rti 'M Si1 kJen uspeh Glasbene .J tatice z oratorijem o» 4 | . Vnebovzetje Stanko Premrl napisal i 0 Sattnerjevem oratori. ?eS j^1 P°vedal preveč, ko je za- 'e glasba v njem iz- 1 in? mel°dijozna in globoko ^ ena in da so zlasti zbori f«$ k.'11 in učinkoviti. Glasbena s »J i '»lica i . . ,C$I itn•'■ Je včeraj podala ta !H V Slovenskem narod- sS fvmu na st- clair Ave-ga gis'4 h aja'a pod vodstvom g. Vušublja tak0' da bi šel g!-j !0 pred najbolj razva-lM %publiko- Dirigent Tone i or V6 Pa tudi skrbel> da ie Nko izvajan do vse P°" tdjjpl || in Glasbena matica ni 'VJ ijjj. 8 trudom in stroški, da -"J | °ratorij podan tako, kot )r i^ttner uglasbil namreč, ? 1 kr?.polefir klavirJa name- ! i, orgle, violina in flav- % K „ . fl5'" 15 naJ podamo oceno o slovenskem 0 Petju Glasbene matiju11/ ip0 'V' ko nam še vedno zvo-l^i I .Uses'h prekrasne melodiji jj ^ Preštudiramo ves ora-rd zb°ri' soli, osme- 1% ^ ' sPremljevanje klavirja fee orgel, otožno mile »0 m ljubkega glasu flav-®f2 vzklikniti: veliko si ih ■dirigent Tone Šubelj, If f lotil tega dela! Veliko i'^r^'1'1' toda podstopil se f»0v Je pač poznal zbor in JtjjfjR6 Pevske moči in zmož- glasbenim delom, orali, ^ Vnebovzetje, si je Hu-^fm^Jo er stekel nevenljivo Mil P' Za slovensko pesem. !r - Zl:)orih vidimo, da ga iN ?-ni bil°slovenca'ki bi K |m|1j , kos Sattnerju v 1IV zbore. In kakor si .«1 xPsi j!r stekel velikih zaslug, ^irC Je stekla včeraj"Glas_ tf) if h 1Ca' nam Je 0rn0£0_ >0 tudi v naši novi do- j Priliko seznaniti \ ' skoro bi rekli, edinim ,'!>ii ,sWenskim glasbenim i 1 Je popolnoma 'slovens' Sorii 1 ' J se nam zdi kot ope-rf \ ar popolnoma svoje-i^t •.!( j^era, kjer ni nič tuje-I k .letnega, nič domišlja-/y io|j Pak vse naše domače, napevi, (0 r. pesem, ki človeka f< Pd^1 srvcu> da se mu raz-* f!Wa skoprni vzpričo |l p f naPevov. f' Usp 0' so bi11 zbori za j Pnajlepši in nadvse f Viezbk)r dopadel dru-1(0 je pel tako prose-L t>0' z Libana, ženinu zve- 4 r Jo?lnoina dovršen bil LI Kr ^ube' U1 Louis Bel- t t 5' se nam zdi, da ni še VJ° z iahkoto pel. Na-y >a^0vršeno je pela mez-Q> ^ 0 Josephine Milavec-p 4 Sjs Prologu Ave Marijo. V/. N Ja7loge so imeli solisti: m b^tzPrank plut-Hel- } ^m' rank Bradach, in ') \ j ter duet Carolyn J ^ok ouis Belle, ki so vsi ? peli svoje vloge. ? Mlo J'6 bil zaključen z ') Molitvijo iz opere ^ \ (j a Rusticana: "Pojmo i kar je e' šu-M \ \ \ k oratori ju kot epi- A ■% Je zdelo, da je kot if \Vjahvalna pesem k vsej (C>al'1e na 3 strani) AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I tN LANGUAGE ONLY D©M©YIN?t AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Wnska pesem je včeraj triumfirala Tudi Zvon nam je podal prelep šopek pesmi < na koncertu Nad 300 ljudi se je zbralo v SND na 80. cesti sinoči, da bodo zajemali iz čaše sladkih melodij, ki ji je pel zbor Zvon pod vodstvom g. Ivana Zormana Občinstvo ni bilo razočarano, kajti že pri prvi pesmi "Kaj ti je, mojca," si je zbor osvojil srca poslušalcev. Celo preprosta narodna, "O majolčica," je bila zapeta s tako živahnostjo in preciznostjo, da je bilo ob činstvo nadvse vzhičeno. "Ciganska pomehulja" je bila zelo, zelo dobra. "Mi se radi veselimo," ženski zbor, je pa kar elektrizirala občinstvo. Agnes Žagar je pela solo arijo iz opere "Ciganka" in občinstvo jo je nagradilo s takim aplavzom, da je morala ponovno priti na oder in še peti. Mrs. Žagar je pač pevka po božji volji in v "Ciganki" je sinoči prekosila samo sebe. Tudi moški zbor, ki je zapel "O majolčici" je' tako ugajal, da je moral ponavljati. Zelo je ugajal moški zbor tudi v Ven-čku narodnih pesmi. Ves program, se nam zdi, je bil nekaj povsem novega, nekaj mnogo boljšega kot sicer. To je čutilo tudi občinstvo, ki je nagradilo pevovodjo in pevce s toplo in iskreno aklamacijo. Zlasti je izrazito pel moški zbor, z dovršeno variacijo, od silne moči glasov, pa do božajočih, mehkih, kot potok, ki se vali in hrumi čez pečine in slapove, pa se spokojno umiri, ko prižubori v ravnino v livade med cvetlice. Oba zbora, tako moški kojt ženski, kažeta uspeh fine tehnike gospoda pevovodje, ker^e^ la sta brezhibno in uglajeno, pa do vseh postanjkosti dovršeno tako, da se Zvon lahko prišteva med prve slovenske zbore v Ameriki. Bil je res zelo lep večer pri Zvonu in hvaležni smo mu za velik užitek. N0VEGR0B0VI Mary Ross V soboto večer ob 10:30 je preminila v Glenville bolnišnici Mrs. Mary Koss, rojena Bri-celj, stara 68 let. Doma je bila iz Ljubljane, odkoder je prišla v Ameriko leta 1902. Stanovala je na 19001 Arrowhead Ave. Tukaj zapušča sestro Lucijo Leskovec, v stari domovini pa sestro Albino Kaserman. Bila je članica društva Zavedni sosedje, št. 158 SNPJ in delničarka Slovenskega društvenega doma v Euclidu, Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. na Highland Park pokopališče. Frank Bernardic Šele 21 let star je preminil za pljučnico Frank Bernardic, sin Thomas in Doroteje Bernardic iz 1203 E. 71st St. Rojen je bil v Ameriki. Poleg staršev zapušča tudi brata Thoma in Roberta ter sestro Mary. Truplo je v oskrbi pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi. Pogreb se bo vršil v sredo v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in potem na pokopališče Kalvarijo, Paul Obradovich Danes zjutraj je umrl Paul Obradovich, star 67 let. Umrl Volite proli večjim vodnim računom in proti šolskim davkom za 5 let Tretji termin ne bo prinesel diktature, Poleg glasovnic, na katerih boste volili razne kandidate, od pi'edsednika Zed. držav pa do zadnjega okrajnega uradnika, boste dobili jutri tudi tri nadaljne glasovnice, katere so zelo važne. Ena teh glasovnic vas vpraša za šolske davke in sicer 4 tisočinke na posestva. Ti davki naj bi bili za dobo 5 let, kar bi dalo šolskemu, odboru na razpolago $24,000,000.00. Dasi nismo proti šolskim davkom v tej meri, smo pa proti temu, da bi jih odobrili kar za celih 5 let naprej, šolski odbor je zvišal plačo učiteljskim močem za leto 1941 v vsoti $1,355,-811, dasi niti ne ve, če bodo davki odobreni. Odbor je zvišal plače kljub temu, da je število šolskih otrok padlo od leta 1936 za 16,227. Po našem mnenju naj bi se določali davki za, vzdrževanje šol vsako leto posebej in to šele potem, ko se davkoplačevalcem predloži proračun za prihodnje leto. Odobriti davke pa za 5 let naprej, se nam ne zdi prav in se da preveč denarja v roke šolskemu odboru. Zato priporočamo, da volite proti (Against) šolskim dav-, kom. S tem boste prisilili šolski odbor, da pride z novim predlogom pred vas. Enak predlog ste porazili že v maju pri primarnih volitvah, torej ga porazite še sedaj. Dalje se vas bo vprašalo, da bi odobrili mestne davke za relif, kar znese 2.1 tisočink. Našim volivcem priporočamo, da volite za te davke, ker denar se mora dobiti za naše siromake. In tretja glasovnica je pa za 8-75 tisočink, kateri denar bo šel za vzdrževanje naprav za čiščenje odvodnih kanalov in odpadkov. Spominjate se, da smo nekaj časa plačevali to pri vodnih računih, ki so se bili povišali za celih 40 odstotkov. Mestna zbornica je pa to odpravila in sedaj ta zbornica predlaga, da se to naloži na vsa posestva enako, da ne bodo za to sanitarno napravo, ki je v korist vsemu mestu, plačevalirsamo nekateri in predvsem pa mali hišni posestniki. Ta amendment k mestnemu čarterju je predlagal councilman Edward Pucel in je dobil podporo od vseh drugih council-manov. Župan Burton je proti, lastniki velikih poslopij v mestu so proti. Mi pa pravimo, da ni več kot prav, da se ti davki na-lože na vsa posestva enako. Je že prav, da plača več vode tisti, ki jo več porabi. Ni pa prav in ne pošteno, če morajo potem še ti plačevati tudi za sanitarne naprave;, ki so postav,tjfine v korist vsemu mestnemu prebivalstvu. Torej priporočamo, da volite za ta amendment k mestnemu čarterju! -0-- ampak demokracijo, trdi Roosevelt Volite zgodaj Ker so jutri predsedniške volitve, bo volilo mnogo več državljanov kot pri drugi/i volitvah. Zato se apelira na ženske volivke in na one moške, ki so čez dan doma, da volijo pred poldnem. Popoldne bodo pritisnili oni, ki delajo in ki pridejo okrog štirih domov. Navadno vsak čaka za popoldne ali zvečer, kar pa ni prav. Oni, ki lahko volijo vsak čas, naj bi volili takoj dopoldne. V olivne koče bodo odprte od pol sedmih zjutraj do pol sedmih zvečer. —.—.—o- Nad 300,000 ljudi je pozdravilo Roosevelta v Cleve-landu. Do 30,000 jih je bilo v obeh dvoranah, kjer je govoril Roosevelt, ki je poudarjal, da bo v prihodnjem terminu postavil Zed. države na noge. DANES BOSTA ZADNJA DVA SHODA Nocoj bo vroča politična kampanja končana s zadnjimi političnimi shodi. Politično zavedni Slovenci bodo nocoj priredili kar dva javna shoda in sicer bo eden v SND na St. Clair Ave., katerega priredi demokratski klub 23. varde in drugi bo pa v Slovenskem domu na Holmes Ave. pod avspico Slovenskega demokratskega kluba 32. varde. Na obeh shodih bodo govorili najboljši govorniki in kandidati in na obeh shodih bodo govori tudi v slovenskem jeziku. V S. N. D. na St. Clair Ave. bo govoril v našem jeziku naš slovenski politični vodja, splošno priljubljeni Mr. John L. Mihelich, ki vam bo natančno razložil vse volitve. V Slovenskem domu bo pa govoril v slovenščini predsednik slovenskega demokratskega kluba, Joško Penko, ki zna zastaviti besedo, da nekaj zaleže. Državljani! Letošnje volitve so jako važne, tako glede izvolitve pravih kandidatov, kot glede drugih važnih predlogov, ki jih boste morali odločiti s svojo glasovnico. Zato vam toplo priporočamo, da posetite nocoj oba ta shoda, da boste jutri popolnoma na jasnem, kako boste glasovali. NOCOJ VSI NA SHOD V SND NA ST. CLAIR AVE. IN V SLOVENSKI DOM NA HOLMES AVE. Poleg dobrih govornikov, bo tudi nekaj dobre zabave. V Slovenskem domu bo pa razdeljenih okrog 20 lepih nagrad, v blagu in gotovini. Na shodu v SND na St. Clair Ave. bodo skrbeli za zabavo sledeči najboljši harmonikarji: Lou Trebar, Johnny Pecon, Chuck Smith, Pete Sokach in Frank Mullec. Kot vidite, se ne boste dolgočasili. Dečko je ob nogo Mihael Jurich, star 10 let, stanujoč na 3586 E. 78. St. je hotel včeraj skočiti na tovorni vlak v bližini Aetna Rd. v Newburgu. Pri tem je pa padel tako nesrečno, da mu je prišla desna noga pod kolesa. Naglo so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu morali odrezati nogo. Starši so dečka ponovno svarili, naj se ne igra preblizu železniške proge. Zadušnica Jutri ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Josipom Sterle v spomin 4. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. je pri svoji hčeri na 4806 Euclid Ave. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi. Dod&tno k poročilu Glede pokojne Olge Bokar se nam poroča še sledeče. Poleg soproga Josepha zapušča tudi mater Marijo Erbežnik ter brate: Albina, Josepha in Stanleya in sestre: Veronico, Alice in Pauline Erbežnik ter otročiče: Josepha 8 let, Patricia 4 leta in Catherine 9 mesecev. Bila je članica društva sv. Cecilije št. 37 SDZ. Pogreb se bo vršil jutri dopoldne ob desetih iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. v cerkev sv. Vida in potem v družinsko grobnico na pokopališče Kalvarijo. 