di*«; Nmaiov — Atldr «na: “NOVA DOBA” 611? St. Clair Av*. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) Z&CZ (NEW ERA) Naše geslo v (eni letu mora biti: dvajset tisoč članov do konvencije! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. A* S-jcoiuI Člana Matter April 15th, 192S, at Tho Po«t Off ir« at CUr«land, O, Under Tli« Act of March Srd. 1870. — Acceptance for mailing at special rata «*f potuue«, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 192S. ŠTEV. 9 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 29TH, 1928 — SREDA, 29. FEBRUARJA, 1928 VOLUME IV. LETNIK IV. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA NV ZA ZA VOLITVE DELEGATOV ZA XIII. REDNO KONVENCIJO JSKJ .. Kakor p v«1' [Vah. Iti* je bilo že objavljeno, se bo prihodnja konvencija »k. . - Ely, Minn. Konvencija se prična zadnji pondeljek me-r Jlll*ja t. 1. Clen IX. določa sledeče: "REPREZENTACIJA IN VOLITVE DELEGATOV L • v«ako društvo, ki šteje od 25 do 100 članov, tri mesece Wt 0nvent'ij° ‘n o!3 času konvencije, sme poslati po enega de-’ drUStvo, ki šteje 101 ali več članov, sme poslati dva a' Manjša društva, ki nimajo zadostnega števila članov i s^ti delegata, se lahko združijo v svrho izvolitve delegata, ^ružena društva pa morajo šteti najmanj 25 članov. Cla- L s Nka novih i j društev so izvzeti in so lahko voljeni za delegata, ne to, akoravno niso člani jednote eno leto. Lj Molitve delegatov za redno konvencijo se morajo vršiti Ka(einia,Cil ‘n aprila, na redni ali izredni seji društva, v letu, tov v ert1 se vrši konvencija. Društva, ki ne izvolijo delega-W:i.rr'ui'cii ali aprilu, nimajo pravice do zastopstva na kon- & l^did' ^°minacije ’S(> javne, volitve-pa morajo biti tajne. Ce lli tri ali več članov, mora odločiti absolutna večina od- lih d°bits Klasov; uko ni absolutne večine, morata iti dva kandidata, naj\ Klasov. Vsak kandidat mora imeti absolutno večino, da teih.^a največ glasov, v ožjo volitev in tedaj odloči navadna i » ’ jo# A<(' 0. 0 1 A ’ <0 ite'ieV’ A ^ odJ611 r/"'d delegata, to je, da ima vsaj en glafe več kot polo-§L Vseh oddanih glasov. Kandidat ki prejme največ glasov -lenim, je namestnik delegata. '^elegat za redno ali izredno konvencijo zamore biti le Nijj .1,6 zmožen čitanja in pisanja; biti mora član jednote e eno leto in član društva najmanj tri mesece ob času, |'vr6e volitve in biti mora ameriški državljan. \\ aJniki krajevnih društev morajo poslati glavnemu taj-^na in naslove izvoljenih delegatov na vzorcih za pove-! ^ katere preskrbi glavni tajnik, najkasneje do 31. maja v Ifeal em se vrši konvencija. Glavni tajnik objavi imena ^°Ve delegatov v Glasilu trikrat prted konvencijo.” iv, ajevne odbornike in članstvo v splošnem se opozarja, da hv.N° V’ m »»• pri volitvah delegatov natančno po predpisih ustave tla ne bo potem kakega oporekanja, da se ni pravilno IJMstvo. se tudi prodi, da se polnoštevilno udeleži sej kra- f ‘‘Ustev, na katerih se bo volilo delegate. latskim pozdravom JOSEPH PISHLER, glavni tajnik. ^OBNE VESTI IZ CLEVELANDA |Mo . 0 Je 1. marca zvečer, *°° druK0 predavanje P ita( . Narodne Čitalnice v Sni'’1'1- Predaval bo naš % ^ slovenski pesnik Mr. in nas bo skušal tuj (? seznaniti s tremi škem predavanju ^rližab° razvije zelo prijet-\ Zabava, kakoršnih 1 i O*1 vse Premal° v tT^T •« 'VšJ naselbini. Na- ' ^ Ka a> Cankarja in še _ , | 'rMov uPančiča poznajo iz \e*eC* ij5Ht° jeVeiiki svetovni naro- .V ,| naSa častna narodna n' L % ,to 3 * it ^ °- marca vršila se LSi%. 13ociružnice Sloven-i Savit,1Ce (The Interna-jk.^sti ^ Loan Co.) na Kildeer’ to v «t 5 fsl0 Orožju. Glavni ! Gllske hranilnice se, i L V nahaja na 6235 St. ' je ružnica v Not- . * krasno novo po-V istee stalo okoli $175,-u lr! bo poleg poso- r ............ sijajno opremljeno kino-gleda-lišče, katero bo vodil znani hr-vatski gledališki podjetnik Mr. Gušdanovič. Na dan otvoritve 3. marca bodo odprti prostori od devete ure zjutraj do devetih zvečer, in občinstvo je vabljeno, da si prostore ogleda. Vsak obiskovalec dobi za spomin lep “souvenir.” Kot je bilo že na kratko po-ročano, je dramatično društvo Triglav vprizorilo na pustno nedeljo narodno igro “ Legijonar-ji.” Prostorni avditorij Slovenskega Narodnega Doma je bil zaseden in istotako tudi balkon. Taka velika udeležba je celo za Cleveland nekaj izrednega. Lahko se tudi trdi, da so poset-niki odhajali od igre zadovoljni. Glavne vloge so bile v splošnem dobro izvedene. Največ smeha sta nedvomno povzročala krojač Boštjan Jež in njegova žena Barbka. Jež je bil natovorjen kot da gre na tridesetletno vojno in Barbko je bilo treba samo pogledati, pa te je že silil smeh. Vojni komisar Brnjač je bil primerno ohol in sarkastičen, inženir Basaj pa je bil v ljubimski vlogi malo preveč hladen; dober je bil pa v zaključnem dejanju. Mestni pisar Rak je izborno reševal politiko v gostilni in tudi kot družinski oče je ugajal. Maskiranje Lavre v prvem dejanju ni bilo posrečeno, ker je bila videti dosti prestara; igrala pa j« vseskozi dobro. Anica Str-nadova je splošno ugajala take v igri kot v petju; tisti ‘‘well,’ ki ji je všel, je zbudil mnoge dobrodušne veselosti. Tudi gostilničar Medved in njegova hč Micika sta se povoljno izkazala (Dalje na 4. strani) TEDENSKI PREGLED PREISKAVO razmer v štraj-karskih okrožjih Pennsylvani-je vodi sedaj senatni odsek se-stoječ iz štirih zveznih senatorjev. Senatorji obiskujejo taborišča štra j kujočih premogar-jev in bivališča stavkolomcev, da se na licu mesta prepričajo o razmerah. Informacij iščejo tako od linijskih uradnikov in delavcev, kakor od stavkolomcev in uradnikov premogarskih družb. Med drugim so izvedeli dozdaj že marsikaj tudi o teroriziranju štrajkarjev in njih družin od strani državne policije in kompanijskih stražnikov. EKSPLOZIJA se je pripetila dne 20. februarja v Kinloch premogovniku blizu naselbine Parnassus, Pa. Zajetih je bilo 12 premogarjev. Trupla treh je rešilno moštvo že spravilo na površje in tudi za ostalih devet ni nobenega upanja, da bi bili še pri življenju. Ducat ali več premogarjev je zajela eksplozija v rovu št. 3 v Jenny Lind, Arkansas. Kakšni, bodo uspehi reševalnega moštva dozdaj še ni znano. V naselbini Jenny Lind, Ark., je pred leti bivalo mnogo Slovencev, ki so se pa večinoma izselili v druge kraje. Nekaj Slovencev pa še vedno biva tam, zato je možno, da se nahaja med ponesrečenimi tudi kakšen naš rojak. AVSTRALSKI letalec Bert Hinkler je^.jnalppi,Jeta]^,M~ pravil polet iz Londona v Avstralijo v .petnajstih dneh. Daljava znaša nad enajst tisoč milj. LINDBERGH dela na Self-ridge letališču v Detroitu po-skušnje z nove vrste letalom, katerega je izumil Leslie J. Hendershot iz Pittsburgha. Motor tega novega letala ne rabi gazolina, ampak dobiva gonilno silo od električnega magnetizma. TRGOVSKI tajnik Hoover je te dni pred senatnim odsekom priporočal, naj kongres takoj ukrene vse potrebno, da se začne z delom za prepreče-nje bodočih poplav v dolini reke Mississippi. Da-li naj nosi vse tozadevne stroške zvezna vlada, ali naj del istih odpade na posamezne prizadete države, o tem naj se razpravlja pozneje. Administracija podpira Hooverjeve sugestije. ORGANIZACIJA, znana pod imenom Ku Klux Klan je izpremenila svoje ime v Knight of Great Forest (Vitezi velikega gozda). V bodoče tudi člani te organizacije ne bodo več nosili mask na obrazih. To kaže, da se ta organizacija zagrizenih stoprocentnikov, ki posebno sovražijo inozemce in črnce, bliža svojemu zasluženemu koncu. SLAVNI jugoslovanski iznajditelj Nikola Tesla je izumil malo letalo, ki tehta le 500 funtov. Dolgo je le osem čevljev in toliko široko in se more vzdigniti z mesta navpično v zrak. Leti z veliko br-zino in more pristati na ozkem prostoru. DENAR, nabran za “irsko republiko,” mora biti vrnjen tistim, ki so v dotični fond prispevali. Tako je odločilo najvišje sodišče države New York. Za irsko republiko je bilo nabrano okoli dva milijona dolarjev, toda ker irske republike ni, je sodišče naročilo odboru, ki upravlja ta fond, da darovalcem povrne, kar so v omenjeni fond prispevali. NASIPI OB REKI MISSISSIPPI PAPIRNA INDUSTRIJA Vsakemu so še- , v spominu silne povodnji, ki jih je povro-čilo vodovje reke Mississippi pretečeno poletje. ■1 Materijalna škoda, ki so jo povodnji povzročile, znaša nad 200 milijonov dolarjev in človeških žrtev je bilo 2-16. V dolini reke Mississippi so sicer povodnji pogoste, toda ena najhujših'je bila pretečeno leto. Od leta 1902 do 1926 so zahtevale'; povodnji \ dotičnih krajih le 155 človeških žrtev, (ločim je samo lansko leto utonilo 246 osejjjl Ta velika naravna katastrofa je prepričala ves amerjški narod, da je potreba podvzeti resne korake, da se podobne nesreče preprečijo v bodoče. Armadni inženirji s člani komisije reke Mississippi so bili in so še pridno na delu, da se ta problem povoljno: reši za vse prizadete. Povodnji, ki jih povzroča reka Mississippi so splošno narodnega pomena, kajti pritoki omenjene reke prihajajo iz ozemlja, ki predstavlja 41 odstotkov površine Zedinjenih držav. Računa saj da bo konstrukcija novih jezov in nasipov in izboljšava Istarih stala okoli 500 milijonov dolarjev. Ali bo vse stroške nosila zvezna vlada, ali bo dol istih odpadel na prizadete države, o tem bo še odločeval zvezni kongres. Jezovi in nasipi so se gradili v nižinah ob reki Mississippi že •od-(.'.-Am, ko so r/ v lisiiii krajih naselili prvi beli naseljenci. Nekaj je prispevala v te svrhe zvezna vlada, nekaj posamezne države in nekaj prizadeti kraji. Sistem teh nasipov ni enoten in to je največji vzrok, da se isti o priliki lanskih nenavadno hudih deževnih nalivov niso obnesli. Nekateri so vzdržali silen pritisk vode, drugi so se porušili, kar je imelo za posledice najhujšo povodenj v zgodovini Zedinjenih držav. Za preprečenje bodočih poplav so seveda od vseh strani prihajali najrazličnejši nasveti. Eksperti, med katerimi je tudi naš trgovski tajnik Hoover, so končno prišli do prepričanja, da je sistem nasipov še najbolj praktičen. Nekateri obstoječih nasipov že odgovarjajo zahtevam, druge pa bo treba povišati in ojačiti. To bo seveda ogromno delo, kajti ti nasipi se bodo raztezali na dolgost 1,880 milj, to je od mesta Cairo, Illinois, pa vse do Mehiškega zaliva. Ce vzamemo z reko Mississippi vpoštev tudi reko Missouri kot njen naj večji pritok, je ta ameriški veletok skoro 4,200 milj dolg, torej najdaljši na svetu. Meriti se more torej po velikosti z reko Amazon v Južni Ameriki in z Nilom v Egiptu. Voda reke Mississippi v enem letu bi pokrila 490 milijonov akrov sveta čevelj na visoko. Voda reke Ganges bi pokrila le 390 milijonov akrov, voda reke St. Lawrence 185 milijonov akrov in voda reke Columbia le 170 milijonov akrov. Sedanji nasipi ob reki Mississippi's© 10 do 16 čevljev visoki in od 20 do 40 čevljev široki pri tleh. Na strani proti vodi so ojačeni s cementom, proti suhi strani pa obsejani z neke vrste travo, ki ima močne korenine, ali pa obsajeni z vrbovjem. Nove nasipe nameravajo zgraditi več čevljev višje in stranice bolj položne, kar bo povečalo njih trdnost. Stare nasipe nameravajo na enak način ojačiti. Načrti so izgotovljeni Skoro si ne moremo predstavljati, kaj bi dandanes počeli brez papirja. Ta komoditeta se rabi za najdrazličnejše svrhe, v prvi vrsti seveda za knjige in časnike. Kakšne ogromne množine papirja porabimo vsak dan samo v'Zedinjenih državah! Nad dvajset tisoč dnevnikov imamo, in koliko papirja je v vsaki posamezni kopiji! Pri tem je pa treba še računati, da mnogi dnevniki izhajajo v izvodih po več stotisoč, celo v pol milijona izvodih. Potem so tu tedniki, mesečniki, stoteri magazini itd. Gotovo je, da nobena posamezna dežela na svetu ne porabi dnevno toliko papirja, kot Zedinjene države. Celi gozdni kompleksi so porabljeni za papir dnevno. V Zedinjenih državah, Cana-di in v skandinavskih deželah se papir izdeluje večinoma iz lesa, oziroma iz lesne kaše. Marsikdo se je že povpraševal, kaj bo, ko bo začelo primanjkovati lesa. Ta strah pa je brez prave podlage, kajti znanost je dozdaj še vselej našla nadomestilo za vsako surovino, ki jo je začelo primanjkovati. Les je za sedaj še najbolj cena in pripravna surovina za izdelavo papirja za gori omenjene države. Ko bo začelo teh primanjkovati, rabili bodo druge. V Franciji in deloma tudi v Nemčiji delajo papir večinoma iz slame; najbolj pride vpoštev ržena in ovsena slama, pa tudi pšenična in ječmenova je porabila. Stari Egipčani so izdelovali dober papir iz močvirske rastline papyrus. Arabci so v osmem stoletju izdelovali fin papir iz lanu, cunj, bombaža in različnih drugih rastlin. Raziskovalci so nedavno našli v Braziliji neko divjo rastlino, iz listnih vlaken katere znali sc tamkajšni domačini že davno izdelovati niti in vrvi. Dolgi in ozki listi dotične rastline se dajo uspešno porabiti za izdelavo prvovrstnega papirja. Rastlina se imenuje “caroa” in je divja sorodnica tropične poljske rastline, ki nam je vsem znana pod imenom “pineapple.” Mož, ki bo za zajutrk vžival sladki sad “pineapple,” bo s papirja, ki ga je dala njena bližnja sorodnica, čital jutranje novice. Najvišje in najnižje mesto. Naj višje mesto v Zedinjenih državah je Leadville, Colo., ki stoji 10,185 čevljev nad morsko gladino. Najnižje mesto pa je Brawley, Calif., ki leži v Imperial dolini, 112 čevljev nižje kot je morska gladina. GLASOVI Z RODNE GRUDE V Ljubljani so v prvi polovici tega meseca na sijajne načine praznovali šestdesetletnico gospe Franje Tavčarjeve, vdove po pokojnem slovenskem pisatelju in bivšem ljubljanskem županu dr. Ivan Tavčarju. Gospa Franja Tavčarjeva je bila rojena leta 1868 iz narodne družine Košenini in je že v nežni mladosti izgubila stariše. Ko se je poročila z mladim odvetnikom dr. Tavčarjem, je postal njen dom zbirališče slovenskih pisateljev in drugih talentov. Zelo naklonjena je bila podpore potrebnim študentom, med katerimi so bili Ivan Cankar, Dragotin Kette, Murn-Aleksandrov, Oton Zupančič itd. Sploh je vedno pomagala pomoči potrebnim, kjerkoli je mogla. Bila je tudi vedno ponosna in delavna Sokolica. O priliki njene šestdesetletnice je prejela nebroj častitk in odlikovanj od različnih organizacij v Jugoslaviji in iz inozemstva. Častital ji je sam predsednik češke republike Masarik in jo odlikoval z redom belega leva, častilke in darila ji je poklala jugoslovanska kraljica, častital ji je veliki župan ljubljanske oblasti, župan mesta Ljubljane, francoski konzul in mnogi drugi dostojanstveniki. Iz Ljubljane se poroča o široko razpredeni špijonašni mreži v prid Italije. Baje so ogleduh, italijanskgea konzulata raztreseni po vseh javnih lokalih, kjer prisluškujejo in donašajo konzulu, kar so izvedeli. Delavnost špijonov se razteza tudi na jugoslovansko vojsko in na ovajanje primorskih Slovanov, ki se mude v Ljubljani po opravkih. Glasilo jugoslovanskih nacijo-nalcev obeta obširna tozadevna razkrinkanja. Uredniku Nove Dobe je nedavno pisal prijatelj, iz Julijske Krajine, ki je bil svoječasno Ameriki, med drugim tudi sledeče: Slovenska pesem je prepovedana, ples je prepovedan — nič hudega sicer, toda Italijanom ni prepovedan, slovenska zastava je strogo prepovedana, slovenske učitelje so odslovili, VSAK PO SVOJE V Chicagu so butlegarji obljubili županu Thompsonu, da ga bodo spustili “v luft.” Hiše nekaterih visokih uradnikov, kateri jih motijo pri izvrševanju alkoholične obrti, so v resnici že bombardirali. Kaj ko bi predsednik republike Nicaragua pcslal svojo armado, da napravi mir in red v Chicagu! »J« Odlični učenjak Herrick trdi, da človek nima samo pet čutov, kakor so nas včasi učili, ampak najmanj triindvajset. Da je to resnica, bodo nedvomno radi potrdili tisti, ki so že kdaj pasli revmatizem, ali pa —• mačka. * V vogelni kamen nekega sod-nijskega poslopja v državi Texas so pred 31 leti zazidali živo žabo, oziroma kroto. Ko so nedavno dotično poslopje podrli, so baje našli dotično žabo še živo, samo spala je in usta so se ji zarastla. Reva se je pastila in spala 31 let in ni nič slišala o svetovni vojni in naši slavni prohibiciji, niti o štrajku in brezposelnosti. Na en način je zavidanja vredna. Pri čitanju te novice pa so me obhajale različne misli. Tako na primer, če ni morda tudi boginja Pravice tamkaj spala 31 let, in če v največji državi naše Unije nimajo važnejših opravkov kot baviti se s kro-tami. ♦ Nu neki perutninski farmi v Council Grove. Kansas, imajo posebne ure budilke, da zbude čikne k delu v zgodnjih jutranjih urah. To končno ni nič čudnega, saj ure budilke tudi drugod budijo čikne, posebno tiste, ki morajo na delo v tovarno, prodajalno ali urad. * Oljni magnat Harry F. Sinclair je bil te dni v Washing-tonu obsojen na šest mesecev ječe, radi preziranja sodišča. Obsojen je bil, če bo res sedel, je pa drugo vprašanje, kajti Sinclair je multimilijonar. ♦ Pod naslovom “prve vojaške funkcije novega kraljeviča” prinaša neki ljubljanski list poročilo, da je bil par tednov stari jugoslovanski kraljevič Tomislav imenovan imejiteljem 30. artilerijskega polka in istočasno je bil uvrščen kot prostak v 4. pešpolk. Zdaj pa naj le pride Mussolini! * V Avstraliji so iznašli neko tekočino, s katero je mogoče izpremeniti črno tkanino v belo ali narobe. V naših krajih pa znamo izpremeniti pravico v krivico ali laž v resnico in obratno. ‘•K Papir zdravniških preskrip-cij za žganje bo v bodoče tako fino izdelan kot oni, ki se rabi za denar. To je prav, saj tržna vrednost preskripcij je že zdaj večja, kot vrednost bon-| dov stoterih “oljnih” družb, * Ameriške ženske hočejo ostati ali postati vitke, zato ne vži-vajo toliko čokolade in sladkorčkov kot prej. To reduciranje že občuti sladkorna industrija, kajti lani je bilo importiranih 300,000 ton sladkorja manj kot leto prej. To pomeni, da so naše ljubeznjive letos za 300,000 ton lažje. * V Italiji je odpravljena splošna volilna pravica. V bodoče bodo smeli voliti samo fašisti, in (Oalje na 4. strani) -O- DOBRO USPELA PRIREDITEV Iz Pittsburgha, Pa., je dospelo v uredništvo , telefonično poročilo, da se , je veselica, katero so priredila tamkajšna društva J. S. K. Jednote v korist stavkajočim premogarjem na večer 15. februarja, zelo dobro obnesla... čisti dobiček znaša $525. To je že lepa pomoč za naše stavkujoče sobrate. Obširnejše poročilo sledi. Rojaki po drugih naselbinah, kjer so razmere za to ugodne, naj bi posnemali naše vrle Pittsbur-žanc! in zdaj je ležeče na zveznem kongresu in legislaturah prizadetih držav, da se zedinijo glede finančne strani velikega projekta. oziroma so jih poslali v staro Italijo, na sodiščih ni več slovenskih sodnikov, vse slovensko uradništvo je proč, slovenske železničarje so premestili v ma-larične kraje v Italiji ali jih odslovili itd. itd. In ves čas nam očitajo, da smo avstrijakanti, dr smo barbari . . . Kako se počutim v ostalem? Lačen baš nisem, davke plačujem, ubogam zakone in kadar grem v gozd po drva, sem tudi svoboden. Ko bi pristen Američan živel v naših krajih, bi dejal, da je “queer’’ ves naš javni in državni red Samo pomisli, kar nas je fantov, moramo plačevati pečlarski davek (40 lir na leto), oženjeni (industrijski delavci) pa plačujejo družinski davek. Can you beat it? Ker je na vžigalice naložen visok davek, plačaš občutno kazen, če si prižigaš cigarete z znano bencinovo vžigalko. Prepovedano je celo ponuditi gorečo cigaro komu drugemu, da si ob njenem ognju prižge svojo! Na vsakem stenskem koledarju, ki visi v javnem lokalu, mora biti nalepljen kolek — če opazijo finančni organi, da ga ni — občutna kazen. Vsak račun, ki ti ga da trgovec, mora nositi kolek. Ako nimaš pred trgovino, gostilno, čevljarnico, (Dalje na 4. strani) liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiMiiimiiimimiiiiiiiiiiisiiiiiHiniiiiiiiiniiniiiiniiiiiiHiiMUiiiiiiiiiniisiuHniiiieHiiniiiiiHMiiHiiiiiniiniiiiiuiMunHiiiiuiniiuiiiiiuHiiiiiiiiHiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiisEiiiiuiiiiiniiiiitiiiiiiiiii m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m PRVI ROBIN (A. J. T.) PRIDI VESNA. Izba tesna, zunaj mraz: pridi Vesna, reši nas! Zimske ječe nam odpri, solnce sreče nam prižgi. Na vrbinje dlačice: belosinje mačice, dneve jasne pod nebo, ptičke glasne za goro: daj, prizovi, Vesna, spet, k slasti novi zbudi svet. Hrepenenje nas mori: svet v zelenje nam zavij, vrzi cvetja prek dobrav, dihni petja v molk goščav. Ne prekrižaj naših nad, daj, približaj se, pomlad! Vesna, vrisni: “Saj že grem!” In nas stisni v svoj objem! (A. J. Terbovec). MELODY DREAMS (For C.) They played a strain of an old refrain. 