanek skandinavskih ministrov. " Kodanj, 23. oktobra. (K. u.) Tekom/ enega mesca bo zboroval v Kodanju po-gvet skandinavskih ministrov. v>. Proti domoljubni stranki v Nemčiji. Heidelberg, 23. oktobra. 32 vseuči-liščnih profesorjev javno ugovarja proti ustanovitvi, imenu in propagandi nemške 'domoljubne stranke. . Hindenburjj proti Angliji p "' Berlin, 22. oktobra. Hindenburg je fodgovoril v pozdrav nemškim trgovcem: Zavist Anglije nam jc vsilila meč in je zaprla vrata svetovni trgovini. Ostrino našega meča mora čutiti, do-ikler ne odpre vrat svetovno, trgovine za. vedno in vsakemu. Posvet katoličanov v Granadi. Haag, 21. oktobra. Ramson Mac-iionald je v angleški spodnji zbornici vprašal, če so se izdali popo-tni listi angleškim zastopnikom na posvet katoličanov v Granadi (Špansko), če ve, da se posveta udeleže tudi zastopniki sovražnih držav in da nameravajo razpravljati in sklepati tudi o mirovni noti sv. včeta. Cecil je odgovoril, da so so popotni listi izdali, nc da bi bil sta- vil kak pogoj. Na kongres jo vabil nadškof v \Vestminstru. Šlo je, cla se slavi Sudnez. Kongres sta obiskala tudi on nemški misijonar in dva nemška profesorja iz Madrida. Ko so se izdali popotni listi, so je reklo, da se bodo pečali lo z življenjem in z značajem jezuita Suclneza. (Zelo ugleden bogoslovec »Družbe Jezusove«, ki je umrl dne 25. septembra 1017 v Lizboni.) Cecil je izvedel, dji so razpravljali tudi o mirovni noti sv. očota, a cla so razprave angleški delegati niso udeležili. Nameravan napad na Hervč-ja. Ženeva, 23. oktobra. »Matin« poroča: Anarhist Lacein je skušal vdreti v ured-ništo lista »Vivtoire«, da bi umoril Herve-ja. Lacein je bil aretiran. Pri njem so našli nabasan samokres. Lacein noče ničesar izpovedati. flnoMi govori. London, 22. oktobra. (K. u.) Ministrski predsednik Lloyd George je imel v ponedeljek v Alberhallu pred mnogim poslušalstvom govor. Razpravljal je o velikanskih vojnih stroških in izjavil: Ne morem prerokovati, kdaj da bo konec vojske. Noben razumen človek ne bi vojske podaljšal niti za eno uro, če bi bila dana prilika za resnični trajni mir, ne pa za mir, ki bi bil predigra za novo vojsko, ki bi povzročila še večja opustošenja. Kakor si lahko mislite, preiskujem z največjo skrbnostjo obzorje, pa ne morem spoznati, da bi bili na vidiku kaki pogoji, ki bi mogli prevesti do trajnega miru. Važno je za bodočo blaginjo človeškega rodu, da se sedaj v tem boju doseže odločitev, s katero se surova sila za vedno vrže s prestola. Zato zastavljamo vse sile, da dosežemo pravi izid tega spora. Ne vprašanje teritorijalnih pogojev, razen takih, ki so potrebni za priznanje narodnostnih pravic, ne vprašanje odškodnin razen takih, ki so važne, da se popravijo storjene krivice; tu gre pred vsem za to, da se razblini napačna vera, ki je napravila Evropo roječo, ne da bi prišla do tega cilja, če bi se izkazala, zmagovito. Pravi sovražnik je vojni duh, ki ga na Pruskem pospešujejo, ideal sveta, na katerem sila in brutalnost neomejeno gospodujeta, in protiideal sveta, na katerem prebiva svobodna demokracija in ki je združen v častitljivi mirovni ligi. Ta ideal vojnega duha goje v Potsdamu že 50 let. Tam so neprestano kovali načrte, kako bi to deželo poplavili z vojsl^, ali ono uničili. Rusija, Belgija in Srbija so vsled nemške sile popolnoma izmučene. Ne bo miru in svobode na svetu, dokler