30 dnevnica V sredo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Verbičem. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. NAJNOVEJŠE VESTI BELGRAD, 4. nov. — Poročila izza meje trdijo, da grške čete srdito naskakujejo Italijane in da jim pri tem pomagajo grška in angleška letala. Grške čete baje prodirajo proti albanskem mestu Koritza, ki je središče italijanskih boj. nih operacij ter da obkoljuje-jo eno italijansko divizijo, broječo 15,000 mož. Grške če-* t« so.že dosegle vas Kremeni co na albansko-jugoslovanski meji ter so zajele včeraj 1,-200 italijanskih vojakov, med njimi dva generala. Koritza se nahaja že v Albaniji, torej so prešli Grki že albansko mejo. Kot trdijo poročila, se Italijani na več krajih v splošnem nenadu pomičejo nazaj pred srditimi Grki. LONDON, 4. nov. — Včeraj so Angleži okusili nove vrste načinov, š katerimi napadajo Nemci. Ko so se ljudje vozili na bicikljih po ulicah, ali se šetali v nedeljo popoldne po parkih, so nenadoma planili nanje v več mestih vzhodne Anglije nemški bombniki in jih začeli obsipati s kroglami iz strojnic. Nemški letalci so se spustili prav nad strehami in krogle so začele škrofiti ceste in parke. London je zaznamoval včeraj 58. noč, kar traja zračna vojna, in to je bila tudi prva noč, ko ni bilo Nemcev. Tudi angleški letalci so se držali sinoči pri tleh, ker je bilo zelo slabo vreme. WASHINGTON, 3. nov. — V sredo se pripelje z letalom iz Lizbone, Portugalska v New York, poljski pianist Paderew-ski. Predsednik Roosevelt je naročil bivšemu poslaniku za Poljsko, Anthony Biddlu, da PO TEM TERMINU BO PA ZOPET DRUG PREDSEDNIK, IZJAVLJA ROOSEVELT Mestni avditorij in glasbena dvorana sta bila zasedani ( zadnjega kotička in avdijenca je gromovito pritrjevala predse« niku Rooseveltu, ko je izjavil, da kandidira za tretji termin sair radi tega, ker ne more pustiti dežele v neizkušene roke v času, l divja vihar po vsem svetu. S sinočnim govorom v Cleve-landu je Roosevelt formalno zaključil svojo kampanjo. Obsojal je opozicijo, ki ga hoče poraziti, dasi je njegov namen kandidature samo ta, da stoji pri svojem narodu, dokler ne bomo dosegli sigurnih tal pred seboj. "In to bomo dosegli," je poudarjal predsednik, "še predno bo prihodnji termin minil. Mi bomo to dosegli in upam, da bo to dosegel tudi ostali svet. "Ko bo tretji termin minil, bo zopet drug predsednik in mnogo predsednikov v nadaljnih letih." To- je bil• &oeseveItov .odgovor, onim, ki so ga pozivali, naj odgovori narodu, zakaj išče tretji termin. Svoj odgovor na ta izziv je predsednik vključil tudi 2 izjavo, da tretji termin ne bo prinesel diktature, ampak pot k večji demokraciji. "Zato pa jaz želim," je rekel Roosevelt slovesno, "da se ta pohod nadaljuje še več let in prav radi tega vas prosim za vaše zaupanje in ponovno izvolitev." Ko je stopil Roosevelt na oder, je zagrmelo v obeh dvoranah tako navdušeno ploskanje, da predsednik dolgo ni mogel do besede. Navdušenje se ni poleglo niti tedaj, ko je že govoril, tako da njegovih prvih besed ni nihče razumel. Od Terminal postaje pa do mestne dvorane je bilo toliko naroda, kot ga Cleveland še ni videl skupaj. Sodi se, da je pred-s^daika pogadrayib nad 800.008 ljudi. Takega sprejema še ni bil, deležen noben predsednik v Clevelandu dozdaj. Naval v dvorane je bil tak, da niti oni, ki so imeli rezarvirane sedeže, niso mogli notri, če niso bili pri vratih dovolj zgodaj. ORGANIZIRANO DELOVSTVO SOLIDNO ZA ROOSEVELTOM Prvič se je zgodilo, da so bili voditelji dveh nasprotujočih delavskih organizacij skupno na odru za istega kandidata. To je bilo v soboto večer v mestni dvorani, ko so bili navzoči pri Rooseveltovem govoru zastopniki Ameriške delavske federacije in CIO. William J. Corrigan je prebral dolgo listo voditeljev A. F. of L .in CIO, ki stoje solidno za predsednikim Rooseveltom. V imenu delavstva je Corringan poživljal volivce, naj volijo za vse demokratske okrajne uradnike in za demokratske poslance, ki so vsi prijatelji Roosevelta.' ŽENSKA UMRLA MEI) ROOSEVELTOVIM GOVOROM Mrs. Edna Gunlite, stara 63 let, iz 17006 Kinsman Rd. je v soboto večer umrla v mestni dvorani za srčno kapjo. Njen mož je pozneje povedal, kako ga je žena ravno spodbujala, naj glasneje ploska Rooseveltu, ko se je hipoma sklonila v sedežu naprej. Dva ognjegasca sta jo odnesla iz dvorane, toda bila je ze mrtva. V gnječi pred dvorano je dobilo več oseb lahke poškodbe in štiri ženske so omedlele. Neko žensko je množica nesla več kot 15 čevljev naprej že v nezavesti, predno se jo je moglo odnesti iz gnječe, ki je bila taka pred vhodom v dvorano, kot je še ne pomnijo v Clevelandu. Fine kuhinjske peči Pri Kremžar Furniture Co. 6405 St. Clair Ave. je te dni razprodaja na "finih Magic Chef v imenu predsednika pozdravi ob prihodu slavnega Poljaka. Paderewski bo star v sredo 80 let. -o- Nesreča rojaka Mr. Edward Bradač, žet Mar-tinčičevih iz Prosser Ave.,, se je v petek precej poškodoval, ko je šel v mesto po meso v sušilnico. Izpodmaknila se mu je deska, da je padel 15 čevljev globoko. Upamo, da ne bo nevarno. Važna seja Nocoj se vrši seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Po seji bo prigrizek in zabava. Seja se prične ob osmih, ases ment se bo pobiralo že ob šestih. plinskih pečeh. Regularna cena je $124.50, sedaj jo dobite za samo $99.50. Vsaka ženska, ki pride te dni h Kremžar ju, ko se vrši ta razprodaja, dobi lepo da-rilp, pa če kaj kupi ali ne. K molitvi Prosi se članice društva. sv. Cecilije št. 37 SDZ, da pridete nocoj ob sedmih molit za pokojno sestro Olgo Bokar v Grdinov pogrebni zavod, v torek dopoldne se pa udeležite pogreba. Pridite na sejo! Jutri večer se vrši seja podružnice št. 41 SžZ v navadnih prostorih. članice so prošene, da se udeleže v velikem številu. 13 SINOV SE JE REGISTRIRALO Coldwater, Mich. — Družina Mr. in Mrs. Harvey Price, ki ima 22 otrok, bo morda dala kar trinajst vojakov Stricu Sa-mu. Trinajst sinov se je namreč registriralo za armado. -o-— Card Party Po seji podružnice št. 18 SŽZ jutri večer se bo vršil prijeten Card party. Vabi se vse članice in njih prijatelje. Premeraba vaj Pevske vaje zbora Cvet in mlad. pevskega zbora Kanarčki se vrše nocoj namesto jutri. Pre-meba je radi jutrišnjih volitev. Pogreb Neže Pižem Jutri ob devetih dopoldne se vrši pogreb pokojne Neže Pižem iz hiše žalosti, 1390 E. 43. St. v cerkev sv. Vida. $ w „■'!< V. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER iU17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Hobdays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: TJnited States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year D. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «qgl&»>83_No. 260 Mon., Nov. 4, 1940 napravijo na predsedniški glasovnici kjer stoji nad imenom Roosevelt petelin, križ v krogu pod petelinom. Potem naj vzamejo v roke državno glasovnico, kjer je na vrhu tudi petelin ter naj v krogu pod njim napravijo križ. Drugega ni potreba! Samo ta dva križa in volili boste za najboljše može, vse od predsednika, do governerja in za okrajne uradnike, ki so vsi zmožni ljudje in vredni vašega glasu. Jutri vsi na volišče, ki ste registrirani in upravičeni do volitev. Tam napravite križ pod petelinom na obeh glasovnicah in prav boste volili. BESEDA IZ NARODA Križ pod petelinom! Danes je zadnji dan volivne kampanje, ki je bila; zlasti kar se tiče predsedniške, ena najbolj vročih, kar jih pomnimo. Jutri bo svobodni ameriški narod izbral svojega načelnika ameriške vlade in njegovega pomočnika, podpredsednika. Jutri se bo videlo, če hočemo povedati odkrito, če je močnejši glas preprostega človeka, ali je močnejši cvenk dolarjev iz Wall Streeta. Kajti brez vprašanja je, da ni denar igral še nikoli v ameriški zgodovini tako velike vloge, kot jo je v minuli predsedniški kampanji. Zelo malo je ameriških mogotcev, ki bi bili za Roosevelta, zato se ga pa bolj tesno oklepajo srednji in delavski sloji. Že to je dovolj vzroka, da bo preprost narod volil za Roosevelta, ker ve, da je kapital proti njemu in kapital ni za preprostega človeka. Kdo bo izvoljen ? Letos pričakujejo nad 50,000,000 državljanov na volišču. In če računamo, da je danes zaposlenih v Zed. državah nekako 48,000,000 oseb, in večina teh je gotovo preprostih delavcev; pdtem ni nobenega dvoma, da bo predsednik Roosevelt ponovno izvoljen. Priznati moramo, da take kampanje republikanci še niso dvignili, kot so jo letos. In ker je bil na razpolago denar, so kupili večino časopisja, revij in tiskali kampanjsko čtivo v milijonskih izdajah. Najspretnejši časnikarji in avtorji so bili na lazpolago republikanski stranki, ki znajo zastaviti besedo, da vleče, ki znajo poiskati argumente in znajo cepiti dlako, da je veselje. Vsa sredstva so porabili, da bi očrnili sedanjo vlado v Washington!!. Nobene prilike niso zamudili, da bi izpodnesli Rooseveltu tla. Treba je tudi priznati, da so imeli republikanci zelo zmožnega kandidata, finega, govornika, dinamičnega gro-movnika, ki ni štedil ž besedami, ne z izrazi, kadar je udrihal po Roseveltu. Treba mu je dati priznanje, da je bil njih kandidat neizčrpljiv, tako glede njegovih telesnih moči, kot glede njegovih kampanjskih govorov. Če izvzamemo pokojnega Theodorja Roosevelta in pred njim Lincolna, ni imela republikanska stranka še tako ognjevitega kandidata. Toda, kdor misli, da je bil Willkie res izbran od delegatov na republikanski narodni konvenciji, se moti. Res je vse izgledalo, kot da bi se ga bili politikarji branili in da so se končno "podali" delegaciji, ki je vpila, da hoče Willkie-a. Toda to je bilo vse naprej umetno ustvarjeno. Kajti resnica je, da je bil Willkie izbran za letošnjega predsedniškega kandidata še leta 1934. Takrat že so republikanci računali na to, da bo Roosevelt zmagal z ogromno večino leta 1936 in so računali tudi na to, da bo Roosevelt kandidiral v tretje, ali če že ne on sam, da bo dal svojo podporo kakemu močnemu kandidatu leta 1940. In za to priliko so se republikanci pripravljali polnih šest let. Ne jemljemo jim kredita, da se niso dobro pripravili. Toda vse to jim niti sedaj ne bo pomagalo in niti s tem svojim najzmožnejšim kandidatom ne bodo zmagali, ker nobena stranka ne more zmagati, ako nima za seboj večine srednjih in delavskih slojev. Te pa ima Roosevelt. Ker preprost in srednji človek je, ki se potrudi na volišče. Bogataši navadno ne volijo. Oni dajo denar in vse, kar je potrebno za kampanjo, toda volitve prepuste drugim. Bogatine vidimo na volivni dan samo tiste, ki so sami kandidati, da jih slikajo pri volivni koči. Vse drugače je pa z našimi delavskimi sloji, z malimi trgovci in srednjim stanom sploh. Tam gre pa na volivni dan večinoma vse na volišče, mlado in staro, mož in* žena. Tu je tudi zmaga! Kandidat, ki si zna pridobiti zlasti delavske s,loje, je zmagovalec. Republikancem se je posrečilo sicer dobiti delavskega voditelja, John L. Lewisa, toda ta