3o soft, and sweet, and low. Still in dream the melody seems, To softly come, and go. u’i mufi Dancing feet the melody keep, Laughter soft and gay Falls like a caress of tenderness While the dancers softly sway. in the twilight light, one happy night, I glimpsed a hidden dream Within your eyes like summer skies, When silvery moonlight gleams. You went away one winter day, But your memory lingers yet. I think of you, when I am blue, For somehow I can’t forget. Christine Troya, Richmond, Calif. FEETSBALL GAMES I alius like de feetsball games, The boys be full of pep. Dey chases each odder round de field While I just quiet set. The feetsball plays hide-go-seek Some boy grabs it and runs For little gate posts on de field. But I guess its all for fun, Cause anodder boy grabs de feetsball den ! And runs de odder way, And den I yell wid de odder kids, On feetsball day. Der be a boy wid water, too, To trow on all de boys What passes out, as de kids all say, i I guess its from de noise. | Someday I’ll learn de feetsball game j And den I’ll run around, And play feetsball and catch de ball And roll around de ground. But now I only watch de game And yells on feetsball day. ; I tink dat feetsball beats dem all. Feetsball games—hurray! Christine Troya, Richmond, Calif. 1 ~ Solnčnega dne proti koncu februarja sta se globoko v gozdu ob močnem studencu sešla pernata kavalirja Žolna in Robin. Žolno je užejalo trudapolno razbijanje po preperelem drevesu, pa se je spustil v nižino k žuborečemu studencu na požirek hladilne pijače. Tu je naletel na Robina, ki je s kljunom prevračal vlažno rujavo listje ob viru. “Kaj pa je tebe prineslo semkaj, tako zgodaj ?” se začudi Žolna. “Nič me ni prineslo,” odvrne Robin samozavestno in si popravi gube svoje črnorjave suknjiče, “saj sem vendar tukaj doma. Tam-le v tistem bukovju sem se izlegel.” “Tisto že verjamem,” pravi Žolna, “da si tukaj doma, toda vaše vrste ptiči spadajo v vrsto aristokratov, ki jo pozimi pobrišejo v Florido in druge južne kraje. Šele ko pomlad prežene zadnji sneg in prižge prve regratove žarnice po livadah, se pri-pode nazaj tolsti in opitani. Potem pa imajo .povsod prvo besedo in glavno pozornost. Nas, ki smo zvesti svoji domovini v mrzlih in gorkih časih, še nihče ne pogleda. Kako da nisi tudi ti med tistimi srečneži, ki hodijo vsako zimo lenobo past v gorke južne kraje?” “Jaz sem posebne vrste ptič,” pomežikne Robin, ko udobno ’ sede na bukov štor, ki ga je solnce prijetno ogrevalo. “Prvo jesen sem bil res namenjen z drugimi poleteti proti južnim krajem, kjer kraljuje večna pomlad, kot so mi pripovedovali moji starejši tovariši. Imel sem pa vedno svoje posebne muhe in sem se dostikrat kar sam potepal po gozdih in dobravah. Bil sem še mlad in povsod sem vtikal svoj kljun. Pa sem nekega solnčnega jesenskega dne iztaknil v oddaljenem vinogradu mnogo grozdja, ki so ga trgači prezrli. To mi je tako ugajalo, da sem se kar teden dni zamudil tam v bližini. Ko sem se nato vrnil v ta gozdiček, kjer je bilo navadno naše zbirališče, nisem več našel mojih tovarišev. Klepetava teta Sraka mi je povedala, da so tovariši že pred tremi dnevi odpluli proti jugu. Ker sam nisem znal poti, sem sklenil, da kar doma ostanem, pa naj se zgodi kar hoče.” “Čudno, da nisi vsega hudega konec vzel,” se zavzame Žolna. “O, skraja mi ni ničesar manjkalo,” pojasnjuje Robin. “Ko je bilo grozdje obrano, pobiral sem zapoznele murne, kobilice in gliste, pozneje sem se lotil jabolk, ki so ostala po drevesih, ko je tega zmanjkalo, sem se moral pa zadovoljiti z različnimi jagodami, ki sem jih našel po grmovji. Nekatere so bile preče; grenke, toda lačnemu želodcu se nič ne .ustavi. Prenočeval sem tam-le v smrečju, ki nudi precej udobno zavetje proti mrazu Malo trda mi je včasih predla, toda sem se vendar srečno pretolkel do pomladi. Predno so se vrnili moji tovariši iz južnih krajev, sem že jaz imel v najemu lep sadni vrt, kjer sem si na košati jablani izbral tudi prostor za gnezdo. Kmalu sem se seznanil z brhko krilatico in z njo vzgojil dva gnezda čvrstih robinčkov.” “Pa lansko jesen, zakaj nisi šel na jug?” poizveduje Žolna. “Saj sem mislil iti,” odvrne Robin, in pogled mu melanholično splava po goščavi, “posebno zaradi ženke sem nameraval iti, ker ženske niso tako utrjene kot mi moški, pa mi jo je nekega dne v zgodnji jeseni izpred nosa odnesel hudobni Jastreb. Takrat sem sklenil, da se maščujem, pa čeprav mi je še eno zimo tu ostati. Mesec po tistem, ko so moji tovariši odpotovali, sem zopet opazil Jastreba, ki je krožil tamkaj-le nad travnikom. Pokazal sem se mu in nalašč precej nerodno pole-taval semtertja. Ropar je bil kmalu za menoj in jaz sem poletel naravnost proti bližnji farmerski hiši. Tam sem pričel glasno kričati in sem s tem kričanjem opozoril farmerjevega sina, da je Jastreb v bližini. Fant je pritekel iz hiše s puško v roki in ustrelil roparja. Moja ženka je bila maščevana.” “In kako zdaj živiš?” poizveduje Žolna. “O, nič hudega mi ni,” se odreže Robin. “Najrazličnejših jagod je letos po grmovju vse rudeče in črno. Ta-le izvirek, kot veš, nikdar ne zamrzne in koder poteka je vso zimo kopna zemlja, ker je voda gorka, da se pozimi kar kadi iz nje. Za priboljšek pa iztaknem v vlažni zemlji ob studencu včasi tudi kakega črva ali glisto. Kaj bi hrepenel po neznani tujini, dokler mi domovina da vsega, kar potrebujem!” Žolna je pritrjevalno pokimal, nakar sta se oba spustila k studencu in pila enega na zdravje. “Zdaj pa poletim malo na izprehod,” izjavi Robin, “danes je tak lep solnčni dan, da mi že kar diši po pomladi. Gfem pogledat, kateri sadni vrt vzamem to leto z najem.” Ob robu malega mesteca, kjer je na stari jablani pregledoval podjetni Robin stavbišča za letošnje gnezdo, se je hipoma zbrala gruča otrok in odraslih ljudi, ki so vsi srečni vzklikali: “Prvi robin! Prvi robin!” Žolna, ki..je iz daljave opazoval vse to, je pa zmajeval z glavo, češ, ali jih je potegnil! ----------n---------- THE LOST VERSES It was a wintry night, and the fi’ost was already beginning to whitten the outside of the windows. John and Jeanne Ross set before an open fireplace in the big family living room watching the flames leap and fall. Suddenly a heavy log which was on top cracked and split open. “Look at the big hole in the middle of the log,” cried Jeanne. “It must have been a hollow tree.” “And look at what’s in the hole,” added her brother, pointing to something that was wedged tightly in place. Jeanne clapped her hands. “Maybe it’s treasure,” she said. “Maybe,” said John. “But I doubt it. I think it’s just an empty tin box.” Jeanne, however, was sure that it might contain something of value. “Whoever hid it away,” she said, “wouldn’t have taken so much trouble with it if it was just an emtpy box.” She reached into the fire with a poker and rescued the box from the flames. When it was cool enough to touch she opened it and looked inside. What a surprise! And what a disappointment! The box was filled with faded yellow papers. “Just full of old paper,” said John. “Well, you and I have different ideas on the same things,” John said. “I think they are very poor. Some milkman must have written them.” “I’m going to recite them just the same,” said Jeanne. When it came her turn, she walked up the steps to the platform and said: “More than fifty years ago, some poems were written by an unknown poet, and placed in a tin box for safe-keeping. The tin box was latter hidden in a hollow tree, where it remained until seven short days ago. Even then it was discovered only by chance . . while a log from the tree was being burned in an open fireplace. The paper upon which the poems were written was faded and yellow, but the poems themselves were still fresh and beautiful. As a t tribute to the unknown poet, I shall recite some of them.” And she began: “Have you ever waked at night to the call Of a dear forbidden name? Has some perfume sweet on thej dusty street Turned your body and mind in flame? ‘Have you sometimes slipped | from the hum-drum rush Of workday afternoon. And followed the glean of a long lost dream At the lilt of a passing poem?” she faltered, with tears of disappointment in her eyes. “Not to me,” replied the old man. “Because, you see, I am the author.” What a surprise that was to everybody! “I wrote the poems of which the young lady speaks when I was a boy, living here in Youngstown, and when I left home for the West, I hid them away as she has described. The purpose of my visit here this winter was to find my lost verses and have them published. I have found them, as you see, in a very remarkable way.” Then he asked Jeanne to recite the other poems she had chosen. He listened carefully to the ones she gave, and nodded his head pleasantly as they recalled some pleasant incident of his boyhood life. After the dramatics were over, he came to where Jeanne was standing with her brother. “When may I come and claim the tin box?” he asked smilingly. “Well, you can come tomorrow,” answered Jeanne. “I shall be sorry to lose the verses, but I am glad to have found their author.” “You shan’t lose them,” promised the old gentleman. “I have already decided that you may keep the originals. I just want a copy for the publishers.” Then he noticed John, and Jeanne told him that John was her brother and helped to take the box out of the fire. “And what did you think of them?” queried the poet. “Well,” said John, a little uneasily. “I thought they were just—just poems.” “Well, they are!” “I mean like the teacher makes us read,” explained John. “But when Jeanne recited them with everybody listening so quietly, I could see that they were different. I liked them. Honest, I did.” “I'm glad you did,” answered the old gentleman. Four months later, Jeanne received a flat parcel through the mail. She eagerly opened it and took out a beautiful new book—a book of poems. She read the title: “The Lost Verses” and inside on the flyleaf, she saw: “Dedicated to Miss Jeanne Ross, who loved these poems even before she knew they have been written by a famous author.” m Coarf^s= BAKED EGGS Into individual ramikins drop 1 tablespoon of hash, or I white sauce, or meal gravy of ! any tasty creamed vegetable. Any one of these articles that j you may have on hand in the I ice box is excellent. Arrange the ramikins on a | shallow pan for convenience in handling and bake for If) minutes to get the dish and contents very hot. Remove from the oven and drop one egg freshly removed from the shell into each rami-kin. Return to the oven and bake for seven to twelve minutes. The length of time depends upon your preference as to how hard you wish the egg to be cooked—seven minutes makes a soft center; 12 a hard one. Serve at once. This makes a very nice dish ifor luncheon or Sunday tea. i Jeanne Reached Into The Fire With A Poker And Rescued I The Box From The Flames. tune ?” Here she stopped. Not because the poem was ended or j because she had forgotten the!■ rest of it, but because an old gentleman with white hair had stood up in the audience and! was speaking to her. “I wonder if the young lady would excuse me,” he said, smiling kindly. “If I recited the rest of that poem?” Jeanne was too surprised to say anything. “I may not know it exactly,” went on the old gentleman, “but doesn’t it end like this: ‘Then look with a tolerant heart my friend On others who hear the call— When we take the trail at adventure’s hail It is easy indeed to fall! And we who but loiter to dream awhile Are brothers to those who sin. By the cries which start in each human heart We may know we are gypsy kin.’ “That’s it, isn’t it?” he asked. Jeanne nodded her head. The gentleman had recitel the last two verses almost as they had been written. “Then it isn’t—an unknown! j HEJŠKRJANCEK! Daj mi, bratec moj škrjanček, daj mi dobre volje, dobre volje dva pehara, dva pehara, dva žehtara! Pehar poln bom nesel mami, da ne bo me več nabila. Pehar zvrhan sestri sitni, da ne bo mi las pulila. Žehtar prvi dal bom atu: brž popustil bo ušesa, drugi žehtar sam bom spraznil, pel s škrjančkom bom v nebesa! (Slavko Savinšek) PUZZLE BEHEADING ARCOSTIC Behead not far and leave a part of the head. Behead ajar and leave a I writing tool. Behead evil and leave a j cooling substance. Behead Paradise and leave a lair. , Behead additional and leave native metal. Behead the staff of life and leave to peruse. Behead self and leave de-! part. Behead price and leave consumed. The letters beheaded arranged one below the other form the name of a month. “But there’s some writing on j the paper,” cried Jeanne. “And it must be very, very old because the paper is very, very yellow.” John was interested for a moment. “Let’s see the writing.” he requested. Then, when he looked at it, he returned the papers to Jeanne and said in i disgust: “Poems.” “What shall we do with them ?” asked Jeanne. “Put them in the fire,” answered her brother. “No,” decided Jeanne. “I’m going to keep them, and if they are good I’ll recite some of them at the entertainment next | week.” Jeanne read all the poems, which were written in now faded ink, and liked some of them so much that she learned I them by heart and'decided to give them at the party. The night came around, and the auditorium w’as filled with people. John was in a Pk*y and after his part was finished he came down to where his sister was seated. “Going to. 'give the lost verses?” he queried, laughing. “Yes, I am,” retorted Jeanne. “I think some of them are very good.” < NAGRADE Za dopise, priobčene arski mladinski prilog!, v j* f jeli nagrade po $1-00 sl člani mladinskega oddelfc*1, Stanley Debevec, druStv® 20; Jeannie Bouha. društ'% 71; Edith Glavan, društv0^. 78; Mary Fink, društvo s%. Albert Godec, društvo s • Anton Malovasich, ,društ'° zašili priznanje L ^ Jeannette Se£a’ ii štvo št. 70; Agnes J"re( št 2. Častno članice: Mamie Jurečič, društvo »• ^ in Vida Kumše, društvo s’ NOT LOST Say mister, what you ^ am— A baby what don’t kno" ^ The quickest way to h°nl cause J There’s been a little No, I ain’t lost—I been t® ■| My friends—they’re J1 | Will. J They’re coming over a^e!j|| To sleigh-ride on the 1 V; St % &io ®C( ‘Pazi Msli, Pr Cji ^ k '% H Uti ze site ■»Id k ,sl fe 1 8] |)o H Nil »h.; n h ;et ^0$ JL You see them trees there? I know ’em all by My home’s right slope from th«&■ • Right at the nicest P t’s An’, honest, mister, tha hill, ^ Just made for my When did I get it? ^ 1 time. ,,jj It’s yellow striped vVl : An’ Jim an’ Willie botI> : Hi' sleds; ,t o' ., But mine’s the big£e j We’re pretty lucky. 't ’Cause some kids do I’ll 8' rrOi none. Well, mister, guess SG6 That I ain’t lost at #|j I’ll race you up the goes! Look out! Don’t 8' rret % K in, S] ■do % '«tit i.iVa V >\’o, NEKAJ NAVOI#0)1. DIM DOPISNI^ ^ safl10 1,3, S?' lA I *>! Predolgi dopisi n‘^! je ^ |!f‘ ni; okoli dvesto bese ^, % bolj primerno. „ i Hj, Pazite, da bo v^a p0c*{ j^i Pišite s tinto in stran papirja. ali pravilna, posebno ce angleščini. Prepisane pesmi nc sprejemajo. Navedite svojo s*“r vilko svojega društ'1’ jjiI k .»n J ?-i O5* ’ 3% V lil * Vaši spisi naj h°*°g0 $ J U.CI opi.il — o t\0b pisava razločna; to n' t^m iV\ A FEW DIRECT!01^# i, vei JUNIOR CONT#1 j i, Write with blac^ ?|lCl,3V, only on one side of L Contributions . » J 1 long aren’t prefer^ ' j/ \ position of about {ori'J |L words is most > Be careful of y°llJ V,f especially when J'0 English. Copied poem* lions will not be *l ^A State your Lodge number. Above all, be nC' writing. Neatn«-^ % MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members our front window is a flower bed. Most of the time we plant th Bachelors Button, Carnation, Golden Glow, Morning Glory, Pinks, Zinias, Holly Hocks, Roses and the striped grass. Around the bed there is some bush and they smell nicely. They are called “Old Man.” By our gate and house we have three large trees, they are a Jackpine, Norway Pine, and Poplar. We planted some on Arbor Day. My story is getting to long and I hope I will see it in the Nova Doba paper. Best regards to all the members of the J. S. K. J. Margareth Kozar (Age 11), Lodge No. 30, J. S. K. J. Benoit, Wis. rekoč po sili. V dvaindvajset mesečni dobi šolanja se je izučil, tla je znal dobro čitati in pisati. Preči-tal je mnogo knjig, od katerih si jih je največ izposodil. Vse to mu je pa pripomoglo, da se je povspel in je postal predsednik Združenih držav. Tudi prvega predsednika — George Washingtona rojstni dan slavimo 22. februarja, in če bi mene kdo vprašal, kateri je slavnejši, bi odgovorila, da Abraham Lincoln. To^ pa iz razloga, ker je bil rojen v revščini ter je tako vse svoje življenje stal na strani siromašnih ljudi. Posebno se je zavzel za sužnje ter jih rešil iz rok njih tlačiteljev. Tako bi se z njim dala primerjati tudi naša dobra mati J. S. K. J. Tudi ona stoji na strani revežev in jim pomaga, bodisi v bolezni, nesreči ali smrti. Spoštujmo jo torej vsi in ji pomagajmo do boljšega napredka! Pozdrav vsem članom in članicam, mladinskega oddelka! Agnes Jurečič, članica društva Zvezda, št. 70, J. S. K. Jednote. ON THE FARM This is the first letter I have written to the Nova Doba. We have a big schoolhouse and it is one and a half mile from my home. I used to live in Minnesota, but now I live in upper Wisconsin. I have lived eight years on the farm. Our farm has level land and we have 80 acres of it. We usually plant potatoes, beans, beets, carrots, turnips, onions, cabbage, corn, pumpkins, vvheat, oats, barley and hay. During the early summer or spring we plant these. We plant many acres of corn and after it is nearly ripe, we cut it down by hand or corn cutters. Then it is put into shocks and three or four hay racks go out and get it. They bring it to a large building which is round and pointed, and is called a “silo.” There is a large machine, called the “silo filler,” which cuts the corn into small bits and the fan in the machine blows the small bits into a long pipe, which is connected in many places and is put through the window of the silo. The pipe extends more than halfway down in the silo. Children come from nearby and tramp it as well as I. We have much fun and the corn bits fall on our heads and sting us, because the fan blows and corn comes quickly down. This corn is in the silo until the snow is on the ground. Then it is fed to the cows and they give much milk. This milk is separated and the cream is taken to the creamery. We have nine cows and their names ai*e: Molly, Blackie, Lizzie, Babe, Dolly, Daisy, Queen, Bessie and Regina. We also have many calves. We have two horses and their names are Kaiser and Kate. Now I will go on with the other things. The cabbage is first planted in hotbeds. It is a wooden box with glass over it. You can plant it in the spring and then it is transplanted into greater lots. The potatoes are planted by hand or sometimes by machines. Sometimes the potatoe bugs come on them and we have to spray Paris Green to kill them. The land is cultivated many times to soften the ground, kill weeds and to cover potatoes. When the rain falls, it flatens the ground and then it takes the ground off the root of the plant. There are many kinds of potatoes, and we plant the Early Rose earlier than the Late potatoes. The rest of the vegetables are planted just as you think they are. We have an orchard in front and the side of our house. By Salida, Colo. I read so many interesting letters and stories in the NoVa Doba, so I thought I would also write one. One day last summer, my sister and 1 were going to go after cows. My sister was going to ride the horse, named Kate, and I was going to ride Beauty. So we got ready and started .off. All of sudden my horse got frightened, 1 don’t know at what, and started to run and run. And imagine, I was on the horse, he ran right across the cabbage patch, and right toward the fence. 