ne izgine ta ma-lik in ne bo za vedno uničeno njegovo duhovno gospodstvo. Ministrski predsednik je nato govoril o rastočem neuspehu nemške podmorske vojske, na katero je Nemčija stavila svoje nade. Nato je prešel na nastop Amerike in dejal, da sposobnost in moč Amerike na celem svetu nima para. Začasni propad ruske vojaške sile angleških nad ni razočaral, marveč odgodil. Ali čas je na angleški strani. Leta 1917 so Nemci dejali: Amerika ne šteje, nima nobene armade. Leta 1918 bodo dejali: Amerika ne bo imela velike armade; leta 1919 pa sploh ne bo. To je način, kako računajo v Potsdamu. Izgube nemških podmorskih čolnov so v tem letu v ne celo desetih mescih dvakrat večje kot so bile tekom celega lanskega leta. V resnici: čas je na naši strani! Naše ladjedelstvo napreduje. Izdelali smo načrte in ukrenili odredbe, po katerih bomo v prihodnjih letih mogli napraviti štirikrat toliko kot zadnja leta. Amerika dela isto. Nemčija se je smejala, ko je čula, da so Kitajska, Brazilija, Peru in Gvatemala napovedale vojsko. Njen smeh postaja votel, Nemčija pričenja umevati, kaj to pomeni, Te dežele pridelujejo živež in surovine, ne samo razkošnih potrebščin. Končno je Georges pozival k varčnosti in svaril pred needinostjo, ki jo sovražnik skuša zasejati med zavezniki, in dejal: Stojimo pred najvažnejšo zavezniško konferenco, kar jih je bilo. To bo vojaška in politična konferenca. Navzoči bodo najuglednejši državniki zavezniških držav kakor tudi najodličnejši vojskovodje, Prvič bomo na konferenci videli zastopnike Amerike in nove ruske demokracije. Sklepi, ki se bodo tam storili, bodo vplivali na ves potek vojske in bodo mogoče odločili o končnem izidu. Bonar Law je dejal: Naši sovražniki še vedno bahato kažejo na svoj takozvani vojni zemljevid, pozabljajo pa na nemške kolonije v zahodni in vzhodni Afriki in na vse na svetu, kar je sedaj proti njim. Ne \idim nobenega pota do miru, razen pota zmage. Ali mir bo kmalu prišel, kakor hitro si bodo naši sovražniki na jasnem, da je z dolgotrajno vojsko zanje vedno slabše, v : Naročaife ..Slovenca." Najnovejše iz Rušile. Maksimalisti se polaste vlade. — Kron-stadtčani pripravljajo upor proti petro-grajski vladi. »Idea Nazionale« poroča, da je Kerenskij poučen o novi, veliki zaroti maksimalistov. Zarota je resna, ker so se ji tudi voditelji kozakov pridružili. »Daily Mail« poroča, da se Trockij pripravlja prevzeti vlado v Petrogradu, kakor hitro sedanji mogotci zapuste mesto. »Tagliche Rundschau« poroča: Posadka v Kronstadtu pripravlja splošno vstajo proti petrograjski vladi. Razna poročiia. Novi uspehi podmorskih čolnov. Berlin, 23. oktobra. Naši podmorski čolni so na severnem bojišču zopet 15.000 ton potopili. Sultan povabljen v Berlin. Carigrad, 23. oktobra. (K. u.) Od poučene strani se poroča, da je cesar Viljem pri slovesu povabil sultana, naj ga obišče v Berlinu, kar bi tudi nemškemu narodu napravilo veliko veselje. Grška. London, 23. oktobra. (K. u.) Reuter poroča iz Aten z dne 20. t, m.: Po 14 urnem govoru Rhallisa je grška zbornica sklenila zasledovanje članov Skuludisovega kabineta vštevši Gumarisa. Dnevne novice. -f Nestrpnost čeških svobodomiselnih elementov. Poslanci češkega agrarnega kluba s poslancem Stanekom na čelu so stavili v zbornici predlog, vjtaterem agitirajo med drugim tudi za odpravo celibata. — Ali smatra najmočnejša stranka