ni prinesel stranki nobenih glasov, ali vsaj ne toliko, da bi kaj zalegli. To pa iz enostavnega vzroka, ker,so ameriški delavci,samostojnega mišljenja in ker vedo, da ne smejo tepsti roke, ki jim je poskušala dati kruha. Najsi je bil to boren kruhek zadnjih sedem le.t, a bil je kruh, ne kamen. Zadnje dni so se republikanci vrgli z vso silo na rečeni-co "tretji termin." Užgati hočejo v ameriškem narodu mr-žnjo proti Rooseveltu, ki se je drznil kandidirati za tretji, termin, ko vendar doslej še noben predsednik Zed. držav ni napravil kaj takega. Toda ameriška, ustava nikomur ne j brani kandidirati za kolikor terminov hoče. Tudi republi-i kanci ne povedo, da ne bi bil že marsikak republikanski predsednik kandidiral v tretje, samo če bi bil siguren zmage. Znano je, da se je predsednik Coolidge vrgel na posteljo in brcal'z nogami kot užaljen otrok, ali od jeze ali užaljenosti, ker ga ni stranka nominirala za tretji termin. Tudi t-i sa, da naš prvi predesdnik, George Washington, ni hotel kandidirati v tretje. Prav gotovo bi bil, toda da ni, je bil vzrok ta, ker je vedel, da ne bo več izvoljen in ker se je bal sramotnega poraza, je velikodušno odklonil nadaljno pred-sedništvo. Kot zadnja beseda našim volivcem je naše iskreno priporočilo, naj volijo demokratsko glasovnico in sicer naj Martin L. Davey za governerja Sicer bi želel napisati dopis v prid vseh demokratskih kandidatov, ki kandidirajo na demokratski listi. Ker mi pa prostor in čas ne dopušča, hočem omeniti samo dva, katera sta časopisom zelo na poti. Prvi je naš predsednik Franklin D. Roosevelt in drugi pa bivši governer Martin L. Davey. Ne zdi se mi potrebno, da bi opisa-val delo in zasluge našega predsednika, ker je vsak Slovenec njegovo delovanje dobro zasledoval. Umestno pa se mi zdi, da apeliram na naše rojake za podporo governerja Davey-a. Radi sramotnega napadanja v lokalnih angleških časopisih, potrebuje on tem večje naše podpore v teh kritičnih časih. želim omeniti samo nekoliko vzrokov zakaj je naša dolžnost, da ga volimo. Prvič zato, ker še nikdar v zgodovini države Ohio ni bil nam Slovencem noben governer tako naklonjen kakor governer Davey. Drugič, čeprav časopisje kriči, da je bila njegova administracija zapravljiva, je on leta 1938 potrošil 23 milijon manj vašega denarja kot sedanji governer. Tretjič, governer Davey je priporočal' in podpisal več postav v korist delavstva in n!ialega obrtnika, kot kateri-koli {Jrugi governer, C Do^si-.&mu je da ga danes priporočati obe delavski organizaciji CIO in A. F. of L. četrtič, če pomislite, da* se časopisje drzne napadati predsednika Roosevelta brez vsakega vzroka, potem si lahko domišljate, da časopisje napada governerja Davey-a prav tako brez vsakega vzroka. Dragi rojaki, pokažimo, da se mi ne damo preslepiti časopisju, kateremu ni mar dobrobit ljudstva. Glasujmo za predsednika Roosevelta, governerja Davey-a in sploh ves demokratski listek. V imenu governerja Davey-a se zahvaljujem vsem slovenskim volivcem in pa odboru v vsej državi Ohio za vso pomoč, ki ste jo dali v tej kampanji. John L. Mihelich. -o-i Zadnji narodni klic J utri bo kocka padla — zmaga ali poraz delavskih pravic za katere se je delavstvo stoletja borilo. Zagriznjeni fanatiki, velefi-nancirji in sovražniki delavskega sloja se poslužujejo vseh sredstev in vseh načinov, da porazijo delavčevo pravo in socialne reforme, če čitamo angleško časopisje, če poslušamo radio programe vidimo in slišimo, da vsa propaganda, vse kričanje in pso-vanje gre na račun našega delavsko čutečega in za socialne reforme vnetega predsednika Franklin D. Roosevlta. Republikanski miljoni, kateri se trosijo v propagandne svrhe, da porazijo sedanjega predsednika, pričakujejo bogate obresti pod republikansko administracijo. Republikanske obljube in njih zagotovila ne pomenijo ničesar in to nam je dokazal žalostnega spomina eks-predsednik Hoover. Slovenski demokratski klub 32. varde resno opozarja naše vejako ne samo v naši vardi; ampak širom Clevelanda, okolica in države Ohio, da gredo jutri v volivne koče in oda j o glas t:\ demokratsko'glasovnico. Glas žali pusti jesenski dnevi, a obenem tudi zelo zanimivi, čita' mo razno časopisje, poslušamo radio, ko kandidatje drug drugega obdelujejo, če bi bilo vse to res, bi se moral svet podret. Sreča je, da niso vsi najboljši in ne vsi najslabši, ima pa vsak nekaj prav in tudi nekaj narobe. Angelčka pa vem da nista. Mene sicer politika ne zanima velik6, a firbec me pa vseeno ima in še tako velik, da doseže prav do Washingtona. Moj predlog je, da bi kar oba predsedniška kandidata izvolili predsednikom, pa bi bilo vsem ustreženo. Sicer me dosti ne briga kdo bo izvoljen, kar je bilo so že pobrali in dal mi pa tudi nihče nič ne bo. V tej kampanji se je tudi dosti govorilo kako so banke sigurne. Saj so lahko, kajti kdor ima še kakšen nikel, mora tudi sam plačevati za tisto sigurnost. Kaj pa s tistimi bankami, ki so jih zaprli in so odšle v večni pokoj v mrtvašnico, kjer sedaj čakajo pogreba. Ali je to prav? Prav tako se mi zdi kakor sem slišal praviti, da ko je božji Pastir pasel ovce, je dejal dobre na desno stran in slabe pa na levo stran, kjer jih ni nihče pogledal. Tako hočejo ljudem nekaj povedati da je, kar ni kar tako z maslom namazano in hočejo človeka obrniti v nasprotno stran. Če se bo vsaj malo tega kar so obljubljali izpolnilo, bo narod zelo srečen. Bojim pa se, da bo kar stara pesem še naprej. Bogatini bodo veselo prepevali, tisti pa, ki nič nimamo, bomo pa lepo počasi kimali naprej, saj itak ne bomo za večno. Mislim, da tistim mladim fantom, ki so sedaj poklicani v armado in če jih bodo poslali preko '"luže" ne bo dobra predla. Neki višji vojaški častnik se je izrazil ob prihodu v Anglijo: jaz sem že tukaj 18,000,000 jih pa še pride. Tako sem bral v časopisu. Pojdimo nazaj-k grozdju, ker je sedaj tisti prijazni čas, ko se stiska grozdje vse navzkriž. Ubogi sad, če se mu tako pravi, koliko mora pretrpet in koliko bodo pa še želodci pretrpeli, ko ga bodo toliko prenesli. No ja, pa saj zato pa venclar vino delajo, da se spravi naprej. Koliko pa je veselja, ko se ga človek malo navžije. Saj drugega veselja itak nimamo in pa ženske s tem tolažimo, da se preveč ne razburjajo, ko vselej tako zvesto pazijo na moža, posebno pa tedaj, če možiček naravna svoje korake v spodnje prostore, kjer jo spravljena tista dobrota sveta. Kdo bi zameril, če človeka vedno tja vleče. Kako bo še kaj za naprej, bom pa še sporočal. Vas uozdravlja, Frank Leskovic. -o-- Spominska razstava slik Dne 9. novembra ob 7. uri zvečer se otvori v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. "Spominska razstava slik pokojnega H. G. Peruška," ki bo trajala do vštevšega 17. nov. Razloženih bo nad 125" oljnih in lesoreznih slik, ki so vsa lastnoročna dela pokojnika. Slike predstavljajo vse mogoče scene, cvetlice, portrete, itd., itd. Izdan bo tudi poseben seznam oddan za demokratsko glasovnico je glas oddan v lastno korist. Zamuditi volitve se pravi izdajstvo človeka, ki nam je v preteklosti storil tisoč dobrih del. Zamuditi volitve se pravi pomagati nasprotniku, ki je pripravljen takoj po volitvah pogaziti vse dobrote, ki si jih je delavstvo pod predsednikom Franklin D. Rooseveltom pridobilo. Zapomni naj si vsak naš volivec to, da jutri bo štel vsak naš glas, ki bo odločeval med demokratsko zmago ali porazom. Zamujene pol ure časa lahko za nas pomeni dvajset let trde in vztrajne borbe. Za pol ure, kateri čas boste pri volitvah jutri zgubili vam bo dragoceno poplačan. Skrbite, da bodo vsi v rodbini, sorodniki, sosedje in prijatelji volili. Slovenski demokratski klub 32. varde ima danes zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. velik politični shod. Rojaki pokažite svojo moč in pridite na to našo narodno politično skupščino, čiimveč nas bo tem-večjo moč bomo pokazali onim, od katerih zahtevamo postrežbe. Na programu bo več odličnih govornikov. Pridite gotovo, ker od tega odvisi vsa naša narodna moč. Joško Penko, predsednik, Vre. J. Tomažič, tajnik. -—o- času primerno na Hubbard Rd. Sedaj, ko sem vso pisalno opremo "primufal" v novi in tako lepo opremljeni prostor — urad, naša hčer Mrs. A. Struna iz Norwood Rd., Cleveland, O. pa ga je prav lepo okinčala in opremila, ker brez njenega truda bi ne bilo. tako lepo urejeno kot je. Na okna je obesila krasne zastore, ki krasijo že itak krasno sobo in sploh vse je tako uredila, da lepše ne more biti. To pa rečem, da ji ni bila nobena stopinja preveč in nobenega godrnjanja ni bilo, samo da je bilo meni po volji in ustreženo. Saj me poznajo, da sem precej siten in natančen. Pozabiti pa ne smem našega Eddieja iz Norwood Rd., ker je tudi on veliko pripomogel k lepoti nov^ hiše, pred katero je napeljal ruševin in tudi krog in krog, da izgleda kot da je vsa trava zrasla v enem dnevu. Vidite, tako so mi vsi pomagali, da se je vse v lepem redu izvršilo in brez vsakega prerekanja. Vse so storili, samo da so meni ustregli. Torej na tem mestu vsem: najlepša hvala! O plači se" v naših krajih ne govori, ker plače ni v naših krajih. Na pisalno mizo pa so bile postavljene krasne, sveže, domače cvetlice ob otvoritvi novega urada. Torej tukaj bom lahko prav v miru kakšno zapisal in pozimi premišljeval, kako — program brez oglasov, v katerem bodo navedena vsa ta dela po številkah in imenih, katerega bo deležen vsak obisko- valec razstave, ki ga to zanima. To bo dragocena razstava zbirke slik pokojnega umetnika H. G. Peruška. Večina izmed razstavljenih slik so popolnoma nove in nikdar prej nikjer razstavljene. Slike bodo naprodaj po zmerni ceni, ker to je edini vir dohodkov sedaj za žalujočo vdovo in hčerko, da se vnovči te slike. Zato ponovno apeliramo na vsa društva in posameznike, da se i pomnite ob tej priliki pokojnega slovensko-ameriškega slikarja "H. Gregory Peruška in bom spomladi zopet sejal in sadil lepe vrtnice, krompir se ne izplača dosti saditi, ker je vsako leto nekaj narobe, če ni premo-kro je pa presuho. Z grozdjem je-pa tudi prava smola. Letos ni bila najboljša letina zanj, a kljub temu nima posebne cene, da bi j se izplačalo z njim ukvarjati. Tisti, ki imajo odjemalce v Clevelandu še nekaj dobe zanj, a tukaj plačajo tako malo, da bi bilo najbolje ga kar doma stisniti in se z njim veseliti v'zimsldh večerih. Tako so se nam pribli- da se v obilnem številu odzovete vabilu ter obiščete razstavo v S. N. Domu in po možnosti izberete katero izmed razloženih slik. S Peruškovo sliko si boste okrasili stanovanje in društva pa prostor, kje rzboruje-jo, ali pa vnovčijo isto ob primerni priliki med člani potom žrebanja. Z nakupom slike pomagate do obstanka vdovi in hčerki in obenem imate sami doma krasen spomin trajne veljave na pokojnega slikarja H. G. Peruška. Danes, ko njega ni več med živimi, izgledajo njegove slike še vse lepše in veličastnejše, kot. nekoč, dasi so bile vedno izrazito lepe in še lepše se nam bodo videle, ko minejo leta. Z duševnimi, umetniškimi proizvodi, bodisi potom peresa ali čo-jiča umetnikov