1 thought he was going to jump it and just as he came to the fence, he quickly turn, and I lost my balance and the saddle strap broke, and I and the saddle were thrown in to the fence. The horse’s hind leg got tangled in the barbed wire fence. Hi kicked himself loose, with me still on the barbed wire fence. I quickly arose and looked around and found my dress shredded; three fence post knocked down, and the wires everywhere. My sister rushed up with her horse to see if I was hurt, and asked me: ‘ Are you hurt?” I said: “I don’t know.” But when I came to, T found T was all scratched about my arms and feet. My hips were badly bruised, where I had knocked against the fence post some way. One of our neighbors happened to pass by in time to see the accident, and quickly stopped and rushed over to my aid. Then my sister hurryed me back up to the house, and had my bruises bandaged. I sure felt sore all over for a while. Then my sister took her horse and went after cows. Well that accident ended my horseback ride that horse. 1 certainly had a narrow escape from death that time. This is a true story, that happened last summer on our ranch. Please don’t throw my letter into the waste paper basket. Next time I will try and write a better one of myself on the ranch. Alice Usnick (Age 12), Lodge No. 78 J. S. K. J., Salida, Colo. . 1 laughed and said: “Ah, don’t kid me.” She grew even paler, but replied strictly: “You won’t be laughing long Look up.” J look up. On a big pine tree was a porcupine, ready to throw needles at me. We ran and ran until we came to Uncle Bob’s home. We told him the story. When we were through, he said: “Corne, follow me. I’ll show you’s something which 1 knew you’s won’t be afraid of.” In a little box we saw the cutest little squirrel. I was curious to see if the little creature would skip if I let the top cover off. Well I did. The squirrel jumped out and ran back to the forest to his dear home, I suppose. We watched him until he clissapeared, then laughed and said: “Good bye!” Frances J. Novak (Age 14), Box 367, Aurora, Minn. Aurora. Minn. Dear friends: - Don’t you wish that children’s page would come out weekly? I enjoy reading the stories immensely. My story is as follows: There is more than 200 words in it. But I don’t think the editor will mind. IN THE FOREST ‘‘Oh! look out, you’re going to step on a snake!” I cried as Joy was about to step on one. “Goodness, I got scared,” said Joy as she came, running toward me. I looked at her pale face and smilingly said: “Let’s go home before we see another dreadful thing.” I knew she wanted to go home. I was perplexed to see her running to the main road. She turned and said: “Come here quick, before you get any needles on yourself.” MY IDEAL SPORT IN WINTER ‘■Johanna! Johanna!” There that was Mabel calling, and I not half through with the supper dishes, dashed for the door, dish in hand waiting to hear good news. “Why not come in?” I asked Mabel. “Oh, shucks, Johanna, I just wanted to ask you if you’re going skating tonight.” “Oh. certainly, Mabel, I’ll be ready in two shakes of a lambs tail. Not waiting to hear her reply, I ran into the house hurridly, d6ing the rest of the dishes. After putting on my skating outfit, I ran out to find Mabel digging her toes in the snow, patiently waiting for my head lo appear around the corner of the house. We did have a good time enjoying a lot of falls too, but what troubled us most were the boys. Every-time 1 came around a corner, there stood a boy hands outstretched ready to dash off with my hat in his hand. And after we did get them back, they were a sight to behold. After nesting in a nice warm bed, I wandered off in to a land of dreams, awakening to find myself in a nice heap on the floor. Johanna Spanko (Age 15), Lodge No. 133 J. S. K. J., Gilbert, Minn. from home. We came to the place where we fish. We had no luck there. So we went down along the river. We then found a nice shady place where we eat our lunch and then started to fish there. Had no luck there either. Then we put off our shoes, stockings and went into the water. So we then saw a fish, and I jumped after it. Got' in, but could not get out of water. Then all the boys tried to help me out, but couldn’t. Then 1 myself had a hold of the grass and out I went. I also lost my hat, and nearly my fishing pole. Then we started for home. 1 was a little afraid. When I came home I changed my clothes and then got a scolding and was sent to bed. For the next time I will try and wrrite a longer letter. I also wish my story will be put in February issue. Louis Tekauc (Age 12), Lodge No. 78 J. S. K. J A TRIP TO THE WOODS Ono summer morning my father took some of my girl friends and me in his automobile. We went to the woods. We camped in a picturesque scene. In front of us was a small brook rippling over some pebbles. On all sides were beautiful trees, grass, wild flowers and all kinds of birds. After w7e came there we ran, played and picked up some of the various kinds of flowers. It was a good thing that we brought a good, big lunch with us as we all were very hungry. After we finished eating we went looking for berries. We saw squirrels, rabbits and all kinds of birds, trees and flowers. We certainly had a good time. Not very far from us was a large pond. We had a good time row-boating and fishing, but w’e didn’t catch many fish. We came home well supplied with berries and flowers. Mary Rezek (Age 13), Lodge No. 70 J. S. K. J., Chicago, 111. THE MOUNTAINEERS REWARD Way up in the mountains of Switzerland there lived a very poor mountaineer. His only companion was a large dog who followed his master everywhere. In summer the man earned his money by guiding tourists through the mountains. In winter he earned his living by hunting. This winter a heavy snow had fallen and he couldn’t go hunting as it was very cold and the animals were in their holes. But one day the mountaineer returned from a fruitless hunt, and he noticed the absence of' his dog. He waited for a while, soon the dog returned. The canine took hold of his master’s trousers and pulled him. By this he knew that the canine wanted him to follow. He followed and after a while the dog stopped. The man walked ii]) and saw the form of a un-counsious man in the snow. Taking the man in his arms he brought him to his hut, and gave him a drink of liquor. The man was soon revived and asked the man where he was. He was told about the affair. He then told the man who had saved him. The man told him that he was the son of a Count. The count’s son made out a check for ten thousand dollars and gave it to the mountaineer and told him if he needed more, to write him. After he gave the man his address and departed. The mountaineer then moved to Berne where he prospered. Hilda M. Pluth, Lodge No. 1 J. S. K. J. little. I then went home, and told my mother. She said why I did not come home at once, and put dry clothes on, for she was afraid I would catch a cold. Albert Godec (Age 13), Lodge No. 78, J. S. K. J., Salida, Colo. MY DREAM I was wandering about in the woods when I heard some one say: “You are going to get buck fever.” 1 didn’t know what it meant, so finally I stopped a minute when I heard the same voice say: “There’s a deer, shoot!” 1 got excited and looked around when there he was, right in front of me. I tried to shoot and tried again, before I did anything, I noticed my hands were shaking, I didn’t minded it. I tried to shoot again when the deer was gone. When I told them at home, they laughed at me. Next morning I woke up to find my feet tangled with tin* blankets. Leo Spanko, Lodge No. 20 J. S. K. J., Gilbert, Minn. Pierce, W. Va. Dear Editor: I received the dollar for which I now thank you, and I congratulate all the other winners on their good compositions. The first half of our school term is over, and with it another half step has been added toward higher education. My sister brought from the High School library a collection of Poe’s stories, which greatly interested me. Ludwig Zalar (Age 11), Lodge No. 106 J. S. K. J. FISHING This is my first letter to the Nova Doba. I belong to the St. Aloysius Lodge No. 78 J. S. K. J., Salida, Colo. I have read so many interesting letters, that the others wrote, that 1 thought I would write a fewr lines. One day some of my boy friends and I decided to go fishing, it was about 8 o’clock in the morning when we started A GOOD DIP One day some of the big boys in our neighborhood built a trolley across a river that flows right a past us. First they got a big cable and put it across the river and fixed it on two big trees, directly across from each other. They were finished with it on Saturday and next day, which was Sunday, we started riding on it. It was working just fine and dandy. We then came next Sunday again. Some boys rode across to the other side and couldn’t come back, for we had the pulley which took us over on our side. So they asked me to ride on it across, and bring one of the boys back and then do it over and over again, and get the rest of them. This I did and got on and was headed toward them, when all at once the cable broke and I fell in the water. The other boys who were holding to the cable also fell in and got all wet. I got out of the river as soon as I could for I was very cold, for it was along March, and the water was very cold. Some boys got lot of wood and built a fire, so that I could get dry. When I got dry my pants caught on fire and burned a Center, Pa. It is a long time since I have written to the New Era, and I haven’t any good news to tell you this time. We lost a member, Caroline Pivk, of the Juvenile Department of Lodge No. 33 of the South Slavonic Catholic Union. We are sorry, because we could not see her and attend her funeral, because she had diphtheria. We sym-patize with her father, mother, brothers and sisters. Last year our lodge was progressing rapidly and we got many new members. But the new year isn’t showing much success, because more than half of the members of our lodge are on a strike now for ten months. Many of the members who are victims of the strike have used all their savings and will not be able to pay their assessments unless they get help from the people, who have a chance to help. I hope that the strike would end, so that our lodge and our Union would not lose its members. The reason why we are asking for help is to save the members of our lodge especially those of the Juvenile Department, because the time shall come when it will be up to us to see that our lodge and Union make progress. Anna Erzen, Lodge No. 33 S. S. C. U. will grow, the flowers will bloom. This is all I got to write this time. I give m,r best regards to the brother and sisters of the J. S. K. J. Mary Bosich, Lodge No. 122 J. S. K. J. Soudan, Minn. I have read in the Nova Doba on Juvenile page some very interesting stories. So I think I would also write one. This is my first letter to Nova Doba. Many years ago there lived in a far off country a poor old man and a young boy. The man could just about walk, so the boy had to earn a living for him. The little boy would go to town from house to house, telling stories and singing, as he was excellent in both. For his payment he received something to eat, but he would not eat speck of it until he came home to his father. One day, as he was on his way to town, he meet an old man who barely could walk and he wanted to get to the church which was still a long distance off. The boy put him on his wagon which he usually took with him and brought him to his desired place. He then went on as before until he came to a hole in the ground in which he found a hidden child He took the child and went home with it. While he was on his way, the child disappeared and a fairy appeared, telling the boy these words: “You need not go no more to town to earn your father living, because you have been so kind, your father is living in a castle and has a lot of money.” He wanted to thank her, but the fairy already dissappeared Mary Russ (Age 13). VALENTINE’S DAY I suppose I have quite neglected my writing, but since I have .so many other things to do, I don’t get much time to write. Now that our mid-term examinations are over in school, I shall have a little more spare time. I study most when the examinations are nearing, otherwise — well. I hate to admit it, but I rather read books that are not a help to me in my school work at all. I guess I’m a little too big for fairy tales, but I can’t help it, I still 'ike to read them. Besides reading books I have to help my mother with her housework, before and after school hours. We keep a cow and I take milk every morning and evening to our customers. The weather here now is very cold, unlike in Algiers, where our ship stopped during our voyage to America, seven years ago. The children here are sledriding, while there I know they are having a good time swimming in the water. Valentine’s Day is over. I hope all the readers of Nova Doba did get many Valentines, and had a very merry time on Valentine’s Day. With best wishes to all, I remain, Mary Gombach (Age 15), Lodge No. 138 S. S. C. U. McIntyre, Pa. This is my second letter I am writing to the Nova Doba. I wouldn’t have written this one, but I saw my first letter in the Nova Doba paper, so I thought I would drop a few lines. In our town it was cold for New Year, but anyway we had a very good time, it was snowing outside. My girl friends and I went sledriding, we had j a good time while we were sled-! riding. Day after New Year we went to school, we were sledriding on recess, we had a good time up the school, too. I wish it was summer already because then all the birds will come back and will sing beautiful songs, and the grass McIntyre, Pa. I am a boy twelve years old, and this is my first letter to the Nova Doba. I go to school and I am in the sixth grade. My teacher’s name is Mr. C. K. Conrath, and he is good to me. I belong to the boy scouts of America. I am a tenderfoot, and running for second-class now. There are thirteen scouts in our troop. We have a good scout-master in our troop. If any one wants to write to me, my address is, Joseph Bosich, Box 103, McIntyre, Pa. COLLINWOOD MEMORIAL SCHOOL GARDEN Long ago in a school house in Cleveland, a fire occured, in _ (Continued on page 6), _... r I |L ______ ; SPOMIN ABRAHAMA ! -d , uncolna 11 I ^ar e*na-ist 'et je poteklo, Ido Se.J'e rodil slavni in splo-1 ClljUb,jeni m°^’ Abraham • žrtvp *' ^aa nJegova dela in v ja,<. bal« S° neprecenljive in ^ iredne‘ Ni čuda,' da se c 1(0 i , % slavi dan njegovega ^a‘ u ^ w večkrat je slišati a loki;L'’ ^e®’ a^° bi se ga dalo Cli "“i v življenje, ,1. iii 'f' so Poročali, da obi-it ^OO odličnih mož iz 'l 1['*az^nih držav, namreč ..[i W,!Sf0Uri> Iowa, Illinois in ji 2 y grobišče, kjer počiva-t3’, i) tun^^ki ostanki velikega reClC.;(, fid,] 611 m°ža, v mestu Spring-st’ j, ^ J clržavi Illinois. Blag , st'# vsPomin! C8 V Chicagu imamo poli ’ Zlrne smo le malo obču- S?m«kTa|i-to,iK“' a“ 8“ uri0 kakšne barve je. j pensu Hij Preroki oznanujejo >«rM- ."Groomlhos.” V lz svojega brloga 2. 0,f! VjJa' a n‘ videl svoje sen-sn < pa saj bo celo naše eria velika šola, četudi jjjUstili šolske klopi. }<# februarja smo imeli »U ,>aH game.” Morton " w\| ' %V proti Austin Hig-h je tu ša stran- I iat's 3 ] Veselje nas, igral- •|^ l,čiteljev kakor tu- e'v \ ^ ljudstva je bi o ne- J !hi'is ’ %)rj igrali smo v Morton J S RU.^’ kjer je bilo na-,v f Hi' i gledalcev. Živijo , /i 'i. )il0 konca ne kraja- pi, k r^'e korn skušala po-o!’f' Nr’ ° komo pokopavali UeS tj/ alco 1:)o mogoče. °’ i / č]f Vsern mladim in od- 1011 | liiNa m J' S' K' Jednote f! Za Podobico v obliki ■11 g«- ^Ue Sega (14 let). tVo št. 70, J. S. K. J ii "-- fti" i\j Imperial, Pa. , «4' ^C°>eli že neka-i le‘ i ‘2 clni- Narava se že j (h- W|Skega spanja in bli- w ‘y im. ,.pomiad- Tudi tu' i&F’ naj bi se zbu' j p a.l napisala za naš „ h. N ^°ba> ki je pril j ub-.a ijin mladimi. Jr\ k’ ''0 kaj slovensko pi- Sj ie ^ ’< ^ ZhJ^kusijo slovensko. jSiC* ,losti’ >,a “Iah- Hj ^6tao Materine besede >‘a fJ°zabiti, če imamo ■f:, . » ! W. 'm neko žalostn« W#iHih fraia' V takajti": ‘fe.Hi-,,. . akah -so v ju-f°S i i-U' '1a na^li obešene- a’ *WrJal*a in soseda Va- o " ‘ $$ v1(;i. Jnela, in sicer pri ,n°' J či,"J ga gnal° k rvtfčri 0 Dr;- n' znano. Imel Sjtjf ‘ X Ja,teljvev, kar je pri- J t>0, lcleležba pri pogre- °{ % čitateljem! <14 ,lt>; b/ tk j ABRAHAMA je potekl° f v l,V|)i h, - ’ kar se je ro- 11 J %. °lZ’ . Abraham Lin-. Bij • °^i v državi Ken- r„yy nisin revnih stari' ‘ U.^ola • lmel priložnosti, > i SV* porabi svoj ta-i» ! - 'V? i,? bil »rirojea. Ker “to/ °1' d“k"’ Je d0 ldzbe prišel tako- Jr ‘JVo&a Doba’9 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru "Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. 