v »Češkem svazu« v tem velikem zgodovinskem trenutku, ko se gre za bodočnost češkega naroda, res za najnujnejšo nalogo, da vprizori kulturni boj! Sicer pa je skrajna netaktnost načelnika svaza poslanca Staneka nasproti poslancem češke kat. nar. stranke, ki so združeni v svazu lojalno vselej in povsod podpirali skupen nastop čeških strank — ako da načelnik' svaza prvi svoj podpis za* take vrste predlogov. '+ Uresničitev jugoslovanskega vprašanja rešitev za monarhijo. Z ozirom na govora poslanca Marckhla in grofa Bar-bota piše »Information«; To, kar sta si dovolila ta dva govornika s podtikanji in su-mničenji proti Jugoslovanom in jugoslovanskim politikom kot takim, je presegalo pač vse pričakovanje. Njima je cela jugoslovanska politika politika »veleizdajal-stva«; kdor jo izpoveduje, razdirajoč element, ki hoče staro habsburško monarhijo uničiti. Z dokazi nemškonfccionalnim gospodom ne prideš blizu. Nemškonacional-na ideologija vidi v svoji zaslepljenosti, v svojem ekspanzijskem pohlepu samo le danes, pdzablja pa na včeraj in na jutri sploh ne misli. Jugoslovansko vprašanje se jim zdi fantom brez vsake opravičenosti. Uresničitev jugoslovanskega problema bi pre-potenco nemškonacionalnega vpliva na jugu monarhije vsekakor čisto izključila. S tem izključenjem bi pa le nastopilo končno saniranje političnih razmer na jugu monarhije. Naša bodoča politika bo morala biti bolj nego kdaj prej obrnjena na Balkan. Če naj bo uspešna, potem mora biti predvsem jugoslovansko vprašanje v ugodnem smislu rešeno. Jugoslovani, in samo oni, morejo v tej politiki biti hrbtebica monarhije. To vesta tudi gospoda Marckhl in Barbo, vstaja jima »Gotterdammerung« in odtod njuno bevskanje. Toda koristilo jima bo težko kaj; kajti narava govori zgo-vornejši jezik nego vsi politiki pivskih omizij skupaj.« -f Znamenita 701etnica. V torek, dne 23. t. m., je minulo 70 let, odkar je hrvatski sabor soglasno sprejel predlog, da se narodni hrvatski jezik proglasi uradnim jezikom v kraljevini Hrvatski in Slavoniji in da se upelje v vse urade in šole. -f- »Nemški« značaj Maribora rešen ali nemškonacijonalna nestrpnost brez konca in kraja. V Gornji Gosposki ulici v Mariboru ima svoj lokal neka nižjeavstrij-ska zavarovalna družba. Napis je bil pred kratkim še dvojezičen, kar je popolnoma v redu. To pa seveda gotovim ljudem v Mariboru ni bilo všeč in vsenemška zagrizenost je dosegla, da so res slovenski napis prav ostentativno zamazali s črno barvo. Zopet dokaz, kako besno sovraži ta vsenemška klika vse, kar je slovenskega, a na drugi strani pa v praznih frazah vedno naglaša svojo pravičnost in ljubezen do malih tlačenih narodov. Mariborsko »nemštvo« je zopet rešeno za nekaj časa, naše izkušnje pa so zato tudi zopet boga-tejie. Zdaj vsaj vemo, kako bi se nam godilo, če bi ti ljudje odločevali o usodi Avstrije in Slovencev. — Iz sodne službe. Dunaj, 24. oktob. (K. u.) »Wiener Ztg,«: Pravosodni minister je premestil okrajnega sodnika in sodnega predstojnika Jakoba Antloga z Vrhnike ▼ Krško. — Na Boroevičevem rojstnem domu v Mečenčanih odkrijejo dne 28. oktobra spominsko ploščo v čast velikemu vojskovodji, — Mesto venca na grob fdr. Kreku je daroval g. svetnik M. Saje na Skaručini 10 K za goriške begunce in 10 K za spomenik dr. Kreku. — Odlikovana železničarja. Sprevodnik južne železnice Ivan Rižnar je dobil srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje, preddelavec južne železnice Štefan Brence pa srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje, — Umrla je v Kožarjih Barbara Leve. Z vojaškim samokresom se je obstre-lil. Martin Jeras, 17letni sin posestnice v Repnjah, je našel vojaški samokres. Doma na skednju je poskušal, misleč, d,a ni nabit, ž njim streljati; kar poči strel in ga rani na levi roki in levi nogi. Poškodbe so težke. — Hrvatsko časnikarsko društvo j* imelo v četrtek občni zbor. Sprejetih je bilo več resolucij med njimi tudi ta, da naj inerodajni krogi store vse, da bodo časnikarji izvzeti pri pozivanju črnovojnikov v vojno pomožno službo. — Članom hrvatskega gledališča ▼ Zagrebu^ ki pripadajajo gledališču nad eno leto, so povišali plačo za 50 odstotkov. ljubljanske novice. lj Dar?, vojaških grobov. Na stotisoče junakov, ki so daleč od domovine žrtvovali svoje življenje za domovino. je pokopanih daleč proč od svojih dragih. Na skrajnih mejah naše monarhije, onstran teh, ja tudi v daleč ležečih ozemljih leže okopani očetje, sinovi, bratje. Njihovi gro-povi bi bili zapuščeni in pozabljeni, če ne bi se pod najvišjim pokroviteljstvom Nj, Veličanstva cesarja Karla I, sestavil odbor, ki bo 31, oktobra, 1. in 2. novembra po celi monarhiji priredil dneve za vojaške grobove, da dobi sredstev, ki bodo omogočila, da bo oskrbovan vsak junakov grob, naj že leži, kjer hoče.Za Kranjsko se je sestavil poseben odbor, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Častni predsedniki tega odbora so dež, predsednik grof A 11 e m s, knezoškof dr. Anton B, Jeglič, deželni glavar dr. Ivan Šusteršič in župan dr. Ivan Tavčar. Za Ljubljano sta se ustanovila dva odbora in sicer pod pokroviteljstvom soproge deželnega presednika grofice A 11 e m s ženski odsek, kateremu pripadajo gospa E1 s n e r, gospa Šusterši-čeva, gospa dr. Tavčarjeva in gdč. Wess-ner ter moški odsek, kateremu predsed-duje župan dr, Tavčar. Na kak način se bo izvedel dan vojaških grobov v Ljubljani, bomo jutri sporočili. lj Umrla je gospa Elizabeta Szan-tner. Blag ji spomin! lj Umrla je na Mestnem trgu štev. 24 Marija P e t e r 1 i n. lj Prodaja zdroba za otroke do četrtega leta. Zdrob za otroke do četrtega leta se bode oddajal v vojni prodajalni, Gosposka ulica. Veljavne so le izkaznico, katere imajo stranke že v rokah. Na vrsto pridejo: Štev. 1 do 4Q0 dne 29. oktobra, št. 400 do 800 dne 30. oktobra, štev. 800 do 1200 dne 31. oktobra, štev. 1200 do 1.600 dne 2. novembra, štev. 1600 do 2000 dne 3. novembra, štev. 2000 do 2400 dne 5. novembra, štev. 2400 do 2800 dne 6. novembra, štev. 2800 do 3220 dne 7. novembra. Potrebni drobiž je pripraviti v naprej. lj Prodaja mila (žajie). Prodajalci mila se opozarjajo, da je vsled razpisa c, kr, trgovskega ministrstva z dne 26. septembra 19177 štev. 27.560/IV. glede prejemnic za milo postopati sledeče: Vsak izdelovalec pralnih izdelkov (tovarnar) razdeli svoje izdelke na one trgovce, ki so dose-daj pri njem naročali milo ali pralne in čistilne praške. Tovarnarji izstavijo tem trgovcem tudi prejemnice in sicer za ono množino pralnih izdelkov, katero morejo oddati trgovcu. Prejemnico, katero izstavi tovarnar trgovcu, mora trgovec predložiti v podpis mestnemu magistratu. Ako hoče toraj trgovec dobiti pralne izdelke od tovarne, kjer je preje kupoval, se mora predvsem obrniti na