je pač tako, da dobijo svojo popolno veljavo šele po smrti dotičnega, ki jih je ustvaril. Na razstavo so bila pismeno povabljena do malega vsa ohij-ska slovenska društva, kot tudi hrvatska in srbska iz Clevelanda; bratske organizacije, narodni domovi in druga društva, kolikor se je moglo dobiti v naglici naslove. Ker je to najbrže zadnja razstava Peruškovih slik v S. N. Domu, gotovo pa zadnja največja po njegovi smrti, ker slike bodo sčasoma, vse razprodane in razpršene po Ameriki, zato ste vsi, od blizu in daleč od Clevelanda prijazno vabljeni, da si še enkrat ogledate njegova krasna dela na svoje oči in da si izberete eno sliko za spomin, če je le mogoče. K nakupu slike se ne bo nikogar sililo, rade volje pa bo tozadevni odbor postregel s cenami in pojasnil vsakomur, ki se bo zanimal za to. Slovenski narodni muzej v S. N. Domu na St. Clair Ave. se tudi priporoča društvom kot posameznikom, da bi kupili in poklonili v muzej katero izmed Peruškovih slik, ker do danes še nima. v svoji zbirki nobene njegove slike. Razstava bo odprta dnevno in sicer ob delavnikih od 7. do 11. ure zvečer; ob nedeljah pa od 2. do 11. ure zvečer, kot tudi ob sobotah enako, ako bodo prijavljene skupine, ki si želijo ob tem času ogledati razstavo. Apeliramo na sosednje naselbine, da si izberete dan in se korporativno udeležite razstave. Tako želimo in pričakujemo, da bi imeli Euclidski dan; Lorainski dan; Barbertonski dan; Girardski dan, itd. Vabi-1 mo tudi rojake iz Detroita, Michigan, Chicago, 111. in drugih slovenskih naselbin. Sporočite nam, kdaj pridete in bomo objavili v lokalnih listih in preskrbeli za vas vse potrebno za okrepčila. Obisk te Spominske razstave bi moral biti eden največjih, kar smo jih imeli te vrste do sedaj. Saj se gre za počastitev spomina in del našega slovensko - ameriškega slikarskega umetnika H. Gregory Peruška. Za prosvetni odsek direkto-rija in prosvetni klub S. N. Doma, Erazem Gorshe, tajnik. -o- Gumbi in nos Kdor je kdaj skakal bosopetj za kravami, ta se bo še dobro! spominjal, da si ni lajšal težav v nosu z robcem kakor si jih danes,' ko je častivreden meščan, ampak je kar z rokavom opravil isto, kakor sedaj z robcem. To grdo navado so imeli tudi voja-' ki Friderika Velikega, ki so sicer drugače vihteli bridke sablje, tega pa se niso mogli odvaditi. | Njihov kralj je premišljeval, ka- j ko bi jih odvadil te grde razva-' de, ker so se svetili, kakor naj-krasnejše pohištvo. Pa mu je ši-i nila v glavo pametna misel in je! ukazal, da naj prisijejo na roka-, ve gumbe, da se vojaki ne bodo j mogli več drgniti pod nosom. | Pravijo, da so se pruski vojaki i odvadili grde razvade. 1 iiiiiiiiimiiiuiiii verjamete aF pa ne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zastrupljen (Nadaljevanje) : |r Naslednja zgodba se je d° K sedno dogodila o pustu. . P Jaka šivankar iz nek#J h dežalskega ftirga je Post^J svoje stare dni zanikrn P Po ček. Svojo krojaško obrt j«^ M raj popolnoma obesil na J ? zato pa je tem bolj zvesto r Ua dal po cel teden po trf&Jj | čmah kar po vrsti, kjer ; ki tekli pekoči studenčki po/^ ^ težko zasluženi groši skozi ^ ; G žepe. Polagoma je ^ i usnje žolt obraz in kot clDj|ra rdeč nos, in ker je svoj posel vedno bolj | L je slednjič glasila o ji s I Hfl sem: I k I [*» "Preljubi moj Jaka za mizo sedi, na vince on čaka, v ; ■ 1 "ti pa denarcev vec Wt^a | zato se prav kislo ^' ^ Na srečo je imela KI | žena, zgovorna in odloc ^ || tra, še precejšnjo doto ni in čeprav ni imel Jm ■ . • v , -^jfl o™ jI? ca vec za pijačo, sta ime"1, |jKi dovolj za jedačo. Katra Je la svoj denarni mošnjice jK kot železni skobec svoj najsi je Jaka še tako ® ^jiW ^ ni spravil od nje groša, pognal v tekoči promet- ^ kem moževem žejnem n„| OT^ njen mošnjiček je PrlS ^ v ogenj. Stegovala jef ge prste Jaku pred oči i'1 JB^ vljala je dolge stanovs^ M ])f( ge o tem, kako pozablja ^jj v ] na svojo čast in dolžn°s^{ o zdravilni vrednosti S JjRjv)j denčnice. Pri takih Prl ^jj®f je pa tudi Jaka večkrf A0] tolkel s pestjo po miz'111 "Tega pasjega živMj^HPia bajti sem že sit! Nared1 " T^j kaj!" "O saj si si že večkrat redil." "Zastrupil se bom- * ^ "Jis bom, potem boš videlajJUfo "Saj bi tudi ne bilo s , Dc takim potepuhom!" 4 0 Take pogovore krojači ^H j ice je slišal lekarnar, ^^ ^po sosed, in se je vsakok1" ' pretegfe smejal. . vs»! iL^ Prišel je pust in sk°*1 ■/ stilniška vrata so puhtel v 'i teli žgani duhovi Ubogi krojaček je Pa 1 j/ v žepu in žalost v srcU'je^ I ^ je nekoliko krpanja žil s tem par borih gr°b. fco®^ '' mu omogočili, da je VS® „j® s obliznil. če ni imel Ja ^ h se pravi, če je bil je bil še precej miren ^Ji^1 je imel dovolj, tedaj ^W,. V] za nič več zmožen. & -^j y1 samo na pol dovolj, ie \\ 0 bil ves divji kot Ture* | t«o ■ < Me zen vsega. ^ ^ O pustu je prišel n^^ kem "polovičnem stanuj ji? ^ in je po vsej sili zaht^'^ |j tre denar. Ko se je jV ' no branila, da bi m" t groš, ga je zgrabila.*» k.^ in obupno je kričal, o* f? ^ ^ : | konča, pa prav da^' P ^ je zdirjal ^ lekarno ^ res zahteval strupa ^ , / ^ iLMartrsar mu je /j V, časa v divje žareče ^ v, je prikrito mm^'^ L JV lavmeo zadaj m nekaj mešal v lončki/" e) PV, cih. Slednjič je f^/ji i%ž, majčkeno steklenico jj ^ no tekočino, jo dal iffl '^i' kel: , , "Tu je strup, ^.^if 1\ , morate z mlekom- u g ii^jjik sto podgan. Ne st?n je1 ffe ^ Ko je Jaka odšel, ^AJ tr nar kar lomil oC* " nemreč dal Jaku je0, iti zelo meča n "laksir," , ' J'Si] jalne" sredstvo. , jij) ■ |v6 Hj 1 Dalje prihod |\ 1940 NOV. 1940 li^g®!®®® □unajtiE iSjfflLSjlTd®®1 10] U'^ilBl 14115J16 17! iff? [20 21 22^ 2425! 26171129 30 ^J'ko stane?" ■ :f ^ri(ieset centatov." a doK1 Po našem denarju pri- 3 dobrih dvajset dinarjev. mi kozarec'-" tal| & eronimo me J'e hotel ' pij^flio'^'Sam in osebno J'e sto" . Vlno» dal pa ga ni meni, 3 j®* hčerki. In senorita Feli- i ^ase i'1 m' P°" v'b»a z najtljubezni- K' Jf »asmeškom. rili® 11 sem- Zaskelelo me rltancu' da sem zakašlJal-bi ®vi limovo "vino" J'e bil .ii, st^P, pristna žveplena cP|Pa. ?tltifasi pijte> P°časi —!" je rV«f i"! d°n Geronimo. "Vidim, ^ vajeni vina _. Pre- I za vas, najboljše je, i L Je dobiti, iz najplemeni- | ^ grozdja." i I,' l'es 3*e premočno za me-I j** kašljal. "Dovolite, da M i.:, ^ Peku in mesarju!" 1 Lv Se mi je smehljala J C* Felisa. Zi vodete veg pili?" si I smem Piti preveč I J1' "e de dobro." obotavljanja je dvig-nesla k rožnatim ie JL am ter izpila žvepleno ki-tffifi da bi le samo trenila. eftl mi je zaupljivo rekla: Km p6ku &reste in k mesarju? bodete kaj prinesli, ^iiPte°ZOrni in velikodušni gos-"ikdar "e pozabijo!" ^J^eset dinarjev dnevno iflm^novanje, najboljšo hra-:e P°strežbo," trikrat na ° sir v 6zganka s sirupom, leži-tij'^jbrz zelo "obljudeni" '^JPvp ~~~ P°VIt'b bi še naj Mi gostil ni čar j evo dru- ivp|fe0ll,de Madrid —! Naj v Guaymasu iis'-m.^i-'tajnik, o escri-bano! ■ i in cenim tebe in tvo :pk L1'0 Voljo, — ampak rajši j lojjj^skal boljši hotel, •jSife Si,. hudobnih namenov se ' j KjS6ftl izdal dobremu don jltof j ju Šel sem v mesto. J }jj0 dve uri sem iskal e<4 |vil^tilno, pa nazadnje ''))(' občinski tajnik if] Kajti v primeri J 'D;varni' ki sem jih našel, je i V1 K* mesom de Madrid res kil , v 1 _sem torej mesa, ki je tohnelo, in pri peku || jL ^ kruha, ker drugega ill I bli> ter odšel v svoj "ho-' /p; |Vi i ^jl , zanimanjem in ve-jfl'jj sprejeli. Ne da bi i)> i jjlSala' mi je odvzela se-10^' §tv,.'sa zavoj, zakurila in Viv?ala Pečenko. Don Ge-jjT ^j,.! Pobi pa so pograbili »j fjjf' yVgI%ili v njega ko vol-Po pečenki je zašče-m ^no Elviro v nos, zdra-tfm^* in dvignila glavo. "^W^ih &braza nisem vi-jflrlV-e^ svetilka v sobi je sta-jM njene mrežnice na W S fil' |gjJJ r°nirno je ljubeznivo / Porinil domino pred 'V VJ Povabil. je| ^ igro, preden bomo A V\ Senor! SaJ nimava S < ;4adela'' '»?IH SVa» dokler mi ni po- >1 ,%lTorha Z "vegerj0- To . r, a Je pred mene kos n .^esa, pa tisti del, ki 'e! tohel in najslab- , 1 Seve brez krožnika, 1 i" i j,\ia in brez vilic. Kar je i ^esa, je s čudovito P i S — Pa ne v mo- stt^ S ®Premenil sem se, H tn pospravil zadnji ' si obrisal nož ob ^in°.bi'isalki ni bilo sle-I zataknil za pas, ) J- h. c'°vek, ki sem na nje-; \ aPeto čakal. Mormon IimilTmillXIIirTYTTTTTTIITIIIttTTj SATAN IN IŠKARI0T I»o nemškem izvirniku K. Maya XXXXXXTXXXXXXXXXZilXXIXXXXXXXXX r2YTTra Dobro sem ga videl v svitu luči. Odprl je vrata, se priklonil v kot, kjer je visela podoba, pomočil prste v kotliček z blagoslovljeno vodo, se prekrižal ter kratko pozdravil. Ko je zagledal mene, je obstal, me za trenutek gledal, pa z naglimi koraki stopil po knjigo za tujce, jo odprt in si prebral vpiske o moji osebnosti. In nato mi je želel lahko noč ter se umaknil v temni kot, kjer so visele mrežnice za goste. / Tako naglo se je vse godilo, da si nisem utegnil natančno pogledati njegovega obraza. In pokazalo se je, kako si je znal pridobiti ugled in veljavo v hiši. Don Geronimo je namreč dejal s spoštljivim, pridušenim glasom: "Senor Enrique je utrujen! Pojdite spat in ne motite ga." Zaklenil je vrata na ulico, dvoriščna pa pustil odprta. Dona Elvira je omahnila nazaj v mrežnico, paglavci so zlezli v svojo široko mrežo, senorita Fe-lisa mi je podala roko in tudi poisikala svojo konopeno ležišče, don Geronimo pa mi je želel lahko noč in mi pred nosom ugasnil luč. Obsedel sem v temi, nekoliko osupel nad "imenitno," pozorno postrežbo in razmišljal, kje bi legel spancu v naročje. Po sobi je zabrnelo smrčanje nežne senorite, dona Elvira je enakomerno pihala, kot bi luč ugašala, don Geronimo je brundal ko čmrlj, — kdo bi spal pri takem koncertu! Odrekel sem se vsem mrežnicam in njihovim udobnostim ter odšel na dvorišče. Pes je zarenčal, pa me spoznal, da sem tisti, ki je že opoldne stal poleg njega. Pustil me je blizu, po.rjnil sem puški v koruznico, legel in zaspal. Dan je že bil, ko sem se budil. Odšel sem v "gostilniške prostore." Paglavci so se podili po klopeh in miah, dona Elvira je že spet ali še vedno ležala v svoji mrežnici, senorita Felisa je kuhala izvrstno čokolado, ki to-pot ni dišala po prežganki, ampak po osmojenem sirupu, don Geronimo, pa je jadrno prinesel domino in me prijazno po-'vabil, da bi "eno zaigrala." Mormon še ni odšel. Pri mizi je sedel, čakal je menda na mene, ostro me je opazoval. Prisedel sem k izvrstni čokoladi in tudi sam ostro opazoval rnormona, seveda skrivaj in tako, da ni opazil. In kar očesa nisem mogel odvrniti od nJega. Zanimiv, silno zanimiv človek je bil. Krepke postave je bil pa čedno, skrbno oblečen. Njegov obraz je bil gladko obrit. Ampak kak je bil tisti obraz! Kadarkoli sem ga pogledal, sem se spomnil na obraz, ki ga je dal duhoviti, ženijalni svinčnik Gustava Dore satanu v knjigi "La sainte Bible." Podobnost je bila -tolika, da bi skoraj rekel, mormon je služil Dore ju z model. Krog štirideset let je bil star. Visoko belo čelo so obrobljali ko noč črni kodri, dolge lase je nosil, skoraj do ramen so mu padali.' Res lepe lase je imel. Velike temne oči so bile podolgovate, kakor jih vidiš navadno le pri orientalcih. Nos je bil nalahno vzbočen, pa ne oster, rahlo trepetajoče nosnice rožnate barve 30 pričale o živahnem značaju. Usta so bila skorajda ženska, pa vendar ne mehka, nekoliko upognjeni koti ust so dali sklepati na odločno voljo. Brada je bila nežno oblikovana, pa obenem, tudi krepka, kakor jo imajo ljudje, ki znajo premagovati nizke nagone, da jih bližnji niti opazi ne. (Dalje prihodnjič.) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV - NOVEMBER 9.—Dr. Svob. Slovenke št. 2 SDZ priredi ples v SND. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 10.—Lake Shore Post št. 273 Ameriške legije priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 10.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ proslava 30. letnice v avditoriju SND. 10.—Društvo Danica št. 34 SDZ bo slavilo 15 letnico obstanka na Prince Ave. 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi card party in ples v šolski dvorani. 16.—Plesna veselica društva sv. Janeza Krstnika št. 71 J. S. K. J. v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—K o n c e r t mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi konccrt v SND. 17.—20.— (vse štiri dni) bazar fare Marije Vnebovzete v na St. Clair Ave. 24.—Proslava 30 letnice Slovenske dobrodelne zveze. 24.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 28.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pe-con. 30. — Društvo Ambassadors, št. 62 SDZ prireja ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. DECEMBER 7.—Gay Knights Club, ples v Twilight dvorani. 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 14.—Sharpey's Club, ples v Twilight dvorani. 15.—Društvo Brooklyn št. 135 SNPJ praznuje 30 letnico Slovenskem domu na Holmes Ave. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 23.—Roust About Club, ples v Twilight dvorani. 23.—Dr. Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v S. N. D. 24.—Mlad. pev. zbor Kralji-■čki priredi koncert ob 4. popoldne v SND, Maple Heights. 24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND obstanka z banketom v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora gkrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvorani. 31.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi Silvestrov večer v dvorani sv. Nikolaja na Superior Ave. in 36, cesta. 31.—Praznovanje novega le- ta v SND, Maple Heights. -1941-JANUARIJ 4.—Frances Rupert Cadets št. 14 SŽZ prirede plesno veselico v Slovenskem domu na Recher Ave. 4.—23rd Ward Civic Club, ples v Twilight dvorani. 11.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 11.—Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani. 18.—Jolly Jester's Club, ples v Twilight dvorani. 18.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v SND. 25.—Amig^s Club, ples v Twilight dvorani. 25.—Pevski zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. FEBRUAR 22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND. APRIL 26.—Jolly Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani. -o- Prva obletnica podjarm-Ijenja Poljske Te dni poteka leto, kar je bila po nenadnem vdoru Sovjetov, ki so s Poljsko imeli nenapadalno pogodbo »končana vojna na Poljskem. Kaj je ostalo od Poljske danes ? Ves vzhodni del, zlasti beloruske pokrajine, so si priključili Sovjeti, do lani neizprosni ozr.anjevalci boja proti imperia lizmu, to je proti osvajanju tuje zemlje. Poznanjsko, Pomorjansko in šlezijo, to je zahodno tretjino bivše poljske države, je zasedla nemška vojska in si jih je Nem či;ja priključila kot pravo svojo sestavino. Med Poljsko, ki je prišla pod Sovjete, in med temi Talcih primerov je danes na evropskem pogorišči« nešteto. Slika nam kaže londonske reševalce pri žrtvi bombnega napada. Fotograf je bil oddaljen samo 200 čevljev od tega pozorišča, ko je eksplodirala nemška b oviba. Slika je bila gotova v dveh minutah Ob priliki silovitega bombnega napada, ko so Nemci napadali na več kot 50 krajity v Londonu, so imeli reševalci polne roke dela, ko so hiteli reševati ponesrečence iz porušenih domov. Ob tej priliki so bombe povzročile ogromno škodo na poslopjih in veliko število je bilo ranjenih in mrtvih. Slika je poslana iz Londona. ■ ■ ' ''' ■ r.......... -..... pokrajinami, je osrednji pas poljskega ozemlja, ki ga je tudi zasedla nemška vojska in je zdaj pod oblastjo Velike Nemčije, ni pa pravni položaj te polske zemlje še urejen, čeprav smo pred kratkim slišali uradno nemško izjavo, da bo tudi to ozemlje končno in za vedno priključeno nemški državi. Ta osrednji del je nekaj večji kakor Švica. Nekako odgovarja nekdanji varšavski veliki voj-vodini, ki jo je ustanovil Napoleon. Po nemški zasedbi je ta predel spremenjen v tvorbo, ki se imenuje Generalna gubernija Poljska. Njen guverner je nemški minister Frank. Prebivalstvo v tem delu se je po porazu poljskih vojska znatno pomnožilo. V zadnjih 11 mesecih je bilo izvedeno obširno preseljevanje ljudstev. Nova vlada je po drugih predelih bivše poljske republike zbrala vse nezaželjeno prebivalstvo, skoraj vse Poljake in Jude iz zahodnih pokrajin. Ti so morali svoje ozemlje zapustiti in se preseliti v Gubernijo. Tja je bilo poslanih tudi na desettisoče Judov, ki so morali iz Nemčije leta 1939. Sem so pa pribežali tudi Poljaki iz krajev, ki so prišli pod rdečo oblast. Je pa to osrednje ozemlje nekaj ljudi tudi izgubilo. Ukrajinci, ki so živeli v Osrednji Poljski, so dobili dovoljenje, da še lahko preselijo v Sovjetijo, če hočejo. Toda te ugodnosti se je poslužilo samo 10,000 Ukrajincev, pod nemško oblastjo pa jih je rajši ostalo 57,000. Nemcev živi v tej Osrednji Poljski zdaj sto tisoč. Tu pa niso všteti vojaki in uradniki vseh vrst. Judov je poldrugi milijon. Koliko je Poljakov, še ni mogoče reči. Judje so raztreseni po vsej pokrajini. Zdi se, da so nemške oblasti vsaj za, zdaj opustile misel, da bi vse Jude naselile v lub-iinskem okrožju, ki bi postalo potem takem čisto judovska naselbina. Sredi Generalne gubernije je Varšava, žalostno znamenje poljskega zloma, bivša prestolnica republike. Varšava je na pol v razvalinah. Vseh vrst begunci so se natepli vanjo, kar je prizadelo nemškim oblastem veliko skr bi zaradi pomoči in prehrane. Prvo hudo vprašanje, ki so ga Nemci v Varšavi morali rešiti, je bila brezposelnost. Nekaj brez poselnih so poslali v Nemčijo na poljsko delo. Druge so zbrali v poljski hali judovskih obveznih poljskih ali judovskih obveznih selnih iz razumniških krogov in poklicev, ki so imeli kaj prihrankov, so se te obvezne službe lah ko rešili s tem, da so na naglo odprli kakršnokoli trgovinico ali točilnico. V nekaj mesecih so gostilnice in - prodajalnice, kjer prodajajo nepomembno kramo, zrasle kakor gobe po dežju. Drugo vprašanje je bilo javno zdravstvo. Naravna posledica vojne so bolezni, ki jih je tu po speševala še nizka zdravstvena raven, zlasti pri judovskem prebivalstvu. Nemške oblasti so odločile, da je treba vse prebivalstvo cepiti. Kdor bi se upiral cepljenju, bi izgubil nakaznice za živež. Vse krošnjarje in potujoče branjairje, ki so s svojim blagom vred širili tudi nalezljive bolezni, sc kar konfinirali. Varšavski kočijaži in šoferji so prej nosili brade. Zdaj pa so prisiljeni briti se' vsaj na vsaka dva dneva. Okoli judovske četrt: v Varšavi so postavili visok zid. življenje na rodovitnem poljskem podeželju je bolj razveseljivo kakor v porušeni Varšavi. Sledovi vojne so tam skoraj izginili. Ceste so v glavnem popravljene, razvaline je pospravila poljska ali judovska delovna služba. žetev je letos bila dobra in trdijo, da bo Poljska lahko kmalu izvažala živež v Nemčijo. Priča- kujejo, da bo zima huda, toda pošast gladu je za zdaj ukročena. ORATORIJ (Nadaljevanje s 1 strani) Splošno mnenje med občinstvom je bilo, da tega koncerta ne bodo izlepa pozabili. Avdi-jenca je bila silno navdušena in hvaležna in to je ponovno izražala s toplo aklamacijo, tako dirigentu Šublju, kot zboru. Težko nalogo so imeli, pa so jo izvrstno rešili tudi godbeniki: Vera Milavec pri klavirju, Frank Slejko z violino, Anton Eppich z flavto in Reginald Merrill pri orglah. Med navzočimi jih je bilo mnogo iz zunanjih naselbin, tako preko 50 iz Girarda in tamkajšnje okolice, iz Loraina, Mr. Virant je prišel s soprogo celo iz Cincinnati j a na koncert. Mnogo naših odličnih Slovencev smo videli na koncertu, sko-ro vso našo duhovščino, zdravnike, sodnika Lauscheta in druge odlične profesioniste. Dirigent Šubelj, ki je tekom poletja naštudiral z Glasbeno matico oratori j, je prišel včeraj zjutraj nalašč iz New Yor-ka in zvečer se je zopet odpeljal nazaj. Zelo zadovoljen je bil s svojim zborom, katerega je v njegovi odsotnosti vežbal g. Ivan Zorman. Navzoča je bila tudi Američanka, velika prijateljica glasbe, ga. Pratt iz Toledo, O., ki je po koncertu rekla g. Šublju, da mora pripeljati zbor v Toledo, O., da bo nastopil pred ameriško javnostjo. Mrs. Pratt se je čudoma vprašala, kje dobimo Slovenci toliko in tako lepe melodije v svoji glasbi, kar je gotovo zelo laskava pohvala za .nas vse. Kot nam pripovedujejo je bila dvorana popolnoma razprodana in da so prodali celo 40 stojišč, dasi je v avditoriju 1,034 sedežev. Par sedežev je bilo praznih, ker se lastniki teh vstopnic iz tega ali onega vzroka niso udeležili. :■ ——-o...... •■■■■■■■-' Oglasi v ''Ameriški Domovini" imajo vedno doher vspeh. MALI OGLASI_ Hiča se odda za 1 družino, vše na novo dc-ko-rirano; štiri sobe in kopališče. 1049 E. 62hd St. (261) ČIŠČENJE FURNEZOV! Izčistiino furnez za $4, rese-tamo za $12; novi deli. Vso delo garantirano. MASON FURNACE CO. 1193 Addison Rd. ENdicoit 0487 (2G0) FARMA NAPRODAJ 1O0 akrov farma v Orwell, O. se proda ali zamenja. 9 sob hiša, vsa gospodarska poslopja, živina, orodje in letina. Dovolj dobre vode. Za podrobnosti vprašajte na 1151 E. 74th St., Cleveland, O., ali pišite direktno na lastnika, Victor Sender, Route 322, Orwell, O. (260) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA, Vogal St. Clait-Ave. in E. G8t|* ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. Delo dobi dekle, ki je stara nad 21 let, da bi pomagala v gostilni. Naslov se poizve v uradu tega lista. __ (Očt. 31, nov. 1,4) Grozdje, mošt, sodi! Črn mošt, sod...........12.00 Bel ^rnošt, sod ...........17.50 Pol črno, pol belo, sod ... 15.00 Concord grozdje, ton ...29.00 Belo grozdje, ton .......50.00 Sodi od .........