8i NO. 9 Zimsko solnce. JUGOSLOVANSKE SANJE CA. J. T.) Več tednov nas še loči od oficijelne pomladi, vendar zimska tožnost se že umika in napravlja prostor boljšemu razpoloženju. Še divjajo zimski viharji, še pritiska mraz, toda kadar se ozračje izjasni, da ugledamo zlato solnce, vemo in čutimo, da je zima na umiku. Morda je dan mrzel, toda solnce ni leno in zaspano, kakor v decembru ali januarju, ampak izzivajoče veselo, polno pomladnega razpoloženja. In ta solnčna veselost nas vzdrami, vzbudi v naših srcih čut optimizma in vero v boljšo bodočnost in nas sili k aktivnosti. V duši se snujejo načrti za bodočnost, upanje na uspeh vsega lepega in dobrega zažari jasno kot solnce na riebesu. Dih novega življenja plava v zraku in vse na okoli razsiplje svoj blagodejni vpliv. Ako nas takega solnčnega dne zanese pot izven mestnega zidovja, opazimo gospodarje, ki popravljajo plotove, nadomeščajo izumrla drevesa in grmiče z mladimi in zdravimi in ponekod že celo pripravljajo polja za pomladno setev. Ko nastopi pomlad, bo stotine različnih opravkov na kupu, torej je treba zgodaj pričeti, da nas čas ne prehiti. Tudi članom J. S. K. Jednote obeta mnogo dela bližajoča se pomlad in poletje. ■ Komaj pet mesecev nas še loči od konvencije in prav nič več ne smemo odlašati s predpripravami. Tuintam bo nedvomno potrebno popraviti ograjo, da preprečimo prihod nezaželjivih, izkoriščevalnih elementov in da obvarujemo našo blagajno pred simulanti. Pripraviti bo treba polje za novo setev, za nove nasade. Izpolniti bo treba vrzeli, ki nastajajo v naših vrstah in zagotoviti si mlado, zdravo rezervo. Proučujmo torej naša sedanja pravila stvarno in samo z ozirom na dobrobit organizacije, ter objavljajmo v uradnem glasilu naše sugestije za morebitne izpremembe in izboljšanja. Čim več razmotrivanja bo pred konvencijo o perečih vprašanjih, ki bodo prišla na razpravo, tem hitrejše in boljše bo delo konvencije. Pri tem na ne pozabimo na važen cilj, postavljen pri zadnji konvenciji, da spravimo število našega članstva v obeh oddelkih na 20,000 do prihodnje konvencije. Ta cilj je dosegljiv, dasi je čas kratek, kajti manjka nam le nekaj nad enajststo članov. Nad dvanajst tisoč članov nas je v odraslem oddelku in če vsak deseti izmed nas pridobi le enega člana za odrasli ali mladinski oddelek, bomo presegli število, katero smo si postavili za naš cilj. V marsikateri naselbini je še lepo število zdravih in značajnih rojakov, ki še niso člani naše organizacije in ki bi ji bili v korist in ponos, če jih pridobimo. Nikar pa ne vabimo v organizacijo takih, ki niso trdnega zdravja, ne vabimo vanjo neznačaj-neže, ki bi bili pripravljeni pri prvi priliki izkoriščati jedno-tino blagajno. S takimi člani organizaciji ne koristimo, ampak ji škodujemo. In kar škoduje organizaciji, to škoduje nam vsem. Zelo važno je tudi, da zasiguramo organizaciji močno rezervo. To rezervo tvori naš mladinski oddelek. Vsi vemo, da je danes mnogo več prilik za pridobivanje mladine kot pa odraslega članstva. Mladina je v splošnem zdrava in mesečni asesment je nizek. Pri tem pa tvori mladinski oddelek izdatno rezervo za odrasli oddelek. Mnogo mladih in zdravih članov smo že dobili v odrasli oddelek iz mladinskega, in še več jih bomo, če jim bo bodoča konvencija dala koncesije, ki jih zahteva duh časa. Vemo sicer, da ne bodo vsi člani mladinskega oddelka prestopili v odraslega, ko dosežejo zahtevano starost, toda če jih prestop’i le polovico ali tretjino, bo to organizaciji v veliko pomoč in korist. Malo je dežel na svetu, ki bi posvečale mladini toliko pozornosti kot Amerika, in smelo lahko trdimo, da se ima dežela baš temu dejstvu zahvaliti za precejšen del svojega napredka. Ako se ozremo okoli in premotrimo delovanje različnih organizacij, ne samo podpornih, ampak tudi drugih, videli bomo, kako si te organizacjie prizadevajo pridobiti kar največ mladine. Zavedajo se pač, da v mladini te n jihova bodočnost. Prav je, da se učimo iz lastnih izkušenj, prav pa je tudi, da se učimo iz izkušenj drugih. Potrudimo se torej, da bo v najkrajšem času vsa naša mladina z nami vred pod zastavo J. S. K. Jednote! ---------o--------- LISTNICA UREDNIŠTVA Društveni tajniki naj izvoli- žavah postavno prepovedano jo vpoštevati dejstvo, da-ured-nik-upravnik nima v zalogi ni-kakih tiskovin za društva, niti ne sprejema naročil zanje. Za vse tiskovine naj se društveni uradniki obračajo na glavnega tajnika. , Dopisniki so prošeni, naj ne pošiljajo v priobčitev nikakih poročil o kakoršnem koli sreč-kanju ali žrebanju. Vsako sreč kanj e je v Zedinjenih dr- in urednik tozadevnih naznanil ne sme priobčati, ker se v nasprotnem slučaju lahko izpostavi zaporu in denarni kazni. Z zveznimi poštnimi oblastmi se namreč ni šaliti. Ako se kdaj poroča o serviranju kakšne tekočine, ki ni polprocentna, je boljše, da se tega ne pove na vsa usta, da se društvo izogne morebitnih ne-prilik. Kakor se čudno sliši, je vendar res, da včasi sanjam tudi o Jugoslaviji. In sicer sanjam podnevi, če mi vreme in čas dovolita kratek izprehod v park. To je v februarju seveda redka izjema. Tuintam torej pri belem dnevu sanjam o Jugoslaviji. Ne da bi si želel tja, ne da bi me trlo kakšno posebno domotožje, a rad jo' imam vendarle, naj bo že taka ali taka. Drag in ljub mi je spomin nanjo, kakor mi je drag spomin na ostarelega otca, na katerega sivo glavo gleda solnčna vinska gorica, kakor mi je drag spomin na zeleno Dobravo, kjer počiva mati-svetnica, katere gomilo obsipljejo pomladne sape z duhtečim cvetjem akacij. Nevem kakšen bi moral biti človek, ki bi se z gorkimi simpatijami ne spominjal krajev, katere je posvetila materina govorica, kjer je prvikrat občutil lepoto slovenske pesmi. Naraven je ta čut in narava se nikdar ne zmoti. Toda šli smo, morali smo iti, kajti izčrpana, izmozgana in prenaseljena domovina ni imela kruha za nas. Vzljubili smo novo domovino, ki nam ni. nikdar očitala, da smo izgnanci, ki ni zatirala našega jezika in naše pesmi, ki ni pritiskala sramotnega pečata na trdo delo, ki nam je bilo usojeno. Delo, delo, delo je pesem nove domovine, toda čudo prečudno, ta pesem je spoštovana. Polagoma smo se zavedli, da je pesem dela vzdignila to čudovito deželo nad vse druge. V oddihih med delom smo polagoma opazili lepote te dežele, njene mladostne napake in ;ablode. Tudi dušo ima ta dežela; tisti, ki pravijo, da jo nima, jo samo ne znajo ali ne marajo poiskati. Lepa je belo-modro-rdeča slovenska trobojnica in nič manj lepa ni rdeče-'oelo-modra zvezdnata zastava. In kako čudovito je, da more biti človek pod zvezdami in progami ob istem času dober Slovenec in dober Američan. In naj mi zameri kdo ali pa ne: prav nič me' ne vleče proti Atlantiku. Ce bi zamogel, šel bi za solncem, v nasprotno smer. Kljub temu, kakor sem že dejal, včasi pri belem dnevu sanjam o Jugoslaviji. Ugank in zapletenih računov ne ljubim, torej si ne belim redkih las s padanjem in vstajanjem ministrstev in številom političnih strank. To bi se moralo računati menda na drobce in meni te vrste računi niso nikdar kaj prida šli v glavo. Tem rajši pa študiram ustna izročila, katera prinesejo naši Američani iz Jugoslavije. Nerodno pri tem je le, da so ta ustna izročila tako raznovrstna kot kočevski grehi in pisana kot ribniški fižol. (Tega poznam iz Minnesote, kjer imenitno uspeva). Eden pripoveduje o velikih davkih, drugi o slabih zaslužkih in brezdelju, tretji o dobrem vincu in raki ji, četrti o skromnem življenju širokih slojev, peti o draginji, šesti o lepoti pokrajin, sedmi o prijetnih izletih, osmi o korupciji, deveti o ceni in dobri hrani, deseti o narodnih veselicah, enajsti o veselem kavarniškem življenju, dvanajsti o kmetu in delavcu, kako je vdan v svoj kismet, trinajsti o žegnanjih in sejmovih, štirinajsti o šolah, narodnih praznikih in manifestacijah, petnajsti o vladi, ki bi morala za vse skrbeti, pa je lena in nezmožna, šestnajsti o trgovinah in bankah, ki se zapro opoldne in ostanejo zaprte par ur ali sploh do druzega dne itd. itd. itd. Rečem vam, hude so jugoslovanske sanje, če skuša človek iz take meneštre napraviti vsaj pošteno klobaso. In če se že vse spravi v količkaj podobno obliko, ni špilje nikjer. Jaz sem skušal vse to kemično analizirati, toda ker nisem kemik, niti slikar, nastala je slika, ki spomirfja na “Sanje v podo- bah” ali pa na Cankarjeve “Pq-dobe iz sanj.” Oglejte si jo, če se vam zdi, če ne pa pustite. Ne bo prav nikake zamere. V mojih bosopetih letih sem imel tovariša revčka Andrejčka. Pravzaprav smo ga klicali malo drugače, toda to je postranska stvar. Ta revček Andrejček je bil sin revnega pa poštenega bajtarja, ali kakor pri nas pravimo: kočarja. Borno bajto so imeli in za par rjuh njivic. To je bilo kvečjem dovolj za sala-to in krompir, vse drugo je bilo treba kupiti. Zato je morala družina hoditi v dnino kamorkoli. Andrejček je bil šolar, torej premlad za dnino. Tako pod milimi bogovi največkrat ni imel najmanjšega opravka po šoli ali v šole prostih dneh. Pohajkoval je in igral se je lahko, kolikor se mu je ljubilo. Prost je bil kot strnad v rebri nad hišo. Za denar, ki ga je ostala družina zaslužila, kupili so moke in drugih potrebščin. Včasi je bilo dosti vsega in navadno dobrih reči, kajti če se že kupi, naj se pač kupi kaj boljšega. Včasi pa zopet ni bilo nič in moja mati je dostikrat dala stradajočemu Andrejčku kos ajdovega ali koruznega kruha. Andrejčka sem dostikrat zavidal za njegov prosti čas, za zlato svobodo, za bel kruh in štruklje, ki jih je bil deležen, kadar je bilo vsega dosti. Da je fant dostikrat lačen, se pa nisem tako jasno zavedal. Posestvo mojega očeta sicer ni bilo zelo veliko, vendar tolikšno, da je bilo za vso družino vedno dovolj dela. In porabiti so nas znali brž ko smo se izkobacali iz plenic. Potem je bilo samo delo pozimi in poleti. Casa za otroške igre ni bilo, razen včasi v nedeljo ali pa če je bila živina pridna na paši. Pozimi je bilo treba ob-trgovati in izbirati fižol, lečo, grah, bob in kdove kaj še. V zgodnji pomladi sem moral tekati za prešiči, ki bi se imeli pasti po prvi travi in detelji, od meseca maja naprej pa sem se podil za junci, teleti in vseh muh polno kravo. To je trajalo do trde jeseni. Za šolske naloge se je dobilo komaj ob večerih urico časa ali pa če ni bila živina na paši od muh. Jesti je bilo treba tisto, kar je zrastlo doma in beli kruh smo videli le dvakrat ali trikrat na leto. Ni pa bilo stradanja in pomanjkanja in tudi obleko smo imeli, čeprav iz domačega platna. Nič gospoščine, nikakih delikates, zelo malo prostega časa, mnogo dela, poleg tega pa tudi ne pomanjkanja. In tako nekako primerjam v mojih sanjah Jugoslavijo z malo kočarijo, kjer je bilo dostikrat kaj za oblizniti, kjer je bilo dovolj časa za igre in zabave, življenjska sredstva pa so bila negotova. Amerika pa je kot veliko posestvo, kjer je neprestano delo, malo časa in prilik za zabave, nikakega klanjanja, vendar pa ni pomanjkanja in stradanja, razen v izrednih slučajih. Mi pogrešamo marsikateri duševni užitek, ki si ga rojaki onstran luže lahko privoščijo, nimamo časa za sejmove, božja pota, kavarniške pomenke, rešetanje lokalne in svetovne politike, opoldanska dremanja in sijajne narodne manifestacije. Zakopani smo v delo in le ob sobotah večer ali ob nedeljah je čas za kakšno veselico, izlet ali piknik. Nihče ne pričakuje pomoči od vlade, ampak navezani srno na samopomoč. Kdor si je v tej tuji deželi, kjer niti jezika ni razumel, ustvaril srednje dobro eksistenco, je moral zanjo trdo delati in še dela, da jo vzdržuje. In kjer so si skupine rojakov zgradile gospodarske in kulturne ustanove, kažejo te produkte ogromnega dela. Tam onstran dovolj prostega časa, uživanja, razveseljevanja in pomanjkanja, tu pa neugnano delo, malo počivanja in visoke politike, zato pa nekoliko boljša eksistenca. Tako nekako se izkristalizirajo moje jugoslovanske sanje, kadar imam zanje. Morda so te podobe čudne, morda so moje primere drzne in pretirane, toda nekaj resnice bo vendar v njih, v Čemur me potrjuje dejstvo, da se more le silno majhen odstotek slovenskih Američanov prilagoditi razmeram onstran luže. Skoro vsak jo prikreše nazaj, pa kako hitro! Nekateri se gredo tja samo obrniti. Prav je, da gre, komur razmere dopuščajo, in si ogleda srečne kraje svojih mladostnih let. Prav je, da ljubimo deželo, ki nam je dala življenje, dasi ni imela kruha za nas. Toda zakaj bi se silili tja, kjer jih je že itak preveč. Bivamo na kontinentu, ki je šele deloma razvit. In kdo ga je razvil, v kolikor je razvit, če ne naseljenci in njih potomci. Celo nekako ponosni smemo biti, da smo tudi mi nekaki pijonir-ji v razvoju ameriškega kontinenta. Kar se tiče naravnih krasot jih imajo samo Združene države toliko, da jih vsa Evropa ne more pokazati več. Če bi le te imel priliko videti in uživati, si ne bi želel ničesar več. Poleg tega si upam najti prave zlate slovenske duše ob rekah Hudson in Mississippi, Arkansas, Columbia in Rio Grande, v vznožju Allegheny in Rocky Mountains, ob Mehiškem zalivu in ob Golden Gate. “Slovenci, kje so naše meje!” Ni jih, kajti naša delavnost, naša korajža in naša ljubezen objema ves svet! “Sanje!” boste morda rekli. Pa naj bodo! -------o-------- Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 KatcI. Jednola Inkorporirana 1. 190* GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P* Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. £, Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave-« Duluth, Minnesota. „ a Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State p Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Nek 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave, Pueblo, 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480 Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, 0. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Col«' Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P se nnšiliain na olavnnoa tatnilra \/o« nr.'»n;kn .»ms na Pfef, naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n3 Uj sodnika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in »°1 spričevala naj se pošilja na vrhovnega idravnika. . ;,prf Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in U, membe naslovov naj se pošiljajo 'na: Nova Doba, 6117 St. Cl»‘r Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugosl°v jjsi za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj s® e pJ tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s ^ obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 članicami. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) sicer kandidate, katere predloži vlada, ki je Mussolini. Same ena stranka bo in en hlev in en čednik. Nedvomno bodo kmalu še te volitve odpravljene in volil bo samo Mussolini. Ni ga Allaha nad Allaha,in Musolini je njegov prerok. * Neki znanstvenik je baje pro-našel, da so brunetke bol.j vročekrvne in ljubeznjive kot blondinke. Jaz ne vem, ampak dejal bi, da je ta reč, kakor se vzame. * V Galesburgu, 111., je mirovna sodnica neko jutro obsodila vrsto kršilcev prohibicije vsakega na pet dolarjev kazni ali pet, dni zapora. Vsi grešniki, razen Geo. Lewisa, so voljno odšli v ječo, ta pa si je izprosil 15 minut časa, da si preskrbi denar in plača kazen. Ko se je fant vrnil z denarjem, je sodnica suspendirala kazen in potem se je vse tako čudno zavrtelo, da sta se sodnica in bivši obsojenec še na večer istega dne po ročila. Če bi si vsi kršilci prohibicije nakopali tako kazen, bila bi Volsteadova postava že davno uveljavljena. * V stanovanje L. F. Shaffner-ja v mestu Butler, Pa., se je v pozni nočni uri vtihotapil neki Earl Weigle, in je stikal za denarjem in drugimi vrednostnimi predmeti. Pri tem se je slučajno zadel v radio aparat, kolešček se je zasukal in po hiši je zadonela glasna koračnica. Gospocfar se je zbudil in presenetil roparja pri delu. Nekaj časa sta se ruvala, končno se je pa roparju vendar posrečilo uiti. Alarmirana policija pa je nočnega obiskovalca kmalu prijela in zdaj možak v ječi premišljuje svojo smolo in preklinja tisto neznano “bando” bog-vekje na zapadu. A.J.T. VESTI IZ CLEVELANDA (Nadaljevanje iz 1. strani) Izmed manjših vlog so bile nekatere boljše, druge slabejše iz vajane. Tuintam je bilo opaziti malo .negotovosti in zadrege, kar pa se lahko pripeti, kadar mora nastopati na odru večje število: oseb. V splošnem vzeto pa je igra dobro izpadla in gotovo ni bilo nikomur žal za vstopnino. Nekako nadaljevanje “Legi-jonarjev” bodo “Rokovnjači,” katere vprizori Triglav 15. aprila. “Rokovnjači” so znana in STAVKA PREMOGARJEV ŠE VEDNO TRAjA' linijski premogarji v državah Ohio, Pensylvanfo Virginia so že skoro enajst mesecev na stavki. Ni med njimi marsikje naselila resnična beda. Med drugi1111. 1 zadeti tudi naši rojaki, naši sobro.ti in njih družine. ** ^ pričakujejo pomoči od svojih najbližjih, to je od rojak°v 1,1 u tov. Sicer prihaja pomoč od različnih strani, toda P° velike in takorekoč vsakdanje. Kdor je v takem položaju, da more kaj pomagati, ^Ji ga. V stavkovnih okrožjih so rojaki tuintam osnovi $ ,•$ odbore, ki zbirajo darove in jih razdeljujejo med voir ■ Učni okolici. Za vsak dar so hvaležni, naj bo v gotovtt11’^ ki, obuvali ali jestvinah. Njih prošnje in njih naslove listu pogostoma. Jji Zelo važno je, da s prostovoljnimi prispevki ■], štrajkujočim sobratom in njih družinam, da ostanejo W K. Jednote. Mnogi so že tako izčrpani, da ne morejo' ^ zmagovati mesečnih prispevkov za društvo. Ne bilo f j|i bralsko, če bi dopustili, da bi bili ti borilci za delavske Meh pravite črtani iz nrgavivtcrjr. neplačanih (,s'’ ^ Zbirajmo torej tisti, ki nismo prizadeti po štrajku irl . ^ nosti, prostovoljne prispevke in jih pošiljamo na S. K. Jednote, da se z njimi krijejo asesmenti za naše s če sobrate! priljubljena narodna igra, zato je pričakovati, da bo dvorana Slovenskega Narodnega Doma 15. aprila prav tako napolnjena kot je bila 19. februarja. * V nedeljo 26. februarja je vprizorilo dramatično društvo “Ivan Cankar” petdejansko Veseloigro “Milijon.” Poset je bil popoldne prav zadovoljiv, zvečer pa nekoliko slabe j ši. Igra je polna smešnih prizorov in lahko umljivih dovtipov. Izvajana je bila v splošnem dobro, a uspeh bi bil nedvomno popolnejši, če ne bi bili nekateri igralci pretihi. VlOge so bile dokaj srečno razdeljene, a najbolj so jih nedvomno pogodili Crochard, poglavar tatov, operni tenor Sopranellu, lahkoživka Francine, študent Benavent, sobarica Mariette in model Beatrice. Posetniki so se do mile volje nasmejali, kar je bilo za izredno pust zimski dan gotovo dvakrat dobrodošlo. * Anthony Yontez. ki je pred tedni ustrelil svojo ljubico Alice Presk&r v Collinwoodu, je ušel električnemu stolu. Porota, ki je sestala iz pet žensk in sedmih moških se je po peturnem posvetovanju izrekla, da je Yontez kriv umora po prvem redu, ob enem pa je priporočala usmiljenje. Na podlagi tega pravoreka in priporočila bo Yontez obsojen v dosmrtno ječo. -------o_------- GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) kovačnico itd. napisa, plačaš kazen. če imaš napis, plačaš toliko davka na leto od vsake črke.' Sploh je naložen davek na vse naše križe in težave. . . slovenski župan v orevratu. Pokojnik Je jjjl kremenitega značaj3, član vseh narodnih ^ zlasti delaven je bil v .je. Kot odločen narodnJžl"v*-dobil za kočevsko zasluge ter je dal meS ,^j iil: vensko lice s sloven^1 mi napisi. 