tovarno za pojasnilo ako zamore oddati zahtevano blago ali ne. Tovarna, ki more oddati kake pralne izdelke, vpošlje trgovcu tudi prejemnico, katero mora trgovec predložiti v podpis mestnemu magistratu. Enako je postopati, če hoče kupiti kak trgovec detajlist pralne izdelke pri trgovcu grosistu. Na magistratu se torej ne izdajajo več prejemnico za milo in pralne praške, temveč edino le še potrjuje prejemnice, katere izdajajo tovarnarji oziroma trgovci grosisti svojim odjemalcem. Brez prejemnice pa seveda ne sme nihče drugače prodajati pralne izdelke, kakor na karte. lj Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 26. oktobra 1917 in v soboto, dne 27. oktobra, vsakokrat od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo sledeče izkaznice in sicer: V petek, dne 26. oktobra izkaznice za kruh in sladkor, v soboto, dne 27. oktobra izkaznice- za petrolej in vprašalne pole za premog. lj Gg. krušni komisarji se opozarjajo na objavo glede razdeljevanja kart za petrolej. lj Sveža repa na rdeče in rumene izkaznice A. Stranke, ki imajo rdeče in rumene izkaznice, zaznamovane s črko A, prejmejo svežo repo v četrtek dne 25. oktobra popoldne na Poljanski cesti št. 15. Red ej tale: Od 1. do 2. ure rdeče izkaznice A št. 1—100, od 2. do pol 3. ure rdeče izkaznice A št. 101 do konca, in od pel 3 do pol 4. ure vse rumene izkaznice A. Vsaka oseba dobi 5 kg repe, kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče. lj Sveža repa na rdeče izkaznico brez A. Stranke, ki imajo rdeče izkaznice brez A št. 1—150 prejmejo svežo repo v četrtek dne 25. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Od pol 4. do pol 5. ure št. 1—100, od pol 5. do 5. ure št. 101—150. Vsaka oseba dobi 5 kg repe, kilogram stane 10 vin. lj Oddaja mesa na rdeče izkaznice. Mestna aprovizacija bo oddajala v četrtek dne 25. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso na rdeče izkaznice brez A. Določen je tale red: Od 2. do pol 3. ure št. 1—200, od pol 3. do 3. ure št. 201—400, od 3. do pol 4. ure št. 401—600, od pol 4. do 4. ure št. 601—800, od 4. do pol 5. ure št. 801 do konca. 1 oseba dobi en četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 do 4 osebe tri četrt kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb eno in en četrt kg, več oseb eno in pol kg. Kilogram stane 2 K. lj Meso na rdeče in rumeue izkaznice A. Mestna aprovizacija bo oddajala v četrtek dne 25. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso na rdeče in rumene izkaznice, zaznamovane s črko A od pol 5. do 5. ure rdeče izkaznice A št. 1 do konca, od 5. ure dalje rumene izkaznice A. lj Repa. Mestna aprovizacija je pridobila nekaj vagonov sveže repe. To repo že oddaja ubožni akciji po zelo znižani ceni, prejele jo bodo tudi druge stranke, toda le toliko, kolikor jo rabijo za lastnp rodbinsko potrebo. Pri tem prihajajo v.prvi vrsti v poštev one rodbine, ki bi si rade same doma napravile kislo repo. Razpisujemo torej glede repe zglaševanje strank I. okraja za četrtek dne 25. t. m. dcpoldne in popoldne. Nakazila in pojasnila bo dajal aprovizacijski urad v svoji pisarni na Poljanski cesti št. 13/1., oddelek za sadje. Najmanjša oddajna množina je za osebo 20 kg, kilogram stane v. V manjših množinah bo prodajala mestna aprovizacija repo na trgu. lj Našla se je srebrna ženska ura z zapestnico. Dobi se pri Julijani Anžič, Hra-deckega