$1.15 naprej Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. KEnmore 1241-J, (x) Willkie kot kandidat nam lahko obljublja zvezde z neba, toda ne pozabimo, da končno predsednik nima vse moči v rokah in zlasti Willkie, ki je kapitalističen proizvod in odvisen od kapitala. On sam lahko izraža v^ro v delavske pridobitve pod Rooseveltovo upravo, toda gotovo je, da v srcu popolnoma drugače misli. Zatorej, ako želimo, da bomo še nadalje uživali ugodnosti, ki smo jih pridobili na polju socialne zakonodaje, je naša dolžnost, da gremo v torek 5. novembra in glasujemo za edinega predsednika, ki je pokazal in dokazal, da čuti s trpinom in ki mu je skušal lajšati gorje, dočim so republikanci s silo tirali lačne in raztrgane vojne veterane iz Washingto-na. Oddajmo naše glasove za Franklin Delano Roosevelta' L. R. ja. Prvič je bil izvoljen v ta urad pred štirimi leti in v tem času si je pridobil toliko ugleda, da je splošno mnenje da je pre-vesten uradnik, da bi se ga sedaj nadomestilo z kom drugim. Leta 1925 je bil demokratski župan mesta Scott, Ohio, odpovedal se je županskemu uradu in prišel v Cleveland, kjer je zavzemal že važna mesta v mestnih in okrajnih uradih. Ponovna izvolitev Dr. Gerber-ja okrajnim koro-nerjem 5. novembra nam jamči še za nadalje pošteno, točno postrežbo v vseh ozirih tikajočih se njegovega urada. Okrajni rekorder Donal F. Lybarger Za ponovno izvolitev stopa pred volivce okrajni rekorder Donald F. Lybarger, ki je ponovni kandidat za ta urad na demokratski listi. V tem uradu se nahaja sedaj že približno osem leti in v tem času si je pridobil zaupanje in pohvalo vseh, ki so imeli opravka z njim. Mr. Lybarger je zelo previden in varčen z ljudskim denarjem. On je eden izmed tistih, ki ni porabil vsega denarja, ki mu je bil določen za njegovo uradovanje in je od te vsote vrnil v okrajno blagajno $200,000, katera vsota se bo porabila za podporo potrebnim itd. Levi na sliki je rezervni kapitan James Roosevelt* ; s^ se je v Los Angeles javil pri svojem poveljniku ^ : !&oi W. S. Van Dyke predno je jirevzel poveljstvo pri ^ niji 22. bataljona. % J -evii IZ DOMOVINE *> 1 —Trojčke je rodila. V bano-vinski ženski bolnici v Novem mestu je porodila žena banovin-skega cestarja 42 letna Marija Klemenčičeva iz Krušice trojčke, vse tri fantke. Mati in novorojenci so zdravi. —žito in seno sta mu zgorela. Pri posestniku Jakobu čančoli na Hercegovščaku pri Gornji Radgoni so se pripravljali na malčev. Nesreča pa je hotela, da je mlačev opravil požar. Nenadno je začelo goreti v skednju. Na kraj nesreče so sicer prihiteli sosedje in gasilci iz Gornje Radgone, vendar gorečega skednja ni bilo mogoče rešiti in so komaj oteli hišo. škoda je občutna, ker je posestniku 'čančoli zgorel ves letošnji pridelek žita in sena. Domneva se, da je požar povzročil tleč ogorek cigarete, katerega je odvrgel kak mi-moidoč potnik ali pa nepreviden delavec, zaposljen pri čančoli. Dr. S. R. Gerber — okrajni koroner BRANITE DEMOKRACIJO Volite demokratsko ROOSEVELT ZA PREDSEDNIKA DAVEY ZA GOVERNERJA MCSWEENEY ZA ZVEZNEGA SENATORJA VOLITE "straight" OBE demokratski glasov^, ^ For SENATOR For PRESIDENT Foi^GOVE^^ RSM9M6BTOBB8MHH8B8__________1___________SMBB_________________"____8IMBMB -o- Kdo je nominiral Willkiea? Kdor se je zanimal za potek republikanske narodne konvencije v Philadelphiji, ki je dosegla svoj višek, je lahko dobil vtis, da je republikanska politična mašina docela razbita in da je prišla na površje progresivna struja. Zdelo se nam je, da je nominirani predsedniški kandidat človek, ki bo dal stranki novih smernic, človek praktičnega duha, podjetnik, ki bi bil res ideal predsednika Združenih držav, in ki bi znal na podlagi trgovskih načel pripeljati državo na vrhunec moči. Toda kakor hitro je nastopil v javnosti, je odpadel ves sijaj in kmalu smo ga spoznali v vsej njegovi plitkosti in goloti kot političnega oportunista. Kot poliv z ledeno vodo je vplival njegov prvi kampanjski govor, iz katerega je zvenela mržnja užaljenega demokrata, kateremu je sedanja administracija odvzela masten "biznes," ko je bila organizirana velikanska državna elektrarna v Tennessee, znana kot TWA, ki je dajala prebivalstvu znatno cenejši električni tok kot pa ga je prej utilitetna družba, kateri je predsedoval sedanji predsedniški kandidat Wendell Willkie. Ako bi bilo samo to, bi še nekako razumeli njegov gnjev in izstop iz stranke. Toda pozabil je na dostojnost, katero bi moral kazati vsak človek, ki aspi-rira na tako visoko mesto. Njegovi kampanjski govori niso nič drugega kot blatenje svojega nasprotnika in kričeča na-sprotstva. Kar je trdil danes, je jutri dosledno pobijal. Govoril je vedno tako, da je bil govor primeren kraju in ljudem ter razmeram. Ako mu je kaza-l lo, je pohvalil Rooseveltovo administracijo in jo je zopet de-val v nič, ako je slučajno veter pihal od* nasprotne strani. Samo strastno zagrizenim stran-karjem, ki so za stvar, dasi morda vedo, da je napačna, je njegova taktika prijala, ker je njihov namei^ poraziti nasprotnika. Toda kritični duhovi so se začeli spogledovati in spoznavati, da ni nekaj prav. Da bomo pa bolje razumeli, zakaj je Willkie podoben veter-nici, ki se vrti po vetru, poglejmo malo v preteklost, da bomo videli, kdo ga je prav za prav nominiral. Wendell Willkie, kot predsedniški kandidat je bil rojen pred 6. meseci dec. meseca v luksuznem hotelu v White Sulphur Springs, Virginia. Za babici pri tem porodu sta bili Trgovska zbornica Združenih dr- Dr. S. R. Gerber je ponovni kandidat za okrajnega koroner- PILGRIMS PROGRESS OPOZORILO! PRIJATELJI PREDSEDNIKA ROOSEVELTA Da volite za Roosevelta in da daste njemu kompletno demokratsko podporo, naredite X pod demokratskim petelinom na 2 glasovnicah, ko greste volit 5. novembra. Naredite X pod petelinom na mali predsedniški glasovnici. Potem zagotovite Rooseveltu simpatične sodelavce v kongresu in v državi in okrajnem uradu, ter naredite vaš X pod petelinom na državni glasovnici. Da podprete vašega PREDSEDNIKA, volite 'STRAIGHT' obe demokratski glasovnici. Tako delijo na Angleškem hrano brezdomcem, katerih domove so porušile nemšek bombe. Pripravljene so posebne kuhinje, ki skrbe, da ti nesrečneži vsaj enkrat na dan dobijo kaj toplega v svoje želodce. Slika je poslala iz Londona. Odrasel morski pes v ujet ništvu ne mara žreti ZA relif in WPA dela Mestni davki za relif bodo pomagali preskrbeti ŽIVILA, OBLEKO in ZAVETJE za 80,000 mož, žena in otrok, ki so odvisni povsem na DIREKTEN RELIF IN WPA DELA. Da storite svoj delež in jim pomagate VOLITE Eden najboljših lovcev morskih psov kapitan William Young, pripoveduje: Nekega dne smo 2.5 m dolgega morskega psa izpustili v veliko posodo. Plaval je neprestano okrog. Vedel je, da je v ujetništvu. Niti za trenutek ni nehal plavati. J Na noben način ga ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi kaj jedel. V ujetništvu ne ostane živ noben morski pes dolg nad tri metre. V zavesti, da so zaprti med stenami in da ne morejo plavati, kamor bi se, jim zahotelo, nočejo živeti. Morski psi, ki žive v ujetništvu, so bili vedno ujeti tako majhni, da se niti ne zavedajo, kaj pomeni izguba svobode. T«S trssj tfcOOfW- tm^ ■—N.Y.I'OSt. Reproduced by ,permission of RoUJn Kirby. CAN'T HE SEE THE;HANDWRITING ON THE WALL?, žav in pa Narodna zveza tvor-ničarjev. "New Deal" je bil tedaj geslo Rooseveltove administracije. Delavske organizacije so se množile, kar je začelo resno skrbeti ameriški "velebiznes." Zastopniki ameriškega kapitalizma so se zbrali na sestank, kako se obvarovati pred "napadom" od strani uprave na stare privilegije velikih glav. Videli so, da se ni mogoče več zanašati na politične mašine, ki so se morale ozirati na ljudske želje, ako so se hotele obdržati na svojih stolčkih. Ugibali so in iskali ti možje — podjetniki, kje najti moža, na katerega bi se mogli zanesti in ki ne bi poznal druge lojalnosti kot napram velebiznesu in na drugi strani bi pa moral biti tudi osebno privlačen. Toda 1936, kot so izjavili politični izvedenci, je bilo še prezgodaj, da bi republikanci postavili za kandidata podjetnika. Radi tega so to leto kandidirali Landona, ki je povprečno odgovarjal zahtevam stranke; bil je iz osrednjega zapada in je bil daleč od Wall Streeta. Dobro so vedeli republikanci, da Landon ni mož, ki bi bil dovolj vpliven, da bi zmagal. Toda v letih od 1936 pa do sedaj je ta Zveza tvorničarjev potrošila milijone dolarjev, da bi "prodala" ljudstvu idejo: "kar je dobro za biznes, je dobro za tebe." Kapital je na tihem rovaril in večal razkol med organiziranim delavstvom — AFL in CIO — in demokratje' sami so zašli v zmede radi pritiska reakcije in svoje lastne bojazljivosti. Prišlo je leto 1940 in obenem čas, da kapitalizem "proda" ameriškemu ljudstvu podjetnika. Izvedenci so to potrdili. Nastalo je vprašanje, kdo naj bi bil izvoljenec. Kampanja za Willkie-ja se je pričela že leta 1937, ko je revija "Fortune Magazine" prinesla članek, v katerem je imenovala Willkie-ja "Hoosier yeast in a Wall Street cake" ali po naše: človek rodom iz Indiane kvas za wall-streetsko potico. Toda Willkie tedaj še ni povsem odgovarjal, kajti bil je še v zvezi z utilitet-no družbo, toda imel je pa vse druge vrline, ker je bil iz Zapada, ker je modrook in pri-kupljiv in je imel dober radio-glas in kar je bilo glavno: VDAN JE BIL Z DUŠO IN TELESOM VELEKAPITALIZMU. Willkie je bil odvetnik, ki je dobro služil svojim gospodarjem. Svoj politični vpliv kot demokrat je prodal za mastno službo kot predsednik Commonwealth and Southern Corporation. Bil je uslužna politična figura v zloglasni Tammany politični mašini v New Yorku. Toda prebrisan ni bil dovolj in ostal je zadaj. Prišla je TWA in s tem konec Will-kie-jeve kariere. Boril se je z vsemi štirimi proti administraciji ter je bil prisiljen prodati družbo,-kateri je predsedoval. Postal je smrtni sovražnik demokratske stranke in republikanci so si meli roke. Jasno je, da je bila nominacija Willkie-ja že davno naprej preračunana poteza. Velebiznes je dobro vedel, kdaj bo prišel pravi trenutek, da vrže svojega ljubljenca na pozornico. Willkie-jevi znaki so se pojavili če znoč. Razdeljenih je bilo več tisoč ponarejenih vstopnic med najete ljudi, da so zasedli galerije in s svojim vpitjem delali javno mnenje med delegacijo. Večina delegatov se ni niti na daleč zavedala, kdo je v resnici režiser cele konvenčne farse. Priganjači ve-lekapitala so vlili strah v srce delegaciji, da je pozabila na vsa naročila, ki jih je prinesla na konvencijo. NAZNANILO V torek 5. novembra 1940 je volivni dan in POSTAVNI PRAZNIK Clearing House banke ne bodo odprte za poslovanje na ta dan po 1:00 popoldne 3 HHf MmfflllBliM Miles E. Evans 3 Jj^BHMBwBBjfiaff Campaign Director. %vCtr?nSL dt -mJUts^^ JU? lli^ 1940 /J M7i500poopoo. /930! t\ < mu democratic j — For Governor y j MARTIN L^A^f For Lieutenant ROBERT S JžSZ^T 1 1 3 i For Secretary ot 5" :■ JOJFSS^ : - i "o&S&ZS^ = = i i = i j^Tkls^ i — For Treaiurer »'.^'JcV, 1 CLARENCE H._K!U2=r 1 1 For Attorney ^ GEORGE s 1 For United State« ^ y JOHNMcS = = 1 For Represent««'*' ) Conpre«. (At W'ffl/ j = FRANCIS jT, i —. STEPHEN M.J£2H>f> KSTSSB^fS ROBERT CROSSER ,2.|« ANTHONY A.. FLEGJKi-^ For Stat. OTTOJ. BAKfflSfi r WILLIAM g JOHNNY KlLjia^ JAMES METZENSifjrS : j : 1 CHARLESAj^Cj^ — CUlRENCEUJS^ * (VoU loc not m-r. 'J" .: -^ ^ ; JOHN JOHN J. CARN.frS d | i ■j MATT J. COUCti!^ JOHN ■ JOHN T. DeRLCfii-^ . JOHN T^DUff^ HARRY J. DWO?