1# Nedavno je bil generalnem konzula^11 ^ Stojakovič premešče11 ^ bovanje v ministrstvo zadeve. Stojakovič Jjoj val na svoje novo slu ,c; sto v Beogradu, na nJ ^ sto pa je prišel nas ^ Rybar, sin pokojne#3 Rybara. — v/1 Zidarski mojster \ J Mole iz Vrha pri St- ’ pjt* na novega leta dan .,jj t, raznih gostilnah na ^ močno vinjen zvečci ^ 1,1 ti domu. Ker Je V nedeljo dne 22. januarja je umrl gosp. Viktor Medved, prvi toku Mirna, je mož P^sl0 in utonil. Njegovo ^ v/ šele te dni potegni'1 ^ ga pokopali pri Sv’ Komur je #y , • v* A sKJ J visoki jugoslovan^ ]Cto fimkcijonar je žil svojo hčerko z človekom. Razen lužbo v goslovanskem PoS dobil ugledno sluz,;u ',^t> , zemstvu. K main ^ .je mlada žena “°h° (li šla v Beograd k 8t» bi mlada žena vi a bila sama, je je ‘‘J žem. In mladi f Beogradu že celih ’ pr .f cev in ves ta ^1#$ svojo plačo v tuji je > je na ta način ji»-jj Din dote, a PrJ fljci - ostane. To so v re meseci. . ‘dtl 0(1 dr, ( 0(1 0(1 *1)1 V] lin k C0. *0} l), i Jev V tlQ, «tv S s0\ '41 s .ve.,' tb- Col* M šf n M"' [ir A** rt? *?s ;iam r;* ‘V i?« K USADA GL. TAJNIKA JEZULTAT nominacijskih 16, 21, 28, 29, 30, 32, „ ’ 40> 42, 44, 53, 55, 60, 61, gj’ 68> 71, 75, 78, 81, 83, 85, 86, 89> 92, 105, 109, 112, 114, ,;6, 117, 118, 119, 120, 122, 126, 129, 131, 132, 135, 138, 139, 140, 142, 150, 152, 155, 158, 160, 165, 167. 168, 172, 176, 180, 184, 186, 187, 124' —, 138, i37’ |47- 150, 61. 162, 173l 188. Sobrat WILLIAM B. LAU-. . član društva št. 70. no- »iinirE 27 'an od društev št. 15, 18, 8o u3’ 35, 47, 57, 58, 70, 77, jJ’"• 104, 110, 123, 130, 134, *’ 153, 170, 171, 178, 181. • >brat MIHAEL ROVAN-član društva št. 36, nomi-s,rai' od društev št. 36, 45, 79, US, 149, 157. čla; GEORGE KOTZE, Sobrat društva št. 25. nominiran tva št. j ^Štev št. Sobr 31, 174. Jfi . at ANTON STEFANICH '» X4. rr — ~ iJ'w ta društva št. 5. nomini-°d društva št. 5. b°brat FRANK SKRABEC, m društva št. 11, nominiran ^štva št. 11. čl«’" o u _ ji *■!« ek'brat ANTON SMOLE JR., ** dn,a+„.. X4. „o_______________ %' 0 ;id IM društva št. 43. nominiran Hva št. 4o. m "#/&■ čl«tn°brat FRANK ŠPEHAR, ^uštva št. 49. nominiran ^Uštva št. 49. ?S, * fr Jcfl ’eS ai*1 ki^1 !! » ?0 je *jS> s 1 , v* P°P- te' Mifjf lOOl* J p»d> h. °brat MARTIN OBREZAN, društva št. 52. nominiran s 'uštva št. 52. V* JOSEPH JERAN, Od ,,C ru§tva št. 106. nominiran ^ dri S ^štva št. 106. %Št MATT JAMNIK, član H št. m. nominiran od Soh* m-V , JOSEPII JUDOVICH, °d “štva št. 128. nominiran 1 H* 't //I eI vi11 sicer: RUDOLF PER-St^lan društ va sv. Janeza VTa’ št- 37, Cleveland, O.; %štv B' LAURICH, član lil,; a Zvon, št. 70, Chicago, S h MJHAEL ROVANŠEK, %eJUŠtva sv- Alojzija, št. 36, Crgh’Pa- ‘«v p,110 glasovanje za izvoli- žtHTle^e^Sednika glavnega nad- ’ rti-,1 0c^°ra se prične dne Vin 1^28 in se konča 15. . 2?- Vll‘ce razpošljemo kra- Nč»<.druj*vom pravočasno, keaJU’ 1*1 katero društvo Vfiati ^.ei° glasovnic, naj se ob- Vjjo avni urad, da se jih po- y£ivnih UoPošlje. Pri volitvah v^Sov. . °dbornikov se mors \hillnj0 vršiti tajno na dru-^Ifiv. seii 4--- >,>ih V V5- ™ SvJrdarKe bc Sik-Iee> naj vs V ‘meniku sej, ki se bodo vrši- '°vniC(mu čli*nu di, To. k Won: ^a to ko * brSeCa- VhKllkirn Pozdrav ! n Pishler om er, glavni tajnik. RAČUN MED DRUŠTVI 143 101.99 IN JEDNOTO 144 191.19 47.00 (ODRASLI ODDELEK) 145 131.73 38.00 Za mesec januar 1928 146 66.40 186.00 Dr. št. Dohodki Izdatki 147 49.22 30.00 148 69.14 60.50 1 $ 897.08 149 237.33 204.50 2 631.52 $ 244.50 150 152.69 15.00 3 162.93 151 67.70 4 154.18 54.50 152 96.14 78.50 5 230.66 95.00 153 17.24 6 574.66 1,586.00 154 200.47 186.00 9 516.62 397.98 155 42.15 11 166.10 1,085.50 156 58.76 12 274.59 1,038.33 157 43.68 13 110.65 158 91.36 41.50 14 59.93 159 93.48 15 329.70 160 92.09 16 296.72 70.50 161 24.30 18 452.19 272.50 162 182.64 20 423.11 169.00 163 72.11 62.00 21 395.67 86.00 164 49.36 22 232.22 59.00 165 92.60 25 493.53 166 100.51 39.00 26 681.12 1,498.00 167 63.29 27 116.20 168 77.88 28 135.90 169 59.06 29 224.91 109.00 170 20.41 30 630.35 53.00 171 359.10 31 278.68 15.00 172 54.68 17.00 32 77.99 62.00 173 68.50 33 296.36 60.00 174 112.02 21.00 35 215.05 160.00 175 48.38 36 730.43 39.00 176 167.56 32.00 37 1,137.16 187.00 178 32.47 39 416.90 56.00 177 15.00 40 361.09 214.50 179 61.42 41 90.08 180 108.10 42 285.35 181 29.90 43 133.29 182 43.04 135.00 44 399.71 183 55.31 45 . 514.10 184 34.32 47 141.86 185 45.68 49 279.69 186 35.72 50 44.00 187 31.19 26.00 51 40.54 188 39.17 52 60.94 1,030.00 189 53 312.82 53.00 28 za dec. 94.55 54 102.70 32 90.27 55 187.50 42.00 83 76.52 57 248.07 215.00 58 193.44 29.00 Skupaj $28,646.49 $15.992.79 60 96.67 1,042.00 - - n ■ u 61 204.36 58.00 RAČUN MED DRUŠTVI 64 35.90 11.50 IN JEDNOTO 66 417.80 165.00 (Mladinski oddelek) 68 131.95 13.50 191.83 141.50 Za mesec januar 1928 69 70 71 72.15 351.03 471.65 Dr. št. Dohodki Izdatki 1 $ 34.95 72 50.50 2 38.25 75 158.90 68.50 3 3.45 76 89.85 4 4.65 77 199.02 70.00 5 4.35 78 200.98 6 17.85 79 30.36 9 7.20 81 99.79 41.00 11 4.20 82 181.71 98.00 12 7.50 83 82.51 127.00 13 9.90 84 138.27 136.00 15 6.60 85 255.02 222.00 16 13.95 86 102.71. 59.00 18 13.80 87 119.01 77.00 20 21.45 88 165.66 116.98 21 7.20 $ 40.00 89 183.55 40.00 22 5.85 90 58.91 71.00 25 20.25 * 92 173.32 26 35.55 140.00 94 408.27 19.00 27 1.80 99 151.36 28 2.10 101 144.87 128.00 29 18.90 103 258.97 89.00 30 18.15 104 139.67 31 6.75 105 210.15 40.00 32 1.50 106 149.97 81.00 33 16.95 107 80.13 38.00 35 7.50 108 159.94 80.00 36 27.60 109 177.45 60.00 37 24.00 110 168.22 39 13.70 Ul 168.16 1,000.00 40 10.35 112 90.57 31.00 41 6.15 114 395.24 207.50 42 9.60 116 129.43 150.00 43 3.30 117 52.29 44 13.50 118 88.50 45 26.85 119 15.00 47 2.40 120 280.42 314.50 49 9.60 121 43.04 19.00 50 122 317.90 52 1.65 123 76.40 10.00 KO 10.35 Oi> 124 98.21 54 2.40 125 66.00 55 8.25 126 66.57 125.17 57 9.45 127 30.98 58 5.40 128 209.17 7.00 60 2.85 129 183.47 15.00 61 11.25 130 44.84 22.00 64 .45 131 116.03 95.00 66 21.45 40.01 132 243.53 79.00 68 7.05 133 196.57 109.00 69 3.45 - 134 88.33 70 9.15 i 135 71 14.70 •< • . > 136 102.38 51.00 72 ;?5 - 137 182.78 75 6.30 i 138 109.99 15.00 76 3.90 139 76.33 15.00 77 3.75 140 145.73 62.00 78 7.80 141 86.40 26.50 79 1.05 142 75.18 14.00 81 4.50 82 1.35 83 1.20 84 3.45 85 5.40 86 4.80 87 3.30 88 1.65 89 5.55 92 9.45 94 18.45 99 8.10 101 3.75 103 4.50 104 5.10 105 3.75 106 5.10 107 .45 108 10.05 109 3.15 110 9.15 111 4.35 112 .75 114 15.30 116 9.60 117 2.70 118 1.65 119 120 9.30 121 3.60 122 13.35 123 3.30 124 3.60 125 126 4.65 127 .60 128 3.75 129 9.60 130 5.85 131 2.25 132 11.55 133 2.40 134 4,80 135 136 5.55 137 3.90 138 5.55 139 .90 140 2.10 141 .90 142 2.55 143 2.10 144 2.25 145 3.00 146 1.05 147 1.50 148 1.80 149 9.75 150 3.75 151 -.75 152 1.95 153 .15 154 5.25 155 1.35 156 157 .45 159 3.45 160 ' 4.05 161 1.35 162 5.40 • 163 .75 164 .45 165 3/.00 166 6.45 167 2.10 168 1.95 169 1.50 170 .90 171 6.15 172 1.05 173 1.20 174 6.75 175 .60 176 3.45 178 .75 179 1.35 180 .90 181 182 1.50 183 1.20 184 185 4,05 187 1.35 188 .15 28 za dec. 2.10 32 1.65 83 1.20 Skupaj $957.50 $220.00 o------------- PREMEMBE V ČLANSTVU Odrasli oddelek. Za mesec januar, 1928. Društvo št. 1. — Pristopil: Frank Chernivec, 28372. Suspendiran ; Louis Koschak, 24382. Prestopila k društvu št 129: Mary Gotchnik, 25925. Društvo št. 2. — Pristopili: John Vidmar, 28324; Frank Križnar, 28325; Frank Intihar, 28326; John Bachar, 28351.' : Društvo št. 5. — Suspendiran: Jacob Stepan, 19116. Društvo št. 6. — Pristopil: Stephen Černe, 28327. Društvo št. 9. — Pristopil: Anton Panijan, 28352. Suspendirani: Rafael Sedlar, 19332; Joseph Smrekar, 25673. Umrli: Barbara Strucel, 8333: Math Lamut, 828. Društvo št. 11. — Umrl: George Bosanac, 947. Društvo št. 13. — Zopet sprejeta: Mary Kolenc, 11075. Društvo št. 15. — Zopet sprejeta: Johana Straziscar, 25548. Društvo št. 16. — Prestopili k društvu št. 187: William Be-čaj, B-79; Mary Bečaj, 8540; John Bečaj, 19877; John Bečaj. 1193. Društvo št. 18. — Pristopil: Joseph Starman, 28373. Društvo št. 20. — Pristopili: Ignatz F. Pouh, 28353; Frances J. Knaus, 28354. Prestopili k društvu št. 25: Mary Pirjevec, 24414; Frank Pirjevec, B-31. Prestopila k društvu št. 133: Sylvia K. Tu- shar, B-208. Društvo št. 21 — Pristopih George H. Jelnikar, 28328. Zopet sprejeta: Agnes Sodia, 23217. Društvo št. 22. — Suspendirana: Magdalena Dasovich, 14842. Društvo št. 25. — Pristopil: Emanuel Paskvan, 28355. Društvo št. 26. — Pristopili: Joseph Griltz, 28356; Frances Frenk, 28374. Umrl: Jacob Fabec, 21812. Prestopila k društvu št. 182: Mary Gorup, 24617. Društvo št. 30. — Pristopil: Frank Udovich, B-211. Suspendiran: John Kozar, 23529. Društvo št. 32. — Pristopila: Amelia Suponch, 28375. Prestopil k društvu št. 72: John Lamprechnik, 2115. Društvo št. 33. — Pristopila: Mary Subic, 28376. Društvo št. 36. — Pristopili: Josephine Bevc, 28377; August Kausek, 28378. Zopet sprejet: Joseph Kastelic, 4004. Odstopila: Mary C. Korelc, 22229. Društvo št. 37. — Pristopili: Math Lesnak, 28357; Anton Zupančič, 28417; Ar^na Zupančič, 28416. Zopet sprejeti: Anton Paveiv 22766; Angela Vogrig, 21835; Ciril Jevec,! 16416; John Vidmar, 23466; Frank Zalar, 23842; Matt Valentič, 22987; Frank Krajnc, 13229; Ivana Krajnc, 13414. Suspendirani: Frank Bogolin, 25044; Anton Debevc, 18282; Andrew Braniselj, 22965; John Zgonc, 24632; Marko Volcan-sek, 20599. Umrl: John Mu- zic, 4965. Prestopil k društvu št. 127: John Majer, 23365, k društvu št. 180: Frank Zu- pančič, 26451; k društvu št. 173: Matt Povse, 25708. Društvo št. 40. — Pristopil: Jake Winslow, 28329. Društvo št. 44. — Pristopili: Joseph Rogel, 28382; Anthony Patrick, 28379; Frank Fister, 28381; Joseph Križaj, 28383; Frank Mocilnikar, 28380. Umrli: Frank Škerl, 5856; Frank Zadel, 28305. Društvo št. 45. — Črtani: Elizabeth Tratar, 18549; Josephine Turk, 10414. Društvo št. 53. — Pristopila: Terezija Masle, 28330. Suspendirana: Ana Rojane 23182. Društvo št. 54. — Pristopila: Anna V. Povsha, B-212. Zopet sprejet: Mile Asich, 23596. Društvo št. 55. — Pristopila; Anna M. Salinger, 28358. Društvo št. 57. — Pristopil: Frank Marott, 28359. Suspendiran: Frank Capek, 25516. Društvo št. 60. — Pristopil: John Matkovič, 28384. Umrl: Andro Tancabel, 13331. Društvo št. 64. — Pristopil: Joseph P. Mukavec, 28360. Društvo št. 66. — Pristopili: Steve G. Vertin, 28361; Anton Skul, 28362; Frances Kosicek-28385. Društvo št. 68. — Pristopi-la: Anna Povrzenic, 28386. Društvo št. 70. — Suspendi-f rani: Stephan Kufrin, 26873; Ignac Juretig, 26462; John Jazbec, 19371. Odstopil: Frank : Grili, 20181. Društvo št. 71. — Pristopil; : Andy Rutar, 28363. Suspen-■ dirani: Martin Komacar, 2237c ; Joe Kajic, 13475; Frank Ivan cic, 10420 ; Frank Justin, 16693 Anna Justin, 19614; Mary Kon-telj, 24017; Frank Struna, 10158; Joseph Tekavčič, 20530. j Prestopil k društvu št. 188: Mike Krall, 25556. Društvo št. 75. — Zopet sprejeta: Katarina Ajdnik 19103. Društvo št. 77. — Pristopil: George Bradish, 28364. Zopet sprejeti: Vid Furda, 16896; Lukas Jelenič, 25920. Prestopil k društvu št. '183: Johi? Rožanc, 2416. Društvo št. 82. — Zopet sprejeti: Anton Borse, 12613; Anton Lindič, 23889; Joseph Sterk, 19902. Društvo št. 83. — Zopet sprejeti: Dan Goich, 25666: Mike Hrvatin, 25609. Društvo št. 84. — Pristopil: John Lipec, 28365. Premeni! zavarovalnino iz $1,000 na ?2,000: Andrew Milavec, 22900. Društvo št. 86. — Pristopil: j Marko Simunich, 28331. Pre- j stopil k društvu št. 21: George Radovich, 19432. Društvo št. 87. — Zopet sprejeti: Dujo Banjo, 21517: Ivaniča Banjo, 21849. Društvo št. 88. — Pristopile: Mary R. Kambič, 28387; Catherine Penica, 28388. Društvo št. 90. — Zopet sprejet: Anthony Sabec, 25164. Društvo št. 94. — Pristopili: Math Oblak, 28336; Mary Jarc, 28334; Jennie Kutzler, 28335; Frank Zupec, 28332; John Tre-ven, 28333. Suspendiran: Joe Bartol, 27487. Umrl: Anton Kogovšek, 12693. Društvo št. 101. — Zopet sprejeti: John Jeram, 22594; John Strukel, 24103. Suspendiran: Martin Levar, 21506. Društvo št. 103. — Zopet sprejeta: Mary Barba, 21356; Anna Petelinkar, 26446; Rose McDonough, 20228. Suspendirane : Frances Cerkvenik, 20002; Polona Cvelbar, 21719; Jennie Gornik, 21353; Mary Jene, 17334; Josephine Jurato-vac, 26369; Frances Odlazek, 19504; Josephine Starc, 11257; Antonia Sore, 24751; Agnes Sore, 24750; Mary Urajner, 21355; Valeria Fidel, 23146. Društvo št. 105. — Pristopili: Peter Petritz, 28337; Joe M. Blutt, 28366. Društvo št. 106. — Pristopili : Stanley Jeran, 28389; Mike Pftmpy, 28390. Prestopil k društvu št. 160: Lau- rence Polh, 21281. i 7 Društvo št. 108. — Pristopil: Andy Pogačnik, 28367; Frances I Prevec, 28391. Suspendirani: Jacob Krstinc, 19621; Imbro Mikovich, 22871; Mike Jerina, 13771; Frances Jerina, 14630; Frank Yanesh, 17821; Albin Kikel, 25791. Umrl: Nikolas Vuksinich, 20196. Društvo št. 109. —• Zopet sprejeti: Mile Corak, 27551; Joseph Rebrovich, 26307. Suspendirani: George Capan, 23069; John Mavrovich, B-210. Društvo št. 111. — Pristopili: Josephine Kaplan, 28392; Anton Kaplan, 28393; Frank Klune, 28394. Črtana: Mary Rutkey, 27642. Društvo št. 114. — Pristopile: Marie Kotchevar, 28338; Mary Glavan, 28395. Zopet sprejeti: Frank Škulj, 20157; John Žitnik, 17491. Prestopil k društvu št. 25: Frank Škulj, 20157. Društvo št. 116. — Pristopila: Paulina Rupnik, 28396. Suspendirani: Joseph Frank, 28163; Matt Persin, 26195. Društvo št. 122. — Pristopili: John Novosel, 28397; Luba Vlahovac, 28398. Zopet sprejeti: Anton Kovach, 27634; An- ton Kovach, 19084; Josephine Kovach, 20324; Anton Glavan, 24168. Suspendirani: Frank Resnik, 3029; John Kresho, 19894; Katarina Kresho, 20409; Joseph Verhovsek, 20480. Prestopili k društvu št. 108: Mil-• dred Luksich, 27503; Steve Luksich, 20760; Milka Luksich, 21639. : Društvo št. 123. — Pristopi- - li: George Zauhor, B-213; Dan ! Ustipak, 28368. Suspendiran: - Philip Bunjevcevich, 23089. Društvo št. 135. — Suspendirani: Louis Batistig, 22976; John Polugnack, 19260; Gildo Conugnero, 27237. Društvo št. 129. — Zopet sprejeta: Kristina Kaplan, 22903. Društvo št. 132. — Zopet sprejet: James Robich. 23821. Suspendirani: George Keliope, 19287; Karolina Keliope, 20259; Mike Gerdanc, 22167; Filipa Gerdanc, 22156; Anton Dolinar, 23467. Društvo št. 133. — Zopet sprejeta: Mary Stephan, 27776. Društvo št. 137. — Suspendirane: Mary Jenskovich, 21664; Josephine Kukavec, 25102; Elsie Ostanek, 23610; Mildred Papes, 24997; Rose Skelin, 25170; Josephine Zupančič, 23274. Prestopila k društvu št. 127: Lucy Meyer, 23517. Društvo št. 138. — Suspendirani: Tom Neglic, 25388; Sadie Vranovic, 23154; Mary Neglic, 21596; Nick Neglich, 24021; Nelly Neglic, 24022; Frank Vranovic, 23108; Pete Malek, 28109. Društvo št. 140. — Pristopili: Stanley Jakovich, 28339; Pete Grubac., 28399; George Krmpotich, 28340; Paul Fatur, 28369. Suspendirani: Louis Fabec, 22974; Frances Fabec, 23179; Louis Fabec, 25320. Prestopili k društvu št. 84: John B. Ferri, 23722; Mai’y Ferri, 23721. Društvo št. 142. — Pristopili: Joe Frankovich, 28400; Mike Frankovich, 28401. Društvo št. 144. — Suspendirani: Alois Hrvatich, 14145; Dominik Hubner, 26313; Math Kunich, 808; Anna Kunich, 8298; Joseph Kokal, 23397; Joseph Ovniček, 19303; Anna Wasabaugh, 20383; Rudolf Ro-zich, 22058. Društvo št. 148. — Zopet sprejet: Louis Fifolt, 24454. Društvo št. 149. — Pristopili: Louise Kocian, 28341; Adolph Tomsic, 28402. Prestopil k društvu št. 144: Jos- eph Berus, 24541. Društvo št. 150. — Pristopile: Mary Zalokar, 28344; An- tonija Bartol, 28343. Društvo št. 151. — Suspendiran: Paul Sekulič, 24610. Društvo št. 154. — Zopet sprejeti: John Pink, 24881; Theresa Pink, 24892. Društvo št. 155. — Prestopil k društvu št. 37: Joseph Shri-bar, 26747. Društvo št. 156. — Pristopil :, Andro Kostelic, 28403. Društvo št. 158. — Suspendiran: Anton Patrich, 26485. Društvo št. 159. — Zopet sprejet: Marko Vukich, 25894. Suspendiran: Frank Jaklieh, 23339. Črtana: Anna Jaklieh, : 27095. Društvo št. 160. — Zopet {sprejeta: Angela Zadnik, ;25G49. Društvo št. 162. — Pristopili: Jack Pogorelc, 28404; Pe- ter Ramshak, 28405; Jack IRamshak, 28406; Edward Su-jhovrsnik, 28345; John Kraso-vetz, 28346; Tony Prince, 28347. j Društvo št. 166. — Suspendirane: Ellen Gavriel, 26148; Pruska Gavriel, 26149. Umrl: Mijo Karaturovic, 27540. Društvo št. 167. — Pristopil: Albert Gregorich, 28407. Društvo št. 169. -— Pristopili : Mike Poljak, 28370; En- di Hossu, 28408. Društvo št. 171. — Pristopil: Frank Zbasnik, 28371. Zopet sprejeti: Anna Premu- zich, 27714; Lazo Vilenica, 27516. Suspendirani: Peter jBrebich, 27339; George Pane-zich, 26243. Društvo št. 173. — Pristopili: Louis Avsec, 28348; Po- točnik Jennie, 28349; Anton Potočnik, 28350. Prestopil k 1 društvu št. 45: George Gor- , janc, 27859. Društvo št. 174. — Suspendi-■ rana: Mary Popovich, 26892. i Društvo št. 176. — Pristopil: : Peter Stipich, 28409. i (Dalje na 6. strani) SPREMEMBE V ČLANSTVU (Nadaljevanje iz 5. strani) Društvo št. 177. — Prestopile k društvu št. 92: Mary Gutnik, 26902; Rose Jagodnik, 26903; Amalia Koren, 27242; Amalia Koren, 26904; Rose Levstik, 27004; Josephine Maj-naric, 27066; Margaret Muha, 23903; Amalia Muren, 27244; Antonia Paskvan, 26900; Frances Sarson, 27374; Uršula She-tina, 27005; Uršula Shetina, 27006; Mary Spraicar, 27007; Antonia Sustersic, 26899; Jennie Zupančič, 26905. Odstopila: Mary Černigoj, 27240. Društvo št. 179. — Pristopil: Luka Pavich, 28410. Suspendiran: Theodore Marsich, 27166. Društvo št. 180. — Zopet sprejeti: Jerry Brinovec, B- 197; Mary Turk, 27233. Suspendirani : Frank Hočevar, 27218; Martin Klopčič, B-134; Joseph Kadunc, B-152. Društvo št. 181. — Suspendirana: Mary Gusich, 27261. Društvo št. 182. — Suspendirana: Anna Kroteč, 28224. Društvo št. 185. — Pristopili: Frank Serbal, 28411; Mary Jeric, 28412; Anton Jeric, 28413. Društvo št. 186. — Zopet sprejeti: Frank Kausek, 27867; Joe Kausek, 27868; Christ Mandel, 27871; Joe Nauyokas. 27872; Joe Vidmar, 27878. Društvo št. 188. — Pristopila: Jennie Kolenc, 28414. Zopet sprejeti: Mary Godič, 28016; Frank Alich, 28013. Društvo št. 189. — Pristopila: Mary F. Slopko, 28415. Suspendirana: Genevieve Me- kinda, 28182. MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members. (Continued from page 3) which many children were burned. Later this school house was replaced. In the rear of the school is a playground and in the front of it is a garden. The purpose of building this garden was in memory of some of the children that were burned. In this garden -are only various flowers and trees. A different shaped walk is around each bed of flowers. The beds are all sizes, large and high. The garden is very large. In the center of the garden is a pool of water, in which gold fish and other water animals have their home. In the center of the pool is a large marble vase in which all kinds of flowers from the garden are placed. Around the pool are marble benches where the people may come in to sit. Around the flower beds are planted green bushes. What a beautiful memory for these burned children! Stefania Dolinar (Age 14), Lodge No. 31 J. S. K., Brad-dock, Pa. NOVOPRISTOPLI ČLANI MLADINSKEGA ODDELKA Za mesec januar, 1928. Društvo št. 2. — Annie Ba-char, 9438; Stefania Bachar, 9439; Kristina Bachar, 9440. Društvo št. 11. — Joseph Weiss, 9441; Anna Weiss. 