vas štev. 24, Primorske novice. Ustanova v spomin dr. Kreka za gospodarske in kulturne zadeve goriških beguncev. Da počaste spomin nesmrtnega zagovornika nesrečnih izgnancev dr. Kre- ' ka, so sklenili Goričani, kakor smo poročali, zbirati še posebej za posebno ustanovo v spomin dr. Kreka za gospodarske in kulturne zadeve goriških Slovencev. V ta namen se je osnoval v soboto sledeči pe-. teročlenski odbor: prof. Berbuč, dr. Fran-ko, poslanec Gorjup, dr. Kobal in svečar Kopač. Džamija na Soči. Za. mnogoštevilne mohamedance, ki se bore na soški fronti, so zgradili prekrasno džamijo, v kateri bodo mogli vsaj posamezni oddelki izvrševati svoje verske dolžnosti. Sam sarajevski reis-el-ulema kakor tudi vojaški muftija odideta k slovesni otvoritvi. Pri c. kr. okr. glavarstvu v Ljubljani n novo ustanovljeni urad za odmero begunske podpore uraduje za stranke samo ob sredah in sobotah od 2.-5. ure popoldne. Nove prijave se sprejemajo samo ob sredah. Ivan Roječ, dekan tolminski naznanja svojim po svetu raztresenim duhov-njanom, da se je naselil na Bledu štev. 6, vila »Vesna«. Na Bledu uraduje tudi tolminsko županstvo. Tu čakamo, da se kmalu vrnemo v naš Tolmin. Zaslugam priznanje pa čast. Med odlikovanimi duhovniki-begunci Goričani, kojih imena so bila objavljena v »Slovencu« št. 236 z dne 15. oktobra leta 1917, bi moral biti tudi vlč. g. Alojzij Quaglia, duhoven v pokoju v Gorici, sedaj begunec v Kandiji. Omenjeni je bival v Gorici še 2 dni, ko so jo Italijani zasedli. Posrečilo sc mu jc pobegniti. Za dokazano hra1 ost pred sovražnikom je prejel; Z\s' rižec s krono in meči z vojno dei -ijo. Zaslugam čast! . Jože! Jelerčič iz Ježe ?-Bate, zdaj k. u. k. Holšlog Dellah Nr. 5 Sturklberger, St Veit, Koroško, išče* svojo družino, katera naj mu naznani svoj nas'ov. Nesreča. V Batujah so našli dečki škatlo, katero so hoteli odpreti. Na enkrat eksplodira in poškropi s »fosforjem« dva 8 letna dečka Alberta Lipovž št. 24 in Ev-genija Krušec št. 3. Oba sta umrla v bolnišnici. Take škatlje mečejo v zračnem boju Italijani na naše zrakoplove. Gregor Hojak, begunec iz Čepovana, stanuje sedaj z družino v Tušendolu št. 7, občina Talči vrh, pošta Črnomelj, Dolenj-sko. Kot zamenjani invalidi so se vrnili iz ruskega ujetništva: Andrej Šturm iz vasi Nožno štev. 11, občina Kožbana in Franc-ter Jernej Strgar iz vasi Bute štev. 7 in 9, občina Volče. Ker nič ne vedo za svoje domače, jim pošiljajo tem potom iskrene pozdrave in jih prosiio, naj jim pišejo na naslov: K. u. k. Res. Spit. Nr. 2, Bar. 5/27, P»rd-Orto Imdstvo, marveč tudi tre5čr~ski kr~gi in kakor kaže naslednji slučaj. cc'<"» £'ric*o'-adec; lov. bat.; Riko Roje, Žužemberk; Alojzij Koželj, Nevce pri Krki; Jožef Gereca, Mirna, vsi trije od 17. pešpolka. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Urbančič iz Gorenjega Logatca štev, 47, Poroča, da je bil zajet dne 9. avgusta t. 1. ter da naslova ne more poslati, ker gredo naprej. Pri bolečinah v hrbtu in križu, nagne-nju za krče v želodcu in spodnjem delu telesa vodi raba naravne »Franz-Josef« gren-čice do neoviranega, rednega odvajanja, izdatne prebave, zmanjšanega nabiranja plinov in bolestno stanje jame izginjati. % Zahvale. Vsem, ki so nas tolažili v tej tc"ki izgubi in spremili na zadnji poti r.c,-feja dobrega nepozabnega Nandeia, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno zahval.mo preč. g. vojnega kuruta -Jankota Cegnar za njegovo nak'on;enoct, da je pokojnika ob pokopu blagoslovil. Poplačali ne moremo vsi potrpežljivosti, s katero je stregla gospodična Mimi Lekanova našemu Nandetu v vseh njegovih težkih, trpljenja polnih urah in mu uprav s samaritansko ljubeznijo lajšala njegove muke; zato jo naj ljubi liog za dobrote in za vso požtrvovalnost tisočero pop ača. Zahvaljujemo blagor, g. deželnega tajnika dr. Ferdinanda Tomažič za vso njegovo osebno naklonjenost in za spremstvo na zadnji poti nadalje za deputacijo Št. Pcler-skega „Orla", ki je izkazala zadnjo čast svojemu bratu, iskrena pa zahvala vrlim invalidom iz rezervne bol. žt. 4. ki so v tako polnem številu spremili svojega ljubega tovariša do groba, in vsem, ki so polož li na njegovo krsto toliko cvetja in rož, ter kličemo: Bog plačaj vsem! V Ljubljani, dne 21 10. 1917. Globoko žalujoče rodbine: Šega, Jjnio, Jesenko. Izirjeno :'n pošteno primerne starosti, ki zna kuhati in peči kruh se sprejme na deželi poleg dveh poslov. Dopisi s prepisi spričeval in navedbo plače s polnim naslovom na upravo nSlovenca'1 pod št. 2727. ki je par let samostojno vodila knjigarno, išče primerne ' s nžbe. Nastopi takoj ali pozneje; gre tudi v kak komptoar, ker je izvežbana v vseh pisarniških poslih. Ponudbe pod November 1000 na upravo »Slovenca«. 2716 Vinski kamen, suhe gobe, kumtio, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsnko množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Koleno, Celje. 1854 (i) utale irisže iir »ne s v vnaki množini. Cenjene ponudbe naj s^ pošiljajo tvrdki Piobert mehi, Celje. n posebnim vhodom, priprosto hrano ter vso oskrbo i£Se soliden gospod, uslužben v Katoliški tiskarni, pri kaki dobri družini v sredi mesta. Naslove sprejema uprava lista pod šifro ,soaa s brano'. nove in stare vsako množino tvrdka JELACIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov. ki zna tudi nekoliko kuhati, se sprejme takoj. Ponudbe s sliko na naslov ga. Mija IVIoll, soproga trgovca, Trbovlje 1, Štajersko. Sprejmem starejšo e§tE?ežnlco ki bi pomagala tudi nekoliko pri go» spodinjstvu. Naslov je pri upravi lista. 2068 Sprejme sc takoj z 12 svetilkami v dobrem stanu je naprodaj pri Ivanu Slabanja, Kamnik. za restavracijo in kavarno. Zahteva se zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, strokovna izobraeba, pridna in energična moč. Plača po dogc« voru. Ponudbe na upravništvo lista pod »Poslovodja 2087«. sprejema privatno pouk {Siril v sl°ven--čini in nemščini za ljudske šole. Sv. Petra nasip štev. 59 pritličje od 1. do 2. ure popoldne. Kupim 3. dobro ohranjene " vinske sode a od 20—30 hI. Ponudbe na A. Čufer, Jesenice Gorenjsko. Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih Euniek in Jabolk vsako posebej, po 2 K in dobro posušeno prešeniiBS brnSek ln jabolk po 80 vhj. kg. Fonudbe in pošiljatev se prosf na tvrdko Franc Kos v Ljubljani. morete po visoki cen! prodati lope, čiste, dobro posušen.'; gobe Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, iih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bode žal. FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki. .srsasEŽB^KBŠ '. sisaaBaHea Vojno-posojilno ^avarovanfe Opozarjamo slavno občinstvo že sedaj na vojno-posojiBno sa^arovanfe MSžIe-avstrllsk® dežetna zavarovalmce hran sna deželna podružnica LJubljana, Hariie Tere*i|a cesta 12. v*< l lil—IIIII Mili 'I II I' Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena sostra, oziroma svakinja iu teta IVIarija Peterlin po kratki mukepolni bolezni, previdena s sv zakramenti včeraj ob 6. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala Pogreb predrage rajnice se vrši danes ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Mestni trg 24 na pokopališče k Sv. Kr ižu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, dne 34. oktobra 1917. Žalujoče rodbine: Peterliti-TaVčar-^oVačie Dr. Mafija LaurenEiC, okrajni sodnik-predstojnik v Podgradu, naznanja s težkim srcem sorodnikom, prijateljem in znancem v imenu svoje matere IHarii&ne, v lastnem imenu ter imenu brata Ioana in sester Klarine in Frančiške, da je v soboto, dne 20. oktobra 1917 v Vrhpolju pri Vipavi njihov predobri mož in ljubljeni oče Franc previden s svetimi zakramenti udano in mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb v ponedeljek, dne 22. oktobra s sv. mašo. Priporoča se v molitev. Mesto posebnega obvestila. 2732 Kupim aa Gorenjskem ali Dolenjskem blizu železnice. — Pismene ponudbe se prosi na upravo lista pod uPosestvo". 2694 POZOR« Približno 60 oralov mladozaraščenega smrekovega gozda z majhnim posestvom vred; HF" lepo posestvo s hišo v prometnem trgu na Dolenjskem, 700 litrov pristnega, čistega maiinQV@«;a soka, — tračna piia 753 mm, — df- nam© za električno luč (10 luči) s ploščo, — ntiin za koruzo drobiti, — 1 vagon Javorjjev*h desk 20 mm debelih, — 140 kg polHur-laka, - 20 kg sakatlv- firnsža, — nekaj rdeče in zelene oli-naie barve je na prodaj. — Kie pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2678. (5) »T Prodasta se dua oissska m & Sporočamo, da se je preselil v veCno življenje prečastiti gospod duhovnik Umrl je dne 17. oktobra ob polosmih zvečer v Kranju, previden in lepo pripravljen. Pokopan je bil v petek 19. t m. ob štirih popoldne. Iskreno zahvaljujemo vse udeležence, prečastito duhovščino, zastopnike c. kr. oblastev in šolstva, častito Marijino družbo, obrtne pomočnike in dobrotnike. Prežalostni ostali F*?r§f, brat, sestra, sorodniki. L Sir. avstr. zaftlaiS za cdooe in sinsfg, zavarovalni vtidsleb, deZelna poslovalnica o Llubifanl, Franca JoZefa nabrežje 1, bo sprejemal na temelju dogovora s c. kr. priv. življenjsko zavarovalnico Hvstr. Feniks na Dunaju m0113 llii I S! in sicer pod najugodnejšimi pogoji. W IFpefijefo se fiooi načini zaoarooanja. Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Pojasstfis! tiaSeln fndl naše posloualnlce o oseSi političnih okrajih. Franc Szantner naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok Kristina Szantner, ravnatelja Franc Szantnerja, .Rdele B egle roj,. Szantner, Roberta Szantnerja, svojega zeta skladatelja Karola Blejjle ter svo,'e vnukinje Marione vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jc njegova iskrenoljubljena soproga oziroma mati, tašča in stara mati, gospa v torek dne 23. oktobra 1917 ob 5. uri popoldne po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek dne 25. oktobra 1917 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Slovenski trg št. 3 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 24. oktobra 1917. oo]ašfua prosil. Več se izve pri županstvu St. Vid nad Ljubljano. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 17224386