^ E. J. HANRATJ^T, WILLIAM MARCARETAj^-^. ! : -1 -1 : 5 FRANK J.JPOi^V E- F-SA WlLLIAMjJ&jjg/ CHARLES iJZZZti./ STEPHEJiAjir^ For County Con;^/ JOHN JAMES = E I e LEONAjPj^T For CIerM'T,riti) j i 1 ■ MARTIN l^SZttL = n ForSSyR'^ DONALD^jtis-^r g For County Tr^jC/ = t . i democratic ticket ■ ■ t For President I ) FRANKLIN D. ROOSEVELT I I i For Vice Pre.id.nt I-I ( HENRY A. WALLACE F. P. B008EVELT Martin L jA^j ..............' .=........... - , _ ^gSM ■CHOOSE FOR MODERN AUTOMATIC COOKING John McSweeney za U. S senatorja Na demokratski listi kandidira za U. S. senatorja, John McSweeney, iz Wooster, Ohio. On je velik zagovornik obrambnega programa, kateremu obljublja, če bo izvoljen senatorjem, vso svojo podporo. Bil je že tri termine izvoljen v kongres v 16. vo-Hvnem distriktu. Kot direktor javne dobrodelnosti za državo Ohio je uredil plačevanje starostne pokojnine. Vse svoje življenje v javnem delovanju se je' izkazal kot vestnega in poštenega uradnika v katerem koli uradu, ki ga je zavzemal in, je mož na mestu, ki bo tudi v bodoče pošteno zastopal svoje sodržavljane. KWIMORJA —Trst, septembra 1940. Testenine in špageti se producira-jo še sedaj v nekoliko vrstah. Odbor za normiranje je pred kratkem zaključil, da se bo odslej izdelovala samo ena vrsta špagetov. Kakor je v Italiji sedaj samo ena vrsta kruha, takoj bodo odslej .samo ene vrste špa-! geti. Italija ima po zadnji statistiki 635 tovarn špagetov, v katerih producirajo preko 5 miljo-1 nov stotov omenjene italijanske' specijalitete. —Trst, septembra 1940. — Kako težko prenašajo Tržačani odredbe 0 zatemnitvi mesta, ja- IBp1* T. Cullitan je okrajni (tožitelj) že zadnjih, et- Splošno se priznava o bil najsposobnejši in okrajni Prossku_ 1 - unjih let v Cuyahoga okra- 1 jj'nan Vam je gotovo še kot "f 'i|Vili tožilec v zadevi pri-, v okrajni blagjni. On I | 1 neustrašen preganjalec 1 h,rak«tirjev ii nepoštenih' I L Uradnikov, ki so izrabljali • zaupanje. I 4?nk T, Cullitan je vodil | t °krajnega pravdnika (to-I L' ognjevito, dostojno, I ti° in P°šteno- s tem si je | |1 Ponovno izvolitev v ta | . -—o- °P[0 priporočamo v L izvolitev j Jnski demokratski Idub I jsicer priporoča, da 1 tiU<3je voIJJ° "a dan voli-I otno demokratsko gla-I ^a pa je klub potrdil i ^e demokratske glasov-: 12 nJe izbral gotove kan-1 4h a'! Pripomnimo, da smo i]' J iz razloga, če bo kdo j j, "eljeno iz vsake stran-| |j. ere kandidate, smo a l' ^ '30m° istim priporo-jfllfv dem<>kratske kandida-iftč !J bili v preteklosti R^i in od katerih, so do- Obdržimo Zed, države izven vojne! To bomo storili, če izvolimo pogumne može v kongres, kot je X Martin L, Sweeney ki kandidira za kongresnika v 20. okraju Kongres-nik Sweeney je znan po vsej deželi, da ni noben kimavec in ki mu je pred vsem pri srcu blagor Zedinjenih držav in njih prebivalstva. Za njm stoji organizirano delavstvo, vojni veterani, Tovvnsend organizacija, federalni uslužbenci in mnogo drugih organizacij. Volite v torek 5. novembra na demokratski glasovnici za X MARTIN L. SWEENEY Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina THEY NEED YOUR HELP Čist in udoben kot pitna voda, je plin nagel in prožen za moderno avtomatično kuho ... za peko, kjer je treba kontrole toplote . . . za znanstveno pečenje . . . za naglo cvretje ali kuho "brez vode." Vrhu vsega je pa plin varen in ekonomičen za rabo v moderni Magic Chef peči. Oglejte si to izredno vrednost pristna MAGIC CHEF peč po "čisto ori tleh" CENI Regularna cena ............................................$124.50 Razprodajrta cena ................................... 99.50 PRIHRANITE SI ................... .........$25"5° KUPITE SEDAJ IN PRIHRANITE! Dovažamo in inštaliramo! Čekirajte te odličnosti! 1 Fcpular deljen vrh napravi delo lažje, velik porabljiv predal 2 Avtomatičen prižigalcc pri vrhnih bumcr.jih odpravi žveplenke in takoj zadne greti. 3 Sanitarni pladen.i na vrhu in križi se lahko odstranijo in osnaži.jo. i Famoznc Rdeče kolo, ki .regulira vročino, odpravi vsak dvom in ne pokvari peke. S Famczni hrezdimni broil ei. Zelo prostoren. G Burner za vse življenje je garantiran pri vsaki Magic Chef peči. 7 4 ' ■ *f pristno stekleno posodo za merit ^uultllfj* dobi vsaka ženska, ki pošeti našo razprodajo Magic Chef plinskih peči. Nihče ni prisiljen kaj kupiti. 7 Enakomerna vro&ina da.lc novo ekonomijo 'časa', živil in kuriva. The City Relief Levy will raise about $2,530,000, of wjiich $1,830,000 will be for DIRECT RELIEF and $700,000 may be used for the City's share in sponsoring WPA PROJECTS. This is only part of the $6,000,000 needed for relief in Cleveland next year. There are 90,000 men, women and children in Cleveland today who are entirely dependent on DIRECT RELIEF or WPA JOBS for food, clothing and shelter. You can do your share for these neighbors of yours if you— Vote Tor" The City Relief Levy Tuesday, Nov. 5th! 8 Streamlined izdelava doda h krateti, odpravi C3tre vogale in nevarne izrastke. LAHKA ODPLAČILA Cene se prično po 10^ na dan na Magic Chef plinskih pečeh 6405 St Clair Avpnu ENdicott 2252 MAGIČNI PLAMEN PLIN je v Ameriki najpriijubijenejše kurivo **** \ IN 3 IZMED 4 AMERIŠKIH ŽENSK GA RABI ZA V MODERNO KUHO KREMŽAR FURNITURE CO. Ixi rop • II CITY K RELIEF 1 LEVr —-£ TOedyI ^Okrajni pravdnik bil naš ljudje direktne koristi. Ponovno povdarjamo volite celotno demokratsko glasovnico in tisti, ki ste se pa odločili drugače storiti, prosimo ne zabite voliti kandidate, ki jih Slovenski demokratski klub 32. varde teplo priporoča. Dolžnost našega kluba je, da v zvolitev toplo priporoča okrajnega blagajnika John J. Boyle, kateri je ustvaril pri ok-rajni*blagajni red in poštenje. Spominjamo se republikanske administracije v temu uradu in še dobro nam je v spominu škandal in izginutje miljončka ljudskega denarja. Spominjamo se - republikanske administracije v temu uradu in tudi velike porote, ki je preiskovala ta škandal. Končno novaca le ni bilo nazaj in davkoplačevalec je bil tisti, ki je moral za ko-rupnežnem luknjo zaf likati. Dajmo glas poštenemu uradniku, ker tam se gre za naš denar in za naše žulje. John J. Boyle se je izkazal poštenega in vestnega uradnika in naš glas 5. novembra naj gre njemu. Važen okrajni urad je urad (County Commissioners) okrajnih komisarjev. Vsakemu bi I moralo biti znano koliko velike važnosti je ta administracija za davoplačevalca. Okraj so tisti uradniki, ki delijo denar od davkoplačevalcev in delajo proračun koliko imajo in koliko smejo drugi okrajni uradi porabiti. Razkošni in neekonom-ski okrajni komsarji lahko veliko store slabega davkoplačevalcem in dvignejo davke, katerim ni ugovora. Sedanji okrajni komisarji so se pokazali, da so v preteklosti dobro gospodarili, ščitili davkoplačevalce in rezali proračune, kjer so se jim previsoki in s tem prihranili ljudem na denarju. Dobri okrajni komisarji pomenijo pri varčevanju okrajnih stroškov toliko kolikor naši glavni zdravniki pri naših podpornih organizacijah. Dober in vesten glavni zdravnik pri podporni organizaciji lahko letno prihrani deset tisočake, tako dobri okrajni komisarji pa miljone v davkih davkoplačevalcem. Letos kandidirata v ponovno izvolitev Mr. James A. Reynolds in John F. Curry na demokratski glasovnici. Vsled dobrega rekorda in dobrega gospodarstva v tem uradu jih Slovenski demokratski klub 32. varde v izvolitev toplo priporoča. Glas njima, bo glas v dobro vašemu žepu kadar boste davke plačevali. Slovenski demokratski klub 132. varde je tudi v izvolitev pri poroči našega brata Hrvata Mr. William Boyd-a. Zdi se nam kdorkoli bi prezrl njegovo ime na volilni glasovnici bi storil neodpustljiv narodni greh. Naš človek je in po njegovih žilah pleve naša bratska kri. Ce hočemo biti pošteni, mu moramo priznat, da je storil v državni zbornici več za naš narod kakor pa vsi drugi predniki pred njim. Mr. Boyd pozna do temelja naše podporne organizacije, pozna naše narodno gibanje in pozna naš način narodnega življenja. Kratko rečeno izšel je iz naše srede in našega trpljenja. Spominjamo se kako je pred leti branil v zakonodaji naše narodne domove in z drugimi preprečil, da še ti uspešno poslujejo. Direktorji narodnih domov bi morali sedaj pokazati in agi-tirati za njegovo izvolitev. Tudi :zavarovalne družbe močno pritiskajo na zakonodajo, da se sprejmejo zakoni, ki bi bili našim organizacijam škodljivi. Kdo bo zagovarjal naše interese, če ne naš človek, ki pozna njih način poslovanja in je sam v njih aktiven. Storimo našo narodno dolžnost in dajmo mu glas brez vsakih predsodkov in pomišljevanja. Storimo našo državljansko dolžnost in volimo CELOTNO DEMOKRATSKO GLASOVNICO. Joško Penko, predsednik. sno pokazujejo vedno bolj številne prekršitve. V našem listu smo že večkrat zabeležili težke kazni, ki jih oblasti nalagajo za prekršitev strogih odredb. Vendar pa zgleda, da ne pomagajo mnogo, ker so vsak dan vedno bolj pogoste. Nobena opozorila oblasti ne zaležejo v veliki meri in tako je policija prisiljena strogo nastopati. Tržaška kve-stura objavlja, da je v zadnjem avgustovem tednu kaznovala 247 prekršilcev zatemnitvenih odredb. Pri tem opozarja omenjena institucija, da hočejo oblasti na vsak način zatreti te prekršitve. —Gorica, septembra 1940. — Z zaključno manifestacijo so bi- ; le razpuščene otroške poletne i kolonije po naših krajih. Tako i so že zaprli otroško kolonijo v i Idriji ("Colonia elioterapica ! "Giovanni Eržen"), ki je delo- : vala dva meseca. Prav tako je i bila zaprta otroška kolonija na • Nabrežini. Kolonijo v Sesljanu ! I je za slovo obiskala kiijeginja ' Margerita Burbonska, hči devin- \ skega vojvode, ki jo je gmotno f pomagala. \ — Ostanki v svetovni vojni i padlih junakov. Na Vodicah, ki | so strahotno znane iz zadnje sve- } tovne vojne in nosijo že svoj spo- ' menik padlim, so te dni prav v \ bližini spomenika naleteli na | okostja junakov, ki so prav v | tem peklu žrtvovali za domovi- i no vse — življenje. Ostanke so l lepo zbrali in jih prenesli v ko- \ sišče na Oslavju. — Koliko rib poje Gorica? \ Zaradi brezmesnih dni hitro ra- \ ste konsum vsakovrstnih rib. | L. 1939 je po uradnih podat- i kit porabila Gorica skoraj 98,- \ 000 kg rib, v prvih sedmih me- }■ secih letošnjega leta pa že ok- % rog 54 tisoč kilogramov. Naj- | večjo porabo rib smo imeli v \ maju, nad 13,000 kg. V zad- ~ njih dveh mesecih je konsum padel, ker ni prišlo več toliko bla- VOLJTE ZA MARTIN E. BLUM ZA DRŽAVNEGA POSLANCA NA REPUBLIKANSKI GLASOVNICI Pošten, deloven, priporočen od delavskih in civičnih . organizacij, Press, Plain Dealer in News VOLITE ZA MARTIN E. BLUM ga na trg. Cene v Gorici so skoraj enake cenam v Trstu in Vidmu. Jegulja velja v vseh treh krajih okrog 16 lir kg, sardele in slične vrste so pa po približno 8 lir za kilogram. vHKHKHKHKHKHKHKHK>4^ «C>3iiiiiiiit]iicatiHiiiiiiiicaiiiiiitiniic3iiiii]iiiiiic3niiiiiiEiiicaiiiiiiiiiiiica[iiiiiiiiiiic.3i]iuiitiiiic3iiiiiiiiiiiEC3iiiiiiii)iiiciiMiiiiiiiii^> Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI II.