9442; Mary Weiss, 9443; Ernest Weiss, 9444. Društvo št. 12. — Albina Butkovic, 9445. Društvo št. 18. — Thomas J. Koss, 9450. Društvo št. 20. — Edward Kozel, 9446. Društvo št. 28. — Hilda Kro-pushak, 9456. Društvo št. 36. — Thomas Cernetich, 9457; Henrietta J. Stermec, 9458; William L. Ster-mee, 9459. Društvo št. 37. — Jack Obreza, 9483; Stanley Urbič, 9484. Društvo št. 44. — Frances Rogelj. 9460; Joseph Rogelj, 9461. Društvo št. 57. — Rudolph Pribanich, 9462. Društvo št. 61. — Joseph M. Aeker, 9463; Mildred A. Gie-ringer, 9464; Frances L. Gie-ringer, 9465; Richard L. Gie-ringer, 9466. Društvo št. 66. — William Wolf, 9415; Rudolf Wolf, 9452. Društvo št. 70. — Terezija Cerar, 9467; Christina Cerar, 9468. Društvo št. 76. — James Gerkman, 9469; Rosie Gerk- man, 9470. Društvo št. 108. — Mary C. Pogačnik, 9453. Društvo št. 109. — Matija Pershiren, 9447. Društvo št. .111. — Joseph Kaplan, 9471 ; Frank E. Klune, 9472; Helena Klune, 9473. Društvo št. 117. — Loretta Zupan, 9474. Društvo št. 128. — Raymond Popovich, 9475; Rudolf Popovich, 9476. Društvo št. 131. — Doris M. Trunkle, 9454. Društvo št. 167. — Josephine Konshak, 9477; Dorothy K011-shak, 9478. Društvo št. 171. — Eleanor Bozich, 9455. • Društvo št. 173. — Stanley Potočnik, 9448; Emil Potočnik, 9449. Društvo št. 185. — Tony Jeric. 9479; Annie Jeric, 9480; Mary Jeric, 9481; Joseph Jeric. 9482. FEEDING THE BIRDS In winter when the ground is frozen and is covered with snow, you see birds; mostly sparrows, on the branches of trees near the houses and chicken coops, where they see Some live creatures and expect to find food. One day as I was drying dishes, I chanced to see a group of sparrows, hoping on the branches of a tree, looking cold and hungry. I got some bread and bread crumbs and put them 011 the back porch. They pecked and pecked all around a large piece of bread. As they were all around it, it moved as if it were alive and fell on the snow which was on the ground. As the piece of bread grew smaller, every bird wanted to take it to his home. One bird flew with it through a wire fence and to his surprise it hung 011 the wire. Some other birds saw it and quickly came to it. The first bird was afraid for his beak, tried hard to get the piece back, but he got it at last and flew away. The poor sparrows are fighting for their living through the Cold winter. They remembered the place, where they were fed and got accustomed and came daily in cold weather. Around in the snow are marks of their foot steps. They know that I won’t forget them and are now daily waiting for them; giving them their proper food, the bread crumbs. Johanna Kumse (Age 12), Lodge No. 6 J. S. K. J. him and clubing him. After I was sure that the creature was dead, I picked it up and took it home and you can imagine how surprised they were when they saw what I caught. Frank Bouha (Age 13), Lodge No. 71 J. S. K. J. GEORGE WASHINGTON When George Washington was about twelve years of age, hiš mother had a beautiful white colt that was never rid-sn by anybody. One day when George and some other boys were watching it gallop around the pasture, Qne boy decided he would get an the horse when it came near to him. He told the boys what he was going to do. They said they would go on. When it came their turn, they were afraid and wouldn’t go on. When it came George Washington turn, he took a jump and landed on the colt. The colt began to race around the pasture. All of sudden it fell down with George on it. George felt afraid. But when he looked at the colt it was dead. He went straight to his mother and told her the story. When he finished, his mother forgave him and said she was glad he told the truth. Now that we have heard the story, let us all follow George Washington’s steps. Jennie Bouha (Age 9), Lodge No. 71 J. S. K. J ABRAHAM LINCOLN During the year of 1809 there was born in a poor and lonely cabin, a hard unforsaken boy. His father was a restless, shiftless and uneducated pioneer, always seeking the easiest way to make a living. When this boy was only seven years old his folks moved to Indiana where although scarcely but a child, he was given an ax and set to work. The cabin when built had a doorwaj but no door, a window, but no glass, and nothing but the bare earthy ground for the floor. The cabin itself was con- structed of rude logs. It was in this humble cabin that he grew into manhood. It was from here that he rose to a fame that had gone throughout the world. He touched the hearts of the people because, amid his burdens and cares, such as few men had borne, the great leader would yet turn aside to do some kindly deed. He was known all over the world for his kindness to animals as well as people. The people of today have set aside the day of his birth. February 12th, for the purpose of giving him one more solemn thought, for the man whom we all love and cherish is no other than Abraham Lincoln. Fannie Bouha (Age 14), Lodge No. 71 J. S. K. J. EDUCATION To achieve success nowadays one must have an education. In education we train our mind for the • work of our future lives. Grown up life requires tools with which to work. Some of these can be gotten while at work, but through education the best ones are secured. Years ago education wasn’t very important, but since the growth of cities, development of industries etc., we must have better knowledge. Everybody who earns and spends, pays for our education. The income is spent in this way because the cities depend upon our ability to carry out its future transactions. Besides making good business men and women, educations also makes better citizens. We have greater opportunities than did the children of years ago. Why not take advantage of it! At least one person in ten feels that he has had too little education, but not one in a million thinks he has had too much. There is always something left that one doesn’t know. Success is achievement. Wealth is not necessarily the means of it, for a man may be successful and never .be rich or he may be rich and fail of success. True success is not measured by dollars, but by achievement. Wishing, everybody the best of luck. Mamie Jurecic (Age 13), Lodge Zvezda, 170 J. S. K. J. je bilo veliko parnikov, kjer smo tudi mi šli na parnik. Šesti dan smo stopili na suho zemljo v New Yorku. Elizabeth Hribar (12 let). TRAPING A SKUNK It was 011 a warm and sunny day when the melting ice was dripping from the roofs of the farm buildings, that I went to see my traps which I had set. I was happy and excited, and in my eagerness I forget everything else. The first trap I looked at, drew a gasp of the utmost disappointment in to me, for whatever it was that had caught itself, was lucky enough to have escaped. I looked at the next trap, than the next, and the next, till I had inspected all but the last one. Before 1 came to it, I looked in that direction and saw a black object that was stuggling for his life. By the smell I knew in an instant that the black creature was a skunk, which had caught itself in my trap. I was glad beyond words, but now that I almost had him, I did not know how t'o kill him as I did not dare go near him. My first instinct was to shoot, but thought better of it. Next 1 picked up a club and succeeded in creeping toward THE UNFINISHED INTERVIEW This is my first letter to the Nova Doba. I belong to Lodge No. 2 J. S. K. J.. Ely, Minn. 1 have read the letters that the children wrote. These stories were so interesting so I decided to write. I ran up to mother and said: “Now, mother, I am going to have a interview with you.” ‘‘I think it is for English, isn’t it?” she answered decidedly. “Yes, what does history do us anyway?” I questioned. She tought a while and answered: “Well, it develops our mind and tells the ancient and modern history.” “What does arithmetic help us?” I inquired. “Arithmetic is very useful. If you go to work in a bank or a store, there you have to know how to add,” she answered. “Which of the two is most important?” I questioned. No answer came. For mother pulled out of the stove the biscuits. I was so anxious to get hot buttered biscuit, that we both forget about the interview. Mary Kuzma (Age 12), Ely, Minn. Cleveland. O. This is my first letter for our lodge paper Nova Doba. I joined this lodge a few months ago and I hope I will like it and be a member always. I am writing here a short story which I hope will be accepted. One day as I was coming home from school I crossed a field, which shortens my walk home, 1 was looking on the ground when ] happened to see a small ant hill. I stood there and watched it for a while, in a few seconds I saw an ant come out, which seemed to be very much frightened. After him followed about a dozen or so, each carrying a small amount of their food which I think was all they owned. I watched them hurry along into a different sandy spot, where they put down their belongings, and started to build a new home. I think they must of got frightened when they heard my footsteps so they took their belongings and moved to a new more desolate spot where no one would bother them. Anna Leskovec (Age 13), Lodge No. 71 J. S. K. J. V STARI DOMOVINI Ko sem bila H let stara, sem šla v staro domovino. Jaz sem vse delala. Mrvo sem grabila, repo sem plela, krave sem pasla po planinah in poslušala ptičje petje. Listje sem grabila, prešiče sem pitala, ovce rem pasla, sem krompir kopala in v košaro nabirala in sem ga kuhat dala. Krave sem molzla in sem mleko dala kisat, sem ga potem pri krompirju jedla. Tc je bilo jako dobro in zdravo za jesti. Iz ajde so jako dobri žganci in sem jih vsako jutrc jedla, in so se mi dopadli. Pšenico smo šli žet, pa ko smo žele, so imela dekleta rute na glavi. So se norčevale z menoj ko nisem imela rute na glavi in sem še jaz morala iti ene iskat. Ko smo se namenili nazaj \ Ameriko, je bilo hudo. Videlo sem lepe ceste iu hiše v Parizu Videla sem tudi grobnico, kjei je pokopan Napoleon, V Ilavrt ZIMA Pretečeni teden je tako snežilo, kakor bi se cigani tepli in da bi cunje doli metali. Jaz sem naredila iz snega kepo in sem jo vrgla mojemu bratu, ki je delal sneženega moža. Moj brat je pa s snegom moj obraz umil. Snežinke so bile v podobi zvezde do en centimeter v premeru. Ako bi dva dni tako snežilo, bi bil ves promet ustavljen. Tukaj navadno ne pade veliko snega. Moji stariši pripovedujejo, da ga je padlo v Ljubljani včasi štiri do pet čevljev na debelo. Sedaj se pa ne morem več s snegom igrati, ker je že skoro skopnel. Jaz bi rada videla, da bi zima že končala in da bi trava ozelenela in cvetice cvetele. Olga Vehar (12 let). MOJE POČITNICE Najbolj z veseljem se spominjam mojih počitnic v Wheeler, Michigan. Peljali smo se z New York Central železnico do Detroita. Tam smo pi-esedli na Michigan Central vlak. S tem smo se pripeljali v Saginaw. Od tam do Wheel-erja smo vzeli Pere Marquette. Vožnja je bila zabavna vseskozi. In vlak gre navadno počasi, ker pobira pošto in mleko po farmah. V Wheeler ju smo poklicali taxi, da -nas je peljal k našim znancem, kjer smo ostali celi teden. Tam sem se igrala s piščanci in mladimi pujski. Najrajši sem se igrala z ovcami. Šli smo tudi v gozd. tam smo pekli krompir in koruzo. Zadnji večer je prišlo več znancev in prijateljev. Zabavali smo se pozno v noč. Jaz sem pela vse pesmice, ki sem se jih naučila v šoli Slovenskega Narodnega Doma. Prosili so me, da sem jih ponavljala večkrat. Zakar so mi dajali denar. Dobila sem tri dolarje in petinsedemdeset centov. Drugi dan smo se žalostni poslovili, ker so počitnice minile tako hitro. Vožnja nazaj ni bila tako kratkočasna, ker je deževalo. Želim si še več takih počitnic. Anna Cerinski (10 let). (PRIPOMBA UREDNIKA: Gornje tri dopise so poslale učenke Slovenske Mladinske šole, katero vzdržuje Slovenski Narodni Dom v Clevelandu.) krat ovira, da ne moremo ti, mesec pa hitro poteče, tem pa je treba plačati no in odračunati za društve^ prispevke, pa ostane ničla ^ papirju. Plačuje se tu tudi ko, da človek ne more nič n prej vedeti, koliko bo zaslug Drvar računa, koliko sežnj lesa ima, pa pride moz s v in ga prikrajša za pet a» . sežn.jev. Nedavno je _ P!' škriban merit drva in mi # koj rekel, da je velika iz^ na drvih, da jih je premalo ^ se premalo alkohola do in da mora odtrgati W . ril, d* njih do. Jaz sem mu odgovoi ne vem in da ne morem P1^ znati, da je premalo alk0 iz drv, in tudi ne, da se je a hol pocenil, ker je še ve^n°t[1| 25 centov kozarček . • • zaPu: niin« ism' DOPISI. pri škribanu. Se še kaj oglasim, ko stim to gnezdo. Pust je 111 in z njim pepelnica in m1 vlačili ploh po gozdu. ^e_ ^ bo to ka.j k dobremu zaPiSa?J. No, letos je prestopno le^°’ to morda na prihodnjo P^^ nico ne bo treba vlačiti P Dekleta nam pravijo, ^ ’„3 v,..; letos" preveč sramežljivi, 1 „ nio imajo one prvb besedo. v torej videli kaj bo. —- P0l!j g, vsent članom 111 članicam K. Jednote! ,> 4 Joseph član dr. št. 35 Detroit, N1'0 ,z v««®1' čitam dopise iz krajev in skoro od po^® poroča o slabih delavski*1.^ merah. Žal, da tudi iz mesta nimam poročati ugodnega v tem oziru-^^ obetajo in obetajo, da bo ve do in delo se le teško dobi* nekateri dobijo delo, dela, toda prišlo še m °" p od* ii>' kljub temu za enkrat m - ^ Natches, Wash. Na 5. veljača (februara) o. g. u jutro, preminuo je i zau-vjek zatvorio svoje potničke oči naš brat Franjo Briški, rodom iz Lokava, Gorski kotar Delnice, u starosti 64 godina. Brat Briški podlegao je pluč-noj bolesti, koja ga mučila du-gi niz godina. Sva nestovanja i potrosci na razne medicine i doktore bilo je bez uspješno, kod konačno bolest mu prekinila nit života. Brat Briški sproveo je svoj potniški život 23 godine u ugle-nokopima i drugim napornim poslovima, koji su pospešili nje-govu smrt, a 13 godina na svo-j oj farmi sa obiteljom u Natches. Wash., Yakimo County, kojim sada ostavlja 60 ake-ri vočnaka krasan dom, peking house te sve druge potrebštine, koje spadadu u taj djelokrog. Kako je brat Briški os ječa o da bolest zahvatuje sve to jači koren i da če joj konačno morati podleči, stoga je odlučio da pri je smrti još jednom posjeti i vidi svoje znance i prijatelje na Eastu, a tu je svoju zadnju želju izpunio prošlu godinu. Ni je mogao da posjeti sve, koje je želio vidjeti, j er ga u tome bolest spriječila koja mu se bila jako opogoršala. Pokop se svršio na 8. veljača u jutro, po katoličkom obredu, kojem je prisustvovalo veliki broj prijatelja i znanaca našeg naroda tako isto i engleskog. Sprovodu takodjer prisustvovalo je nekoliko članova društva sv. Barbara iz Roslyn, Wash, in društva sv. Josipa, P. K. S. J. iz Cie Elum, Wash., kolih je pokojnik bio članom. Brat Briški ostavla iza sebe žalujuču suprugu Francu, sa šestero djece: Frank, Genevi- eve, Anna, Anthony, Mike, oženjeni ; Terezia i Louise, ne oženjeni, sedam unučadi, jednog brata u starom kraju te mnogo rodbine i prijatelja. C jela obitelj se naj lepši j e zahvalil je svima, koji su im pritekli u pomoč u tim žalostnim danima, takodjer iskrena hvala svima, koji su prisustvovali sprovodu i spremili ga na njegov vječni počinak. Tebi, pokojnice, tahka Ti bila ova crna zemlica. Zalujuča obitelj Briški. Matt Kezele, izvjestitelj. Kinzua, Pa. Ker ni upanja, da bi se kdo drugi oglasil iz tega kraja, bom prosil sobrata urednika, da mi dovoli nekoliko prostora v' No- vi Dobi, da malo opišem razmere v tem gnezdu, da ne bodo rojaki mislili, da kujem tisočake. Mislim namreč tiste rojake, ki me poznajo iz znane pre-mogarske naselbine Lloydell. Enkrat lansko leto sem se bil oglasil v Novi Dobi iz te naselbine, toda nekatere nisem zadovoljil, ker sem zapisal resnico. Pozneje pa so mi nekateri že pritrdili, da je res tako kot sem pisal. Podrobnosti morda opišem pozneje, ko zapustim to gozdarsko gnezdo. Tukaj itak ni druzega, kot izkoriščanje ubogih ljudi. Govoriti tu o kakšni podporni organizaciji, je toliko kot bob v steno metati. Pred leti, ko sem bival v pre-mogarski naselbini, sem imel kot predsednik društva JSKJ precej uspehov v pridobivanju novih članov. Tukaj sem sicer poskušal kaj napraviti, pa brez uspeha; morda se bo še kdo domislil mojih besed, ko bo prepozno. Strinjam se z dopisom sobrata Rukše-ta iz South Forka, da je tri dolarje izrednega asesmenta v dvadolarski bolniški sklad res malo prehud udarec za prizadete. Priporočljivo bi bilo, če bi se dalo z istim vsaj štrajkarjem prizanesti. Tudi jaz sem se bil tu ponesrečil pri delu in sem bil doma en mesec, ker nisem bil zmožen za delo, toda nisem zahteval nikake bolniške podpore. Seveda je to ležeče na članu, če hoče storiti prostovoljno, ako je v resnici bolan. Jaz nisem proti bolniški podpori za tiste, ki so res bolni, toda simulan-tov ne moreih šteti med poštene ljudi. Nedavno sem se tukaj sestal z rojakom, katerega sem vprašal, če spada h kakšnemu podpornemu društvu, pa mi je odgovoril, da spada k “plašarske-mu,” ki je najboljše, ker tam dobi tako podporo, da mu je polna glava, namreč munšaj-11a. Dejal je, da je nekoč spadal k neki podporni organizaciji, in da se je javil bolnega, ko je bil zdrav in je delal, bolniško podporo pa je vendar dobil. Pripomnil je, da je doti-čna organizacija pozneje propadla. Jaz sem dejal, da ni čudno, če je propadla, ker je imela take člane. Pripomnil sem tudi, da pri naši organizaciji ni prostora za take člane. Tukaj so jako slabe razmere. Že dvakrat so nam odtrgali plačo in zdaj plačujejo le po $1.65 od sežnja. Draginja je velika, slabo vreme nas vec- dei' kogar za vabiti sem za ^ Za sedaj se delo le tešk°^so in življenjske potreb^'1 if. drage, torej, ako človek1^ la in nima denarja, beda potrka na vrata.' ’ \ Kar se tiče našega d1^' ^ V . . 1*gC*' ■ nega življenja, moram 1 ,0$ti Še i se tukajšni Slovenci zavedajo, da je potrebnosti sebo.jna sloga. Le v tej naprej, ker to je edino ^ pot. Le sloga nam m0'^-dobiti ugled med drugim1 ^ Ko bodo pripadnik' složni, di narodnosti videli, da !ujemo za dobrobit nas bodo spoštovali in mo s ponosom lahko kot Slovenci. Opustim® pi1" nje po časopisih, ker ^ ne pomaga k ugledu,^ ^ koristi našemu di'u^a življenju, ker brez P ^jj' razdvaja. Že tako hen narod in če se raz ^ še na več taborov, ne d* dosti, in javnost bo s0_ } ^ izhajamo iz naroda, ki le luno. Da nam medseb^J fl piri ne koristijo, razvi 1 $ nas ^ to in* lahko iz tega, da se mladina včasi nekako si® J' Krivi smo tega sami, * ^ mo napuli, se pikamo P0.^!# in posledice tega P^ i#^l - „ — -------------------- jn šo ameriško izobrazbo more razumeti nasi kostnih prepirov. To da se nas izogiblje in izogibala, če se ne bon t siti bolj složni ni. Opustimo tisto so nepotrebne debate 11 štvenih sejah. Naša ^ tega ne odobrava, ker ,„!i . • toliki dili biti boli složni m nes111/ ne V pikanje, ker to nam ^ nikdar koristiti, ampa n^\ dovati. Na urednike listov bi pa apeliral, V pikanjem bašejo s^aV^jlo niške koše, bo več R°r^jco j) ti* šemu ugledu in nap,e roda. In to bi moicžl tudi za kakšno drug® no, ne samo za Detroi • ? člane društva Trig 144 JSKJ, kakor _ tu° te ”, tukajšne Slovence in ^ ^; vate vabim, da poseW ^ co, katero priredi na:,er gio' / v soboto 3. marca ^ skem Delavskem Dom (Dalje na 7. str£,n So v i bo boi do- »a Pili ri < tli. kaj ost, Hi toi las to; C ?ai !tve *«!)] 