—ŽENA 1 >IIIIIIIIIIII£3llllIllIIIIIE3IIItIIIIIlIIi;aillllIllllIICaltIIIItlllllC3IIIllllllllIC31IUIIItI]UC3llllIIIIUlIC3llllIIlIllllC3lllltllIIIIICaiIIIIIIIIIIIC«3> Nato je zagledala domače njive pri Jorundgaardu v svetli poletni noči — zagledala je samo sebe, kako teče po stezi navzdol do zelene trate v jel-ševem gozdu ob reki — tam, kjer po navadi pero perice. Deroče in enozvočno šumeče teče voda v ploski strugi, ki je polna zelenih kamnov. — Gospod Jezus, ne morem drugače. O, ampak oče bi ne bil tako trdega srca, da bi to storil. Ne, pa naj bi bilo še tako pravično. Če bi na golih kolenih prosila, prosila in prosila: Oče, nikar mi ne jemlji otroka —. "Saj vendar razumeš," je'od-govoril, ne da bi dvignil glavo, "za dečka je zelo koristno, da tako že od vsega početka pride v rodbino svojega očeta. Midva s Halfrido bi tako rada imela oba-dva pri sebi. Nobena sestra ne bi mogla biti bolj zvesta in prisrčna nasproti svoji sestri, kot je bila Halfrid nasproti Sigridi. Nihče izmed nas sorodnikov ni bil trd nasproti njej — tega nikar ne misli. Tudi oče ne — čeprav je odtlej ves potrt. Toda ali ne moreš razumeti — bilo bi nepravično, ako bi se kdo izmed nas upiral temu, da bi nedolžni otrok dobil dediščino in enako-rodnost po svojem očetu." •Kristinin otrok je izpustil prsi. Mati si je urno zapela obleko in trepetaje pritisnila malčka tesno k sebi. Bil je ves zadovoljen, nekajkrat se mu je peh-nilo, tako da se mu je mleko po-cedilo iz ust In čez materine roke. Simon je skrivaj pogledal k njima in dejal z nekakšnim čudnim smehljajem: "Tebi je bila sreča bolj mila, Kristina, kot moji sestri." "Seveda, tebi sei kaj pada ne zdi pravično, da se imenujem žena iri' da je moj otrok zakonski. Po pravici bi zaslužila, da bi sedela tukaj s pankrtom brez očeta —' "To bi bila zame gotovo najhujša novica," je rekel Simon "Privoščim ti vse dobro, Kristina," je pristavil tiše. Takoj nato je vprašal za pot. Na sever je bil prišel z ladjo iz Tunsberga, je pravil. "Zdaj pa moram naprej, da spet dohitim hlapca "Ali te spremlja Finn?" je vprašala Kristina "Ne, Finn se je oženil, ni več pri meni. Ali se ga še spominjaš?" je vprašal Simon in glas mu je zvenel nekam veselo. "Ali je lep otrok, Sigridin deček?" je vprašala Kristina in ogledovala Naakkveja. "Ona trdi, da je. Mislim, da so si vsi otroci v plenicah po dobni," je odgovoril Simon. "Tedaj gotovo sam nimaš otrok," je omenila Kristina in se nehote nasmehnila. "Ne," je /kratko odgovoril. Nato se je poslovil in odjezdil. Ko je Kristina odhajala, ni vzela dečka več na hrbet. Nosila ga je v naročju in si pritiskala njegovo lice k vratu. Morala je venomer misliti na Si-grido Andresovo. Njen oče bi tega ne bil mogel storiti. La-vrans Bjorgulfsson naj bi jez-daril okoli, da bi za nezakonskega otroka svoje hčere izmoledo-val med očetovimi sorodniki mesto in pravice — nikdar na svetu bi tega ne mogel storiti. In nikdar, nikdar bi ne bil tako krut, da bi ji vzel dojenčka — iztrgal otročiča iz materinega naročja, odtrgal ji ga od prsi, ko mu še materino mleko rosi nedolžne ustnice! Moj Naakkve, ne, tega za nič na svetu ne bi mogel storiti — in če bi bilo tudi desetkrat pravično, moj oče bi tega nikdar ne sto-H1 —. Vendar se ni mogla znebiti slike: tropa jezdecev, ki se izgublja gori v zaseki, tam, kjer se dolina zoži in se gore, vse črne od gozdov, stisnejo. Mrzlo veje iz reke, ki grmeč pada čez skalne police, ledeno zelena, razpenjena, s črnimi, globokimi in tihimi tolmuni vmes. Kdor se vrže tja doli, tega bo, naj se upira ali ne, metalo ob skale in ga raztreščilo —. Jezus, Marija —. Kristina je stala na Fegin-brekki in gledala na mesto, ki je v zlatem večernem soncu ležalo pod njo. Vzdolž širokih, blestečih se zavojev reke so stali rjavi, z ruševino kriti dvori; videla je temne listnate oboke v vrtoyih in svetle kamenite hiše z nazobčanimi, strehami, videla je cerkve, katerih črna, s skodlami obita slemena so štrlela k nebu, in cerkve z motno se lesketajočimi svinčenimi krovi. Toda visoko nad zeleno oko-Ico, nad krasnim mestom se je dvigala Kristusova cerkev, ta ko velikanska in žareče svetla, da je tako rekoč vse ležalo pred njo na tleh. Z večernim soncem na sredi prsi, z bliskajočim se steklom v oknih, s stolpi in vrtoglavo visokimi konicami in zlatimi vetrnicami je stala tamkaj in kazala gori v svetlo poletno nebo. K>rog in k"'o g so ležale poletno zelene občine z dostojanstveno velikimi dvori na pobočjih. Zunaj se je svetlo in široko odpiral fjord s podečimi se senca mi velikih poletnih oblakov, ki so se na drugi strani dvigali čez lesketajoče se modre gore. Sa mostanski otok je ležal tamkaj kot zelen venec s kameno belimi cvetovi hiš in je tiho pljuskal v morju. Koliko jamborov tam zunaj ob izlivu reke, koliko lepih hiš —! Vsa prevzeta se je mlada žena ihte zgrudila pred križem ob cesti, tam, kjer je že na tisoče romarjev klečklo in hvalilo Boga zato, ker se ljudem na potu skozi ta nevarni, lepi svet stezajo nasproti dobrotljive ro ke. V cerkvah in samostanih je zvonilo k večernicam, ko je Kristina stopila na trg pred Kri stovo cerkvijo. Za trenotek se je drznila ob zapadnem pročelju pogledati navzgor — potem pa je oslepljena povesila oči. Tega dela niso izvršili ljudje iz lastne moči — tu je'delal duh božji po svetem Ois^einu in graditeljih, ki so mu sledili Pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor nebesih, tako na zemlji — zdaj je razumela te besede. Odsev božjega veli fara Žužemberk. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Pavla na E. 4 St. smo ga dne 8. oktobra 1940 položili k večnemu počitku nal Cal/vary poko" pališče. • V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno lepo zahvaliti Rev. Joseph Misichu za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče, za opravljeno slovesno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Fran* cis Baragi in Rev. Michael Reagan za asi stenco pri sveti maši. Obenem tudi p*1' hvala Rev. Jos. Misichu, Rev. Michael Reagan, Rev. Kennedy in Rev. srčna ran,.ki so ga prišli pokropit in molit ob krsti. Najlepšo zahvalo želimo izreči vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč n® en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Ravno tako tojfj. vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ter vsem, ki so se udeleZ' svete maše in ga spremili do groba. , Naša prisrčna zahvala naj velja vsem sledečim, ki so v zadnji okrasili krsto s krasnimi venci: Mr. in Mrs. Joe Zupančič, Jr., Mr. in Mrs. J°.he Milner in družina, Mr. Anton Zupančič, Mrs. Johanna Kosmerl, Mrs. Joseph«« Eppich in družina, Mr. Matthew Delly, Mr. John Dobritch in družina, Df'y družina, Mr. in Mrs. Anthony Strumbel, Mrv in Mrs. Louis Kramer in druž«1®' Mr. in Mrs. Louis Champa in sin, Mr. in Mrs. George Poje, Sr., Mr. in Mrs. Geo-Poje, Jr., Mr. in Mrs. August Kofol in družina, Mr. George Kuhar in družin > Miss Mary Jurman, Mr. in Mrs. Joseph Vidmar, Muhič družina, H. Arnold ijr and Battery Service Shop and Friends. Employees of the Davis Paint Co., ^ spection Department of the Marquette Metal Products Co., Office Employees a" Foreman of the Grabler Mfg. Co., Mr. in Mrs. James Slapnick, Jr. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so darovali za svete maše za toi^ pokoj blage duše in sicer: Mrs. Johanna Kosmerl, Mr. in Mrs. Frank Kosro®r' Mr. in Mrs. Joseph Kosmerl, Mrs. Josephine Eppich, Mr. in Mrs. Edward Epp,c / Mr. in Mrs. Frank Skebe in družina, Mr. in Mrs. John Glavic, Mr. in Mrs. Glavic, Mr. in Mrs. Joe Zakrajsek in družina, Delly družina, John Dobritch ' družina, Mr. in Mrs. John Dobritch, Jr., Mr. in Mrs. Frank Dobritch, Miss Hele Dobritch, Mr. in Mrs. Harvey Senay in družina, Mr. John Bohinc, Rose Tek«"' Mrs. Mary Vidmar, Mrs. Johanna Blatnick in družina, Mr. in Mrs. Edward Bjf nick", Mr. in Mrs. Bingenbach, Miss Jennie Milner, Mr. in Mrs. John Turk, Mr. John Strauss, Mrs. Mary Strauss, Mr. Joe Machoral, Mr. Frank Stupar, in Mrs. John Pizem, Mr. Frank Jazbec, Mr. in Mrs. James Kotnik in druZ'n^ Mr. in Mrs. Frank Mertic, Mrs. Mary Strumbel, Mr. Frank Strumbel, Jr., P" H j. Ave., Mr. in Mrs.#Jce Strumbel, Mr. John Strumbel, Miss Dolores Linn, Miss ** bina Zgorc, Mr. in Mrs. Joe Fabian, Mr, in Mrs. Mike Brozina, Mrs. Krajc, Mr. August Kofol, Jr., Mr. JeVry Dimnick, Mr. in Mrs. Frank Cirk družina, Mrs. Adela Kucaj, Mr. John Pogros, Mr. Louis Heubner, Mr. Stan« ^ Maykszak, Mr. Joseph Mcčilnikar, Mr. in Mrs. Edward Dulzer, Mrs. Lena £ nig, Mrs. Vera Champa, Mr. John Janezic, Mr. in Mrs. John Steklasa in dfuZ,pe! Mr. Tony Selan, Jr., Mr. John Skuly, Mrs. Theresa Kmetj Mr. in Mrs. Nick J. rencevich, Mr. in Mrs. C. Littman, Mr. in Mrs. Ed Lampert, Zunich družina, Theresa Kovačič, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mr. in Mrs. Joseph Widmar, M» Mary Jurman, Mr. in Mrs. Joe Grsic, Mr. in Mrs. Anton Kosoglav, Mr. in J** Louis Hoffert, Mr. in Mrs. Louis Muhic in družina, Spehar družina, Mr. in J® Joe Markuz, Mr. Nick Zuro, Mr. Ray Leinen, Mrs. Anna Hranilovic, Mr. in M . Ponic in družina, Mr. in Mrs. Edward Kofol, Mr. in Mrs. Frank Bokar, Mr. Frf ^ Germ, Mr. in Mrs. Louis Fabec, Mr. in Mrs. Joe Kordish, Sr., Kordish drU?.in5) Mrs. Rose Herbst, Mr. in Mrs. Fred Kramer, Mrs. Johanna Ambrozic in druZ»*V Mr. in Mrs. Ignatius Milner, Mr. Anton Lazar in družina, Mr. Frank Strum^ Carry Ave., Mr. Emil Vidic, Sr., Mr. Emil Vidic, Jr., Mr. in Mrs. Joseph Mr. in Mrs. J. Stroin, Mr. in Mrs. John Grabfelder, Mr. in Mrs. Murph KraOj®^ Mr. in Mrs. Sam Reiger, Mr. in Mrs. Emi 1 Hoffert, Mr. in Mrs. Elmer Sindelar, ^ in Mrs. Stanley Bohinc, Mrs. P. Duale in družina, Mr. in Mrs. Anton Kozel, >" Chas. Yarc, Davis Paint Co. and Employees, Mr. in Mrs. J. F. Mazanec. k\\e Nadalje naj velja naša iskrena zahvala vsem, ki so dali svoje avtP1*10 jge brezplačno na razpolago ob priliki pogreba in sicer: Mr. John Glavic, M«". ^ Zakrajšek, Mr. Joseph Kosmerl, Mr. Ed Eppich, Mr. Anton J. Strumbel. John Strumble, Mr. George Poje, Sr., Mr. Walter Pogroszeski, Mr. George . bar, Mr. John Skuly, Mr. Emil F. Vidic, Mr. Edw. Kordish, Mr. Wm. fr Mr. Albert Kordish, Mr. Germ in Mr. Mertic, Mr. Edw. Jersan, Mr. John Gr felder, Mr. I. Kramer, Mr. Anton Kozel. Ravno tako se želimo iskreno lepo zahvaliti nosilcem krste, ki so ga j, mili in položili k večnemu počitku. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu ZaK . šek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno stvo pogreba. tfi Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma prezrlo, prosimo oproščenja tet jim ravno tako najprisrčneje zahvaljujemo. ' J® Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, božja volja je bila, da * ^ moral za vedno ločiti od nas, toda ostal nam boš za vedno v sladkem spo«1 V globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da sedaj po končane1*1^ meljskem trpljenju počivaš mirno v zasluženem počitku. yr~x— —: Tl 5 in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Večna luč naj Ti AGNES ZUPANČIČ, soproga JOSEPH, ANTHONY, ALBERT, sinovi ANGELA poročena Milner, hči ANNA, sinaha JOHN, zet ^ Zapušča tukaj tudi žalujočega brata Anton Zupančič, v stari domovini pa b Frank Zupančič v*"'* Cleveland, Ohio, 4. novembra 1940. f 1878 122