20, Met •udi !ati % 4' ieV; k y 1*» S \ H \ lkii< 'i1' 1^ h h: % j *»68: S s Si % M \] H S: s % K K % i( s % S. S % V* 'h j) c c v dels-po-L hra-tvene la i'a dHa‘ ;g ji3- služi'1 žnjeV jalic° ili več pri»el je tJ' zguba lo, d* obi iz ril,d3' prip°‘ :ohola ■ alk®’ [no P° _ tud1 zaPu; niinii sin- e i>3111 ,isan°' to, \ pepe plo*1*’ la ^ tos ^ Bon'0 o«< r.J> ;iČiČ> JSKJ Mich ;*ii«f /SO DOPISI Nadaljevanje iz 6. strani) So ^llery Ave. Prišel sem h 0 s člani veseličnega od-0ra in ti 'odo so me zagotovili, da dov P°setniki prav gotovo za-ua Igrala bo dobro zna-|. rh°včeva godba in nasto-s .0^° kar trije pevski zbo-j ^dkimi našimi popevka-Kaj or inia za goste še' ne- °stal P0Sebneea, kar jim bo .0 y lepem spominu; tako bilo namreč povedano. ^ 1 na svidenje vse, kar je .08a> mlado in staro v sobo f »arca! Pozdravom Peter Klobučar, Predsednik dr. Triglav, št. 144 JSKJ mi pe: i K "■ ■>< »"i t«' J i» & fj J* o ^ V V* o f 0 If »i ” t a, Joliet, 111. iv]an?m društva sv. Petra in Ij*’ Št; JSKJ naznanjam. tye ,nas Poznani in agilni dru-* tajnik John L. Živetz le 19. februarja nenado- Hph u°Iel.in se P°dal v st- Jo' \ hišnico, kjer je bil dne fieii Uar-ia operiran na sle-tttjj'. ^ne 22. februarja je bi Ct0tako na slepiču operi-rank Zupancich, čl an na-»tjr, mladinskega oddelka, 0 Bele 13 ie^ Obema želi-sJa hi skoro' okrevala. Op. urednika), tj . ^rem tako zlepa poza-VfV|Se društvene seje, ki se iav>Sl a v nedeljo 19. februar-1(jSP°dnjih prostorih Slovele. y p r v i vrsti mi je *t>a ,°S^ da se v imenu dru-našemu društve-Vl?ll Predsedniku John J. Ži-VJ(jji st-arejšemu, ki je vzorne %, konci seje pa se je i. 1 čla "len worn in članicam za 3Ž»° *S> 111S J no P to nit' icl< lpo p0set in vzoren red in VJlyal, da bi se vsake seje itp0^ , °dal, da imamo “zadi ne-Hu lla.i vsak ostane na svo-. aežu ,k0 bo seja zaklju Seveda smo ubogali, nago b jli prijazno postreže \ ^Učnimi okusnfhfido ^ 1 tekočih in drugačnih ^ Nekaj teh dobrot je ^ el naš društveni tajnik, Sel 2e*° obžalovali, da se ni ? p ^ /n -tn' itll° , rlS , ■ .s«1 & !eV> « Sl«1 i z njegovim dovoljenjem na seji sklenilo, da se to pošlje uredništvom slovenskih listov v priobčitev. Namreč, da naj se vse slovenske pomožne akcije, kakor tudi posamezni pošiljatelji daril v naselbino Imperial, Pa., pismenim potom odzovejo na spodaj podpisanega društvenega predsednika, vsaj do 15. marca. Omenijo naj odkod in na katero ime so kaj poslali za tukajšne stavkarje. V rešitev te zadeve se bo zopet vršila izredna seja dne 17. marca ob dveh popoldne. Na dotični seji bodo došla pisma odprta in v navzočnosti stavkarjev preči-tana. S tem hočemo priti na jasno, da-li nam je res bilo kaj prikritega, ali se hoče prizadetemu le škodovati na ugledu. Vsaki prejemalec daril bo moral z dokazi na dan komu in koliko je izročil od prejete po-šiljatve, njemu izročene v delitev. — Vsem darovalcem pa izrekamo iskreno zahvalo za pomoč v našem boju. Z vašo pomočjo upamo zmagati. — Za društvo št. 106 SNPJ : Frank Augustin, predsednik, Box 578, Imperial, Pa.; John Virant, tajnik; John Mravlje, blagajnik Claridge, Pa. Kot je bilo že poročano, se je vršila veselica skupnih društev v korist štrajkarjem na 28. januarja v Slovenskem Narod nem Domu. čisti prebitek veselice s prištetimi prispevki po sameznih društev je znaša) $260.80. Ta svota je bila razposlana v posamezne naselbine, na naslove poverjenikov sledeče: Meadowlands, Anton Ažj man: $25.00; Moon Run, Frank Podmilšek: $25; Imperial, John Virant: $25; Library, Jacob'Dolenc: $25; South View, Fred Železnik: $25.00; Burgettstown, Mike Klopčič: $25.00; Russeltown, Jacot Pompe: $25.00; Bentleyville Andrew Lovšin: $25.00; Renton, Ignac Perme : $25,00 ; Center, Frank Schifrar: $21.80. Skupaj $246.80. V imenu odbora se-vsem, k; so pripomogli k uspehu veselice, najlepše zahvaljujem, štraj-kujočim premogarjem pa želim skorajšno zmago. Anton Kosoglav, tajnik S. N. Doma valkam, kakor tudi glavnemu odboru JSKJ, ki nas ne pozabi v teh teških časih. Z bratskim pozdravom Anton Maslo, tajnik dr. št. 161 JSKJ. Rockingham, Pa. Članom društva Ilirija, št. 145 JSKJ sporočam, da je bilo na februarski seji sklenjeno, da tisti, ki niso plačali 3 dolarje v društveno blagajno, to nemudoma store. Kdor ne bo plačal do meseca aprila, bo suspendiran. Tako je bilo sklenjeno na seji dne 13. februarja 1928. Prosim člane, da vpošte-vajo ta opomin. — Z bratskim pozdravom John Zalar, tajnik dr. št. 145 JSKJ % Sovorov, ki so bili vsi v i« T St V Tor? h s.eni> ki so pripomogli 111 zabavi, prav lepa -’a in J. S. K. Jed- V8 pa tiče plačevanja V A £ , a> ostane vse pri sta-\/di je tajnik bolan; 'igo ^ želim, da ne bo Z skim pozdravom l^ouis Martincich. Sajnik dr. št. 66 JSKJ. bla J’0w> Imperial, Pa. SLOVENSKI DO-11 JAVNOSTI. — bila izvanredna fS*Je d™štva Pi'ostost 4 ®žilt . Te seje se je Udi član gl. odbora. v ^trabane, Pa. Ome-po naročilu iz t * ^ je ..'■'rada in njegova na-tuv 1.a Poizvedeti o polo- N^šnihstavkar; -! jev, ozi- našega društva prišlo tudi gle- f \,Cl®nov ^.t>°ap,0e- Je 'K^ha''6 ^rajkarjem, odkod in kako se ista deli. nj'lfin ' (j Prišlo na površje, da ?>,: Sv u kaj § ni h stavkarjev tla ?',e r°kG pošiljal pro tif, °č L°Zadevne urade za J' p'.'1 stavkarje tudi sam ij^i delitvi so pa tu- h' rjl prišli na sum-\ g0va delitev ni bila dob-’ dosti jasno kdo \Jvte. 8e_ ne čuti nič kri-^g0v' 0ziru, in ker se gre 0 dobro ime, se je Farreli, jr*a. Dne 10. marca priredi Slovenski Delavski Dom veselico v korist štrajkujočih premogarjev. članstvo vseh tukaj-šnih podpornih društev je vabljeno, da v obilem številu poseti to zabavo, katere dobiček je namenjen našim siromašnim sobratom. Društvi Sloga J. S, K. J. in Slovenec SNPJ sta že pobirali prostovoljne prispevke v ta namen. Vse to pa še ne zadostuje, zato je še član-tvo Slovenskega Delavskega Doma stopilo v akcijo, ter je na svoji seji dne 19. februarja zaključilo, da za večer 10. marca da na razpolago vse sobe kakor tudi dvorano brezplačno za prireditev veselice v korist trpečih premogarjev. Tudi godbo preskrbi S. D. Dom. Ne pozabite priti na veselico vsi, ki imate le iskrico usmiljenja do naših trpečih sobratov in »pomagajte jim po svojih močeh. “Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze,” je dejal že naš pesnik Gregorčič. Frank Kramar. Butte, Mont. Redko kedaj se vidi dopis v Novi Dobi od tukaj iz zapada. Ne vem vzroka, torej se oglasim ter naznanim našim jugoslovanskim dekletom in ženam, da smo ustanovile še eno žensko društvo, in sicer pod ime-aom Western Sisters, št. 190 J. 3. K. Jednote. Mogoče bo kdo rekel, čemu še eno žensko društvo, ko je že eno v Butte, Mont. Nič zato, saj je tudi moških društev več in vsa dobro napredujejo. Ker jih je več, 2ato moški ne pristopajo v angleška društva in v insurance, ter imajo različne organizacije. Tako tudi ženske, koliko žen srečam, ki povedo, da so v Mac-;abee Lodge itd. Podpirajte laše organizacije, ko ste pre-oričaiie, da so dobre in poštene v vseh zadevah. Jaz sem čla-aica treh naših organizacij, pa aobene angleške, in sem z vse ni zadovoljna. Društvo smo organizirali 12. februarja, 'in kar je dosedaj, lobro napreduje. Imele smo 21. februarja maškaradno ples-io veselico v Narodnem Domu / korist blagajne; veselica se je dobro obnesla. Prvo se mo-■amo zahvaliti našim sobratom Iruštva sv. Martina, ki so nam .lili dobre volje v pomoč in kupili iz njih blagajne 25 tiketov. Hvala sobratom Charles Lusin, Anton Crnich in John Petritz za pomoč na veselici. Cast tudi sosesVram omenjenega društva, ki so delale kar največ je bilo v njih moči za dobro postrežbo. Tudi hvala sobratu lohn Desliču za govor in navo-lila pri naši prvi društveni seji. Sosestre, glejte, da boste \rsaka pridobila nekaj članic in delajmo vsi za enega in eden za vse. Potem bo sloga, in v slogi je moč. Več se pogovorimo na naši prihodnji seji 15. marca. S pozdravom Paulina Slogar, tajnica dr. št. 190 J. S. K. J mesečne seje, ki se bo vršila 4. marca. Nadalje je bilo takrat sklenjeno, da vsak član, ki na omenjeni seji ne bo navzoč, plača 50 centov v društveno blagajno, članstvo je torej prošeno, da se polnoštevilno udeleži seje dne 4. marca. John Nahtigal, tajnik dr. št. 172' JSKJ. Diamondville, Wyo. Odmevi veselice, katero so priredila vsa tri tukajšna slovenska podporna društva za štrajkujoče premogarje in ki se je vršila 18. februarja, so sledeči: Društvo sv. Mihaela Ar- hangela, št. 27 J. S. K. Jednote je poslalo na glavnega tajnika svoto $50 v svrho plačevanja asesmentov za najpotrebnejše štrajkarje. Društvo št. 109 S. S. P. Zveze poslalo je na glavni urad S. S. P. Zveze $50.00, in društvo št. 253 S. N. P. Jednote je poslalo na glavni urad S. N. P.. Jednote tudi $50.00 v isti namen. Članom društva št. 27 J. S. K. Jednote, katerih se tiče, priporočam, da se bolj pogosto udeležujejo društvenih sej in bolj redno plačujejo mesečne asesmente, kakor se je to godilo do zdaj. Z bratskim pozdravom Z. A. Arko, tajnik-blagajnik dr. št. 27 JSKJ bo vršila zadnji pondeljek a juliju v mestu Ely, Minnesota. Apeliram na člane in članice, da se polnoštevilno udeležijo te seje in izvolijo delegatom dobre in zmožne člane, ki bodo gledali za korist društva in naše vzorne J. S. K. Jednote. Ne pozabite torej vsi priti'na sejo 8. marca zVečer! Z bratskim pozdravom John Schutte, tajnik dr. št. 21 JSKJ. Lloydeil, Pa. ZAHVALA. — Tem potom se iskreno zahvaljujemo slovenskemu pevskemu in izobraževalnemu društvu “Bled” iz Conemaugha, ki je za naše štrajkarje poslalo svoto $120. Na redni seji društva sv. Petra in Pavla, št. 35 JSKJ je bil izvoljen odbor osem članov, katerega naloga je bila, da ta denar razdeli med najpotrebnejše Slovence v tej okolici, če kateri misli, da se mu je pri delitvi podpore storila krivica, naj se pritoži na omenjeni odbor na prihodnji društveni seji, ki se bo vršila 18. marca. Smo nekoliko denarja prihranili do takrat, da se lahko poravnajo morebitne krivice. — Društvu Bled v Conemaughu pa še en krat najlepša hvala! Za odbor: John Jereb, tajnik dr. št. 35 JSKJ Bishop, Pa. ZAHVALA. — Tem potom se v imenu članstva društva Napredek, št. 161 JSKJ naj-lepše zahvaljujem darovalcem prostovoljnih prispevkov za nas stavkarje. Ako ne bi bili dobili pomoči, ne vem če bi mogli ostati člani organizacije, ker smo finančno do kraja izčrpani. Tako pa nam je sobrat glavni tajnik poslal iz fonda za štrajkarje, v katerega prispevajo dobri rojaki, svoto $35.00, da smo mogli plačati naš mesečni asesment. Hvala še enkrat vsem darovalcem in daro- La Salle, Ih. Vsa tukajšna slovenska podporna društva pripadajoča k raznim jednotam in zvezam, kakor tudi samostojno 'društvo Edinost in dramatično in pevsko društvo Soča so sklenila., da prirede v prid stavkajočih rudarjev skupno veselico dne 31. marca, to je na soboto večer. V nedeljo popoldne, to je 1. aprila, bodo pa nastopili razni govorniki, kateri pridejo od drugod; za govorniki pa nastopi društvo Soča z dramatično igro. Vse podrobnosti o igri, veselici in govornikih bodo priobčene pozneje, ko se vsa stvar uredi. Vse sosedne naselbine se prosi, da ne prirejajo veselic ali drugih priredb na zgoraj omenjene dneve. Prosi se rojake, da se udeleže teh dveh priredb, da tako pomagamo našim sotrpinom, kateri se bore za svoje in naše pravice. Več o tem bom poročal pozneje. Z bratskim pozdravom Frank Martinjak. Pittsburgh, Pa. članice društva Marije Vne-bovzete št. 182 JSKJ vabim tem potom, da se udeležijo polnoštevilno prihodnje seje, ki se bo vršila 4. marca v navadnih prostorih. ICot ste lahko čitale v našem uradnem glasilu Nova Doba, dobilo je naše društvo kot nagrado žensko zapestno uro za največje število pridobljenih članic za žensko društvo. Torej pridite vse, da določimo kaj se ukrene s to nagrado. Poleg tega imele bomo za ukrepati še o drugih važnih zadevah. Naprošene ste d;alje, da redno plačujete svoje mesečne prispevke, ker po hišah hoditi in kolektati asesment je težavno. kajti tajnica vsak prosti čas porabi za druge društvene opravke. Torej pridite na sejo, in tam plačajte svoje prispevke in pripeljite vsaka po eno novo kandidatinjo. Ne prezrimo poziva gl. predsednika, oziroma glavnega odbora, da se potrudimo 'in skušamo spraviti število skupnega članstva naše Jednote na 20,000 do prihodnje konvencije. Polje je še široko in dela dovolj za vse. Moški naj se trudijo za povzdigo in rast moških društev, me ženske moramo pa gledati, da napredujejo naša ženska društva. To bo v ko rist Jednoti in nam vsem! S sestrskim pozdravom Anna Sneler, tajnica dr. št. 182 JSKJ. Barberton, O. Ponovno prosim, da mi dovolite nekoliko prostora v priobčitev imen darovalcev, ki so prispevali za štrajkujoče premogarje. In sicer je bila 19. in 25. februarja nabrana svota $14.75, in dne 2!>. februarja poslana na Pennsylvania-Ohoi Miners Relief Committee v Pittsburgh, Pa. —• Prispevali so po en dolar: Joseph Jerman, F. Virant, J. Župec, F. Smuk, J. Mesik, L. Križaj, J. Šuštaršič, M. Železnik in L. Novak. Po 50 cetnov so prispevali: F. Ocepek, J. Bouha, F. Likovich, F. Žagar. A. Krantz, A. Lipovski, S. Stankov. J. Balant, J. Župec, G. Sonof in Mile Hodak. — Joe Kraba je prispeval 25 ceiltov. Skupaj $14.75. Nabral : Joseph Jerman, član dr. št. 44 JSKJ. Denver, Colo. člane in članice društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ uradno po-zviljam, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila 8. marca ob sedmi uri zvečer Na tej seji se bodo volili delegati za konvencijo, katera se Sharon, Pa. V zadnji številki Nove Dobe sem opazil dopis iz te naselbine in sem seveda mislil, da je moj ker dozdaj nisem razen mojih videl še nobenega dopisa iz tega kraja. Na vrsti je bil tudi moj, in sicer pod razpravami c pravilih. Pa sem začel citat dopis iz Sharona, da se prepri čam, kako mi je urednik ustre kajti to vem, da mora vsakeg: popraviti. Citam in čitam, pr je bilo že od začetka tako, da n soglašalo z dopisom, katereg. sem poslal. Že sem sumil, ke je list izšel na pepelnico, da jt sobrat urednHrma pustni veče: malo preveč pogledal v čaše newyorških tekočih dobrot, de je moj dopis tako zelo izpreme-nil. (Mi smo v tem oziru lokalni patrioti in verujemo, da za-more zlate solnčne žarke najbolje vsrkati in naj slajše vte-lesiti vinska trta, rastoča na bregovih Erie jezera. Op. urednika). Ves užaljen sem odložil list na mizo in že sem nameraval napisati hud protest. Kaj vse mi je v moji razburjenosti vršalo po glavi, to ostane moja tajnost. Sobrat urednik pa gotovo ne bo zameril, ker sem se prepričal, da nisem imel nobenega vzroka za protest. Moj dopis je bil priobčen pravilno pod posebnim naslovom o razpravah o pravilih, oni drugi dopis is Sharona, katerega sem pričel čitati, je bil pa od mojega starega znanca in prijatelja Lenarčiča, o čemur sem s ? prepričal, ko sem list obrnil i:i videl njegov podpis. To je dokaz, da naglica nikoli ni kaj prida. Bil sem malo presenečen, ker časti lačen nisem bil še nikoli, in sobrat Lenarčič povdarja. da ima društvo št. 174 dobrega in agilnega tajnika. Jaz bi želel še boljšega in tudi mlajšega, ki bi utegnil imeti več sreče pri lepem spolu. Sicer je pa nn drugo stran tudi res, da če bi vsak družinski oče vpisal vso svojo družino v našo organizacijo, kot je storil gori omen j en: sobrat, bi Jednota hitro nara sla. Družinski oče, ki ima sedem članov družine vpisanih v dve podporni organizaciji, se zaveda svoje dolžnosti napram sebi ir svoji družini, kakor tudi napram podpornim organizacijam No, če se pri mojem prijatelju štorklja še katerikrat oglasi, naj bo zagotovljen, da bom takoj po njenem odhodu že čakal pri stranskih vratih, da mi perspektivnega novega člana pri sprednjih vratih kdo ne odnese Veliko je res odvisno od dobrih društvenih uradnikov, posebne: id agilnih tajnikov, nič manj pa ni odvisno od dobrih družinskih očetov, ki skrbe, da je vsa družina vpisana v eno ali več podpornih organizacij. Oboje vrste člani so posnemanja vredni. Sicer imamo pri našem društvu prilično število takih družin, toda zamogii bi jih imeti še več. Precej rojakov še živi v naši naselbini, ki bi lahko postali člani J. S. K. Jednote, pa še niso. Torej prijatelji, nagovorite svoje prijatelje, članice, nagovorite svoje prijateljice, da se nam pridružijo. Privedite jih na prihodnjo sejo 4. marca, da jih vpišemo. Vsi naj bi dali vpisati tudi svoje otroke. Vsakega posameznika lahko zagotovim, da mu ne bo žal. Za leto 1928 je zopet prosta pri-, stopnina za odrasli in mladinski oddelek, torej pristopijo lahko novi člani z malimi stroški. Opozarjam tudi člane, da so zdaj v teku razprave o pravilih in da ni več daleč do konvencije. Oglasite se z dobrimi nasveti, bodisi na sejah, bodisi v Novi Dobi. Za to ni treba kakšne posebne , učenosti, kajti urednik drage volje popravi slovniške napake. Glavno je, da so nasveti dobi'i. Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote! Anton Zidanšek, tajnik dr. št. 174 J. S. K. J. RAZPRAVE O PRAVILIH Center, Pa. Bliža se trinajsta redna konvencija J. S. K. Jednote, zate bom tudi jaz napisal par besed k razpravam o pravilih. Kot se kaže, nam bo ta nesrečni ‘K” letos zopet zavlekel konvencijo in nas bo stal precej denarja. Spominjam se, ko sem v starem kraju hodil v ;olp k Sv. Antonu, da sem bil precej navihan. Neke nedelje ijutraj se je mati sešla z učite-jem in ga je vprašala, kako se kaj učim. Učitelj ji je dejal, da če se Tone ne bo kmalu poboljšal, da ne bo več Eržen, ampak postal bo Ovsen. Mati je prišla domov in je jokaje povedala očetu, kaj ji je rekel učitelj. Oče mi jih je seveda naložil na zadnjo plat, ampak jaz sem pozabil, če je tisto kaj pomagalo k poboljšanju ali ne. Mati je tudi vprašala očeta, če misli, da bi bil kaj boljši, ako bi jaz ne bil Tone, ampak kaj druzega. Kaj je oče odgovoril. ne vem. a meni se zdi. da ne vsestransko razpravo. Meni se zdi, da če bomo zahtevali tako podporo kot jo do sedaj, morali bomo več plačevati v bolniški sklad. Moje mnenje je, da je boljše podporo znižati, kot pa asesment zvišati. Po moji sodbi bi bilo umestno, da bi se za prve tri ali štiri dni bolezni ne plačalo podpore in pa da bi se odpravil tridolarski . razred. Za tri dolarje se že f izplača “bolan” biti, in nekateri zdravniki so že taki, da radi njih dobijo lahko podporo člani, četudi so sposobni za ,tdelo. Dalje je v naših pravilih točka, da vse morajo bolni člani zdraviti samo pri zdravnikih, kateri so znani kot doktorji medicine, drugače niso opravičeni do bolniške podpore. Jaz se s tem ne strinjam. Poznam več ljudi, katere so zdravili ta-kozvani kiropraktorji in so jih ozdravili v kratkem času in za malo plačo. Pri našem društvu smo imeli lansko leto bolnika, katerega je zdravil kiro-praktor in je bil zdrav v dveh tednih. Ako bi ga bil zdravil doktor medicine, vzelo bi bilo več kot mesec dni, da bi ga bil ozdravil. Seveda naš vrhovni zdravnik mu je v smislu pravil odklonil podporo v znesku $13. Ako bi ga bil zdravil doktor medicine, bi mu bil odobril podporo za $30.00 ali več. Zato priporočam, da se ta točka v pravilih popravi. Seveda je potrebno tudi strogo nadzorovanje bolnikov. To naj zadostuje za danes. Ako mi bo čas pripuščal, se pa še kaj oglasim. Mislim, da je dolžnost vsakega člana, če misli, da bi se dala pravila kaj izboljšati, da se z nasveti oglasi v Novi Dobi. — Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote! Anton Eržen, predsednik dr. št. 33 JSKJ. Elcor, M mn. Ko prebiram dopise v Novi Dobi, izprevidim, da se člani vedno bolj pogosto oglašajo in razpravljajo o pravilih. Nekateri člani se zavzemajo za izpremembo imena in za odpravo tistega “K.” Da ne boste mislili, da se vsi s tem strinjamo, rečem, da ime ja meni gori ali doli, in zakaj bi si toliko stroškov . nakopavali, ko jih imamo tako deteti. Jaz sem mnenja, da smo imeli že dvanajst konvencij in na istih so naši delegati že marsikaj dobrega ukrenili, na prihodnji konvenciji pa lahko iz-premenijo dobo konvencij, da se bodo konvencije vršile na šest let, mesto na štiri, da ne bomo imeli toliko stroškov. Ime s svojim “K” pa naj ostane, kakor je bilo do sedaj. — Pozdrav vsem članom! Ignatz Novian, član dr. št. 110 JSKJ, McKinley, Minn. bi bil nič boljši, četudi bi bil Jaka, Janez ali kaj druzega. Drugače pa je z imenom naše Jednote. Ako bi bili njeni ustanovitelji vedeli, takrat ko so jo ustanovili, koliko nepotrebnih stroškov bo organizacija imela zaradi svojega imena, gotovo bi ji bili izbrali kakšne drugo ime. Dosti se govori in piše, da naša Jednota ne bo napredovala, če ne spremenimo imena. Jaz pa mislim, da če bo pod novim imenom napredovala tako kot pod sedanjim, da bomo lahko zadovoljni. Sicer pa nisem nasproten iz-premembi imena in celo mislim, da je boljše, da se ime spremeni, da bo enkrat konec te sitnpsti. Ako tega ne storimo sedaj, se bo ta zadeva ob ravnavala še na nadaljnih kon vencijah in nam povzročal: stroške še na bodočih konven cijah. Tako se bo še nadalje jednotin denar proč metal radi teh debat, Jednota pa vsled tega ne bo nič boljše napredova- la- i Imamo pa dosti bolj važnih točk v naših pravilih, kater bomo morali izboljšati, če hočemo, da bo Jednota napredovala. Ena največjih ovir napredka organizacije je za sedaj brezposelnost, ki marsikje hudo gospodari. Pri našem’ društvu bomo morali iti rakove pot, če ne bo kmalu stavka končana, ali če ne dobimo kak sne pomoči,od drugod. člen 36. o bolniški podpori zasluži posebno pozornost iv Johnstown, Pa. Društvo Planinski Raj, št. 172 JSKJ je na letni seji meseca decembra sklenilo, da se mora vsak član udeležiti tri- Most samomorilcev. V nekem bolj stranskem delu Dunaja se spenja preko Donave most, ki ga imenujejo Reichsbruecke. Ta most je nedavno zahteval svojo tisočo žrtev. Od takrat ko je bil most zgrajen pa do zdaj, je v samomorilnem namenu skočilo z istega v Donavo 470 moških in 530 žensk. Največ žrtev je bilo tekom vojne. Oblasti premišljujejo zdaj, če ne bi bilo umestno posnemati Nemce, ki so imeli podobne izkušnje z nekim mostom čez reko Isar. Dotični kraj je jako romantičen, in samomorilci so včasi potovali več milj, da so se z istega mosta vrgli v vodo. Samomorov je bilo vedno več m oblasti so pri vrhu ograje dale napeljati več električnih žic. Na obeh konceh mosta je pa napis, da je v žicah električni tok. Od takrat ni bilo nobenega samomora več. Električna sila v žicah ni tako močna, da bi ubila človeka, sami omami ga ali : vrže nazaj na most. Jr t OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. V J? t (Nadaljevanj«) DRUGI DEL. Ladjin kuhar. VII. POGLAVJE. Grom v Bristol. Dalj časa je trajalo, kakor si je domišljal mirovni sodnik, predno smo bili pripravljeni za morje, in nobenega naših prvotnih načrtov — niti onega drja. Liveseya, da bi imel mene poleg sebe •— nismo mogli izvršiti, kakor smo nameravali. Zdravnik je moral v London, da poišče drugega zdravnika, ki bi prevzel njegovo mesto, sodnik je imel pulne roke dela v Bristolu, jaz pa sem živel gori v Mallu pod nadzorstvom varuha lova, starega Redrutha, skoro kot jetnik, vendar poln sanj o morju in najbolj mikavnih nad na tuje otoke in doživljaje. Ure dolgo sem zamišljeno sedel nad zemljevidom in premišljeval vse podrobnosti, katerih sem se dobro spominjal. Sedeč pri ognju v hišnikovi sobi sem se v svoji domišljiji bližal temu otoku od vsake mogoče strani; preiskal sem vsak oral njegove površine; tisočkrat sem splezal na oni visoki grič, ki ga imenujejo “Daljnogled” in vžival z njegovega vrha najčarobnejši in najlepši razgled. Včasih je na otoku kar mrgolelo divjakov, s katerimi smo se bojevali; včasih je bil zopet poln nevarnih živali, ki so nas zasledovale; vendar se pa v vsej moji domišljiji ni zgodilo ničesar tako čudnega in neprijetnega, kakor so bili naši resnični doživljaji. Tako so tekli tedni, dokler ni nekega lepega dne prišlo pismo, naslovljeno na drja. Liveseya z dostavkom: V slučaju njegove odsotnosti naj odpre Tom Redruth ali mladi Jakec.” Z ozirom na to opazko smo našli, ali pravzaprav sem našel jaz — kajti Redruth je znal samo tiskano brati — sledeče važne novice: “Gostilna pri stari sidri.” Bristol, 1. marca 17. . “Dragi Livesey! Ker mi ni znano, ali se nahajate še doma ali pa že v Londonu, pošiljam pričujoče vrstice na oba kraja. Ladja je kupljena in opravljena. Sedaj leži zasidrana, pripravljena za odhod. Nikdar niste videli lepšega skunerja; ime: Hispaniola. Dobil sem jo s pomočjo svojega starega prijatelja Bland-lyja, ki se je izkazal skozinskoz kot najboljši človek. Ta občudovanja vredni poštenjak je bil pravi suženj v mojo korist, in ravno tako vsak v Bristolu, kakor hitro se je izvedelo, v katero pristanišče smo namenjeni — po zaklad, mislim namreč. "Redruth,” sem dejal ter prekinil pismo, “drju. Liveseyu ne bo to všeč. Sodnik je vse izbrbljal.” “No, kdo ima več pravice?” je zagodrnjal varuh lova. “Steklenico ruma stavim, če nima sodnik pravice govoriti namesto drja. Liveseya.” Na te besede sem opustil vsak poskus, še nadalje se razgo-varjati in sem čital dalje: Blandly sam je našel Hispaniolo in po vsega občudovanja vrednih naporih se mu je posrečilo dobiti jo za pravo malenkost. So sicer ljudje, tukaj v Bristolu, ki imajo strašanke predsodke o Blandlyju. Drznejo si celo trditi, da stori ta poštenjak za denar vse, kar kdo poželi, da je bila Hispaniola njegova last in da mi jo je strašno drago prodal, očividno sama obrekovanja. Nikdo izmed njih pa se ne upa tajiti dobrih lastnosti ladje. Do sedaj ni bilo nobene zapreke. Povem naj, da so bili delavci Č mornarji in drugi v začetku hudo počasni; pa to ni trajalo dolgo. Mornarji pa so mi delali težave. Želel sem dobiti kakih dvajset mož-domačinov ali pa Francozov — vendar jih z naj večjo težavo nisem mogel dobiti več nego pol tucata, dokler mi ni sama sreča pripeljala pravega človeka, kakeršnega sem potreboval. Stal sem nekega dne na nabrežju, ko sem se spustil čisto po naključju ž njim v pogovor. Zvedel sem, da je star mornar, da je imel gostilno in da pozna vse mornarje v Bristolu, da je izgubil svoje premoženje in je želel dobiti mesto kuharja na kaki ladji. Šepal je tukaj naokoli celo jutro in je dejal, da voha morsko sol. Zelo sem bil ganjen — tudi vi bi bili — in sem ga ne glede na samo usmiljenje na mestu najel za kuharja na naši ladji. Dolgi John Silver mu je ime in nima ene noge; to sem smatral kot nekako priporočilo, posebno ker jo je izgubil v vojaški službi pod nesmrtnim Hawke-jem. Brez penzije je, Livesey. Mislite si to ostudno dobo, v kateri živimo. No, gospod, mislil sem, da sem našel samo kuharja, pa sem dobil vse moštvo. Silver in jaz sva v malo dneh nabrala celo četo najbolj utrjenih starih mornarjev, kar si jih more človek misliti — niso ravno lepi za oči, toda, po njihovih obrazih sode, naravnost predrznega značaja. Povem vam, celo s kako fregato bi se ‘lahko spoprijeli. Dolgi John se je ravnokar oprostil dveh izmed onih šestih j;li sedmih, ki sem jih jaz prej našel. Na mestu mi je dokazal, da sta bila dva taka nova in neizkušena mornarja, na katere se ne moreš zanesti pri kakem važnem dogodku. Sem pri najboljšem zdravju in prav dobre volje; jem kot vol, spim kakor klada, vendar ne bom vžival pravega veselja prej, dokler ne slišim hoditi svojih mornarjev okoli vretena krmila. Proti morju! Ho! živio zaklad! Slava morja mi je malo zmešala glavo. Sedaj pa, Livesey, pridite hitro; ne izgubljajte ure, ako me spoštujete. Mladi Hawkins naj se takoj poslovi pri svoji materi in Redruth naj ga spremlja; potem naj pa prideta kolikor mogoče hitro v Bristol. John Trelawney. P. S. Nisem še povedal, da je našel Blandly, ki pošlje, mimogrede povedano, pomožno ladjo za nami, ako se ne povrnemo do konca avgusta, krasnega človeka za prvega častnika — svo-jeglavnega človeka sicer, kar obžažlujem, vendar v vseh drugih ozirih pravi zaklad. Dolgi John Silver je našel zelo pripravnega človeka z imenom Arrow. Imam krmarja, ki žvižga, dr. Livesey; in tako bo življenje na Hispanioli kakoi; na kaki bojni ladji. Pozabil sem povedati, da je Silver mož, ki ima nekaj pod palcem; iz lastne skušnje vem, da ima denar v banki. Tukaj pušča ženo, da bo vodila gostilno; čvrsta-ženska je; dvema stari- ma samcema, kakor vam in meni, se že sme oprostiti, ako bi mislila, da ga žena pošilja na morje. i J. T. P. P. S. Jakec naj ostane pri materi eno noč. J. T. Lahko si mislite, kako me je vznemirilo to pismo. Od veselja sem bil čisto iz sebe; in če sem kedaj zaničeval kakega človeka, je bil to Tom Redruth, ki ni znal drugega kot godrnjati in tarnati. Vsakdo izmed nižjih varuhov lova bi z veseljem zamenjal njegovo mesto z njim; vendar to ni bilo po volji sodnika m volja sodnika je bila vsem postaja. Nikdo razen starega Redrutha se ne bi drznil niti godrnjati. Naslednjega jutra sva odšla peš proti “Admiralu Benbow-u” in tam sem našel svojo mater pri dobrem zdravju in dobri volji. Kapitan, ki je bil toliko časa vzrok vseh sitnosti, je odšel tja, kjer hudobneži nehajo provzročati neprilike. Mirovni sodnik je bil dal vse popraviti, prebarvati gostilniške sobe in znamenje in je dodal tudi nekoliko pohištva — pred vsem krasen naslanjač za mater pri točilni mizi. Najel ji je dečka kot učenca, da ne bi pogrešala pomoči za dobo moje odsotnosti. Pri pogledu na tega dečka sem prvič pregledal svoj položaj. Do tega trenutka sem vedno mislil samo na dogodke pred seboj in prav nič na dom, ki sem ga zapuščal; spričo tega nerodnega tujca pa, ki naj ostane mesto mene tu pri moji materi, so mi prišle solze v oči. Bojim se, da sem se zelo znašal nad tem dečkom; ker ni bil vajen takega dela kot novinec, je bilo na stotine priložnosti, da sem ga popravljal, ga postavljal v stran, in prav nič nisem bil izbričen pri iskanju takih prilik. Noč je minula in naslednjega dne po obedu sva bila Redruth in jaz zopet na nogah in na poti. Poslovil sem se od matere in zaliva, kjer sem živel od svojega rojstva, in od dragega starega ‘ Admirala Benbow-a;” pa ker je bil sedaj prebarvan, mi ni bil več tako drag. Ena mojih poslednjih mislij se je nanašala na kapitana, ki se je tolikokrat sprehajal po obrežju s svojim tri-oglatim klobukom, brazgotinastim licem in starim daljnogledom od medi. V prihodnjem trenutku sva zavila okoli vogala in moja domačija mi je izginila izpred oči. (Dalje prihodnjič) -------------o------------- GLASOVI Z RODNE GRUDE Kasacijsko sodišče v Beogradu je nedavno pretresalo obsodbo dveh zloglasnih razbojnikov, ki sta okrog Valjeva tekom enega leta izvršila 83 razbojstev. Hajduka Ivan Maksimovič iz vasi Drenovca in Bajo Omerovič iz vasi Bastove sta bila strah in trepet vsega prebivalstva v valjevskem okrožju. Ta dva strahotna razbojnika sta celo za plen bornih 10 Din bila sposobna, da na barbarski način oropata svoje žrtve in jih sadistično izmr-cvarita. Po prvi aretaciji zaradi nekaterih deliktov sta se Ivan in Bajo v zaporu seznanila z zloglasnim hajdukom Bojovičem in z njim izdelala načrt za pobeg iz jetnišnice. V noči med l 19. in 20. novembrom 1923. so J vsi trije z žlicami razpraskali | zid, razdejali opeko, zlezli skozi j luknjo na hodnik, ubili dva jet-1 niška paznika, pobegnili v šumo in začeli hajdukovati. Kmalu pa so se sprli in se zopet ločili. Bojovič je začel operirati na lastno pest. Ivan in Bajo pa skupno. Naključje je hotelo, da je Bojovič kmalu zopet padel pravici v roke in je bil za svoja razbojstva justificiran. Ivan Maksimovič in Baja Omerovič pa sta še vse leto hajdukovala in končno v maju 1924. tudi onadva padla orožnikom v mrežo. Tekom enega samega leta sta Ivan in Baja, kakor omenjeno, izvršila 83 razbojstev, umorila dva človeka, izmučila pa večje število žrtev in naropala 180,000 dinarjev. Prvo sodišče je obsodilo Ivana Maksimoviča in Bajo Omeroviča na smrt z ustrelitvijo in vrhu tega (po srbskem kaz. zak.) na 846 let J težke ječe. Kasacijsko sodišče je zdaj j razveljavilo sodbo valjevskega sodišča, ker smatra, da je ocenitev posameznih zločinov bila še vseeno prenizka in da bi bile valjevsko sodišče moralo za večino razbojstev izreči smrtno kazen ali vsaj 20 let težke ječe. Spričo tega se bodo torej izvršile samo še nekatere formalnosti, a smrtna kazen obema hajdukoma nikakor ne odide. Pričakovati je, da bosta v kratkem ustreljena. Križev pot za stanovanji v Celju. Reveži so oni najemniki, katerim so odpovedana stanovanja. Bliža se 1. majnik, ko bo treba stanovanje izprazniti, a nihče od teh najemnikov ne ve, kje bo dobil streho. V zadnjem času je bilo odpovedano stanovanje mnogim strankam, ki begajo sedaj od hiše do hiše in od gospodarja do gospodarja in sprašujejo znance na cestah in ulicah za morebitna prosta stanovanja. Kolikor je znan položaj v Celju, se bo število teh begajočih v kratkem še pomnožilo. OTON ŽUPANČIČ, 50 LETNIK Dne 23. januarja t. 1. je poteklo 50 let, kar se je na Vinici v črnomaljskem srezu ljubljanske oblasti narodi) Oton Župančič, sedanji, daleč preko meje širše naše domovine sloveči pesnik in književnik. Ko je leta-1896. opravil maturo na ljubljanski I. državni gimnaziji in leta 1902. dovršil svoje študije na filozofski fakulteti vseučilišča na Dunaju, je leta 1903. pol leta služil kot suplent za zemljepis in zgodovino na ljubljanski I. državni gimnaziji. Nato je pa odpoto- ; val v Pariz, da si ondi izpopolni izobrazbo, V poletju 1912. : ije postal drgjpaturg pri gledališču v Ljubljani, leta 1913. pa je postal upravitelj arhiva mestne občine ljubljanske. Po prevratu je bil imenovan za dramaturga, leta 1926. pa za generalnega tajnika Narodnega gledališča v Ljubljani. Oton Župančič je doslej v knjigi izdal osem zbornikov svojih poezij (Čaša opojnosti, Pisanice, čez plan, Samogovori, Sto ugank. Ciciban, Mlada pota, V zarje Vidove), deveti zbornik njegovih poezij pa izda Društvo slovenskih književnikov v proslavo 501etnice njegovega rojstva. Župančičeve poezije prištevajo domači kakor tuji kritiki med bisere slovenske poezije, ki je kulturni svet prvič nase opozorila z mojstrovinami doktorja Franceta Prešerna. Otona Župančiča časti, kot dozorelega umetnika s širokim umetniškim obzorjem in zrelo močjo slovenski in ves slovanski literarni svet prav tako, kakor angleški, j francoski, italijanski, nemški i in španski. Še večji pomen pa je Župančičev kot najfinejšega obliko-; valca našega jezika, ki ga je i izbrusil in razkošno obogatil, j Zato so za naš jezik največje vrednosti njegovi prevodi. Prvovrstne umetnine so Župančičevi prevodi svetovno znanih del angleške (Chesterton, Dickens, Galsworthy, O’Neill, Shakespeare. Shaw, Wilde), francoske (Daudet, Ana-tole France, Flaubert, Mau-paassant, Merimee, Molliere, Rostand, Voltaire), italijanske (Dante: Trije spevi Divine “Commedie”), nemške (Mozartovi oper. Don Juan in For-tunio, Schiller) in španske (Calderon) književnosti. Zlasti sloviti so njegovi prevodi Shakespearjevih dram, ki jih je poslovenil doslej že deset: Machbeth, Othello, Mnogo hrupa za nič, Julij Cezar, Sen kresne noči, Zimska pravljica, Kar hočete, Beneški trgovec, Komedija zmešnjav, Ukročena trmoglavka. S temi svojimi mojstrskimi prepesnitvami je Oton Župančič slovenskemu gledališču omogočil, da goji klasiško dramo v vse večji meri, nego je morejo drugi odri, in da je svoj umetnostni nivo povzdignilo na res ugledno višino. • Razen svojih poezij je Oton Župančič v knjigi izdal svojo izvhmo zgodovinsko tragedijo “Veronika Deseniška”, ki je na repertoarju že vseh večjih naših gledališč. Prevel pa je tudi več iger za dramski repertoar. Vrhu vsega je Oton Župan-j čič urejal literarni reviji “Slo-j van” in “Ljubljanski Zvon”, j je bil literarni in kritični sp-trudnik raznih slovenskih, srbskih in hrvatskih revij in dnevnikov ter ureja danes 1 j ubij an- j ski Gledališki list. Njegova literarna produktiv-1 nost je torej izredno bogata. V priznanje njegove izredne veljave kot jugoslovanski pesnik in književnik mu je kralj Aleksander leta 1922 podelil red sv. Save III. razreda, pred sednik francoske republike pa ga je leta 1923 za posebne zasluge odlikoval z znakom viteza častne legije (la Decoration de Chevalier de 1’ Ordre National de la Legion d’ hon-j neur). Oboje jasno izpričuje, da je Oton Župančič mož, ka- j kršni so nam v ponos in čast. 1 Sloves njegovega imena je tolik, da je doslej še vsak od-1 lični inozemec, če ni zgolj po-! litik, ko je potoval po Jugosla- Kje je rojak John Umek, leta 19,19 je bival v Sykisville, Pa. Prosimo rojake, če kdo ve kje se sedaj nahaja, da mi spo-roče njegov naslov, ker mu imam nekaj važnega poročati. Joseph Svete, 1782 East 28th St., Lorain, Ohio. viji, posetil tudi Otona Župančiča, da se ž njim seznani in da naveže osebne stike ž njim. Ta širom sveta sloveči mož, cigar pesniška in književniška veljava v nemali meri' dviga ugled naše očetnjave v kulturni tujini, je sedaj generalni tajnik in dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani. SKUPNA ne®- kranjske in chr°m^!. štiri vrstne, , Štirih < »J Ako sle namenjeni v stari kraj, boste najbolje potovali, ako se pridružite enemu izmed naših skupnih potovanj, ki se bodo vršila kot sledi: 1. Velikonočno potovanje — 17. marca — na najnovejšem in najhitrejšem parniku Francoske linije — Ile de France. 2. Majniško potovanje — 28. aprila — tudi na največjem in najmodernejšem parniku Francoske linije — lie de France. 3. Tržaško potovanje —- 6. maja — na novem in hitrem parniku Saturnia, ki rabi samo 12 dni do Trsta. •1. Poletno ali glavno potovanje — 9. junija — zopet na slavnem Ile de France. Poznejša skupna potovanja bodo .'.vocasno naznanjena. Lahko potujete tudi po kaki drugi liniji aii ■/. drugim parnikom. Mi za-siopamo vse važne linije in vam lahko postrežemo v vsakem slučaju. V vašo koris^ jr CENA VOZNEMU LISTU III. RAZREDA . na*aj do Ljubljane.............................$114.67, tja ,/aj ' do Trsta ...............................$103.50. tja lJ! v Kdor je namenjen potovati, naj sc* čmiprej prija II. SKUPNI ALI MjOŠkTiŽLET s parnikom “PARIS” priredim« dne 12. maja 1928 (I. A. M.) . j;rn 5 Tudi tedni ho prideljen potnikom spremljevalec skozi do Ljubiji11^ jglet0 roko v vseh ozirih. Kdor se je vdelezil naših dosedanjih skuP01*1 prepričal, da se tedaj najbolj udobno in brezskrbno potuje. SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., I ELC0 THEATER - ELY, Ml stiki ‘The Marca 4. in 5. Milton Sills in Doris Kenyon v the Giants.” . s Marca 6. in 7. Estelle Taylor in Antonio Moreno ' “The Whip Woman”. . h Marca 8., ‘J. in 10. Garry Cooper, Evelyn Brent, in ^o:l v sliki “Bean Sabreur”. NE ZAMUDITE TEH PREDSTAV!