Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Stev. 19.
Celje, dne 7. maja 1949.
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
Delovni ljudje mest in vasi/
STRNITE SVOJE VRSTE V BORBI ZA SOCIALISTIČNO
PREOBRAZBO NAŠE DRŽAVE! ZDRUŽUJTE SE V
LJUDSKI FRONTI IN UTRJUJTE NJENE VRSTE,
KREPITE ZVEZO DELOVNEGA LJUDSTVA, KI JE
JAMSTVO TRDNOSTI LJUDSKE OBLASTI IN ZMAGE
V BORBI ZA SOCIALIZEM!
IZ PRVOMAJSKEGA PROGLASA C K KPJ
Ob obletnicah velikih zgodovinskih dni je
Osvobodilna fronta še boli združila svoje flanstvo pri
naporih za izpolnitev vseh nalog
Celjski ffrontovci so delali v aprilu 17.107 ur prostovoljno in moCno utrdili organizacijo
Mesec april je bil mesec živahnega
delovanja organis^acij OF. Kongres LF
Jugoslavije, trideseta obletnica ustano-
vitve KPJ, osma obletnica OF in 1. maj,
vse to so bili dogodki, ob katerih se je
delavnost fronte razgibala in dosegla
vehke uspehe.
Člani OF so prostovoljno delali na
ekonomijah, da bi bile te vzorno obde-
lane in da bi nudile delovnim ljudem
čimveč zelenjave in drugih pridelkov.
Opravili so čez 2.420 prostovoljnih ur.
Na industrijskih ekonomijah pa so opra-
vili 5.267 delovnih ur. Da so frontovci
pomagali tudi pri izpolnjevanju proiz-
vodnih planov v industriji, nam do-
kazuje 2.830 prostovoljnih ur, oprav-
ljenih pri lesni industriji na Sp. Hudi-
nji in Apneniku. Uprava za prostovolj-
no delo pa je pravkar sklenila pogodbe
z Gradbenim podjetjem ML.O, kamor
bo 3 krat tedensko i>ošiljala brig. po 30
članov in pogodbo s podjetjem Beton,
kamor bo dnevno pošiljala 60 članov
močno brigado na gradbišča zgradb to-
varne emajlirane posode. Cinkarne in
nove Tovarne barvil.
Pri odstranjevanju ruševin, ureditvi
parkov in regulaciji v Gaber ju so fron-
tovci delali 6.703 prostovoljnih ur, pri
zadružnem domu pa 1819 ur. Tako so
člani OF v tem mesecu opravili 17.107
ur pri vseh delih. Ker pa evidenca še
ni popolna in nekatere brigade ne po-
ročajo redno, je poleg teh opravljeno
še najmanj 5.000 delovnih ur. ki do-
sedaj še niso bile javljene.
Pri zbiranju odpadkov so le nekateri
frontni odbori dosegli zadovoljive us-
pehe. Skupno je bilo dosedaj oddano
podjetju »Odi>ad« 11.145 kg železa,
kosti, cunj in stekla. Pri nekaterih dru-
gih odborih pa imajo že zbran material
in ga bodo te dni oddali »Odpadu«.
Da bi člani fronte imeli primerne
prostore, kjer bi študirali, čitali in se
sestajali, več odborov pripravlja frontne
kotičke. V tem mesecu sta jih otvoriU
III. in I. četrt. Frontovci v Zavodni pa
so si zgradili celo stavtoo, tako, da imajo
svoj »Dom Osvobodilne fronte«. Tudi
za politično vzgojo članov, je bilo vlo-
ženo precej skrbi, tako da sedaj redno
deluje 21 študijskih krožkov. Članstvo
je bilo na 38 masovnih pokongresnih
sestankih seznanjeno s potekom in skle-
pi III. kongresa LFJ. Teh sestankov se
je udeležilo približno 70% vsega član-
stva. Tudi razdeljevanje legitimacij je
v članih še bolj utrdilo frontovsko za-
vest in jih vzpodbudilo k še aktivnej-
šemu delu v organizaciji.
V tem mesecu se je krog aktivistov
tako pri mestnem, kakor pri terenskih
odborih močno razširil. Razne komisije,
ki so bile formirane v začetku meseca
so že premostile začetne težave, tako
da bo njihovo delo rodilo bogate plo-
dove šele sedaj In v prihodnjih mese-
cih. Drži pa eno: organizacijsko utrje-
vanje odborov, aktivizacija članstva in
že prvi uspehi so ob vseh ix>membnih
obletnicah v aprilu tako združili član-
stvo, da po teh velikih dneh še trdneje
stopa v borbo za izpolnitev vseh nalog
katerih izpolnitev nam nalaga Fronta,
Partija in Tito.
Člani Osvbodilne fronte v Gaber ju na delu pri izkopu nove struge za travniški
potok.
Delovni kolektiv lesno-industrijskega
DOdjetia v Nazarju ima v svoji sredi
4 odlikovance z medaljo dela
v ponedeljek, dne 2. maja je delovni
kolektiv lesno industrijskega podjetja
v Nazarju pregledal svoje delovne us-
pehe v prvih mesecih letošnjega leta. V
trdi borbi za izpolnitev nalog so nale-
teli tudi na težave, ki so jim onemogo-
čile izpolniti plan v dveh sortimentih.
Kjer pa težkih ovir ni bilo, so delavci
iz meseca v mesec presegala planske ob-
veznosti. Samo pri proizvodnji rezanega
lesa so imeli naslednje uspehe: v ja-
nuarju so dosegli plan 105%, v febru-
arju 101%, marcu 121%, v aprilu 113%.
Delovni kolektiv je sklenil, da bo od-
slej še z večjo upornostjo iz^polnjeval
naloge, da bo tudi kljub oviram in tež-
kočam dosegel predvideno proizvodnjo
v vseh sortimentih. Delavci se zavedajo,
da posebno od izvršitve plana v lesni
stroki zavisi velik del našega gospodar-
stva, ker je les tako važen artikel, da v
zameno zanj, dobimo v inozemstvu vse
kar rabimo, za zgraditev naših novih
tovarn in težke industrije.
Delovni posvet kolektiva pa je bil
zvezan še z veličastnim proglašenjem
odlikovancev in proglasitvijo udarnikov.
Po ukazu Prezidiuma Ljudske skup-
ščine FLRJ so bili za požrtvovalno delo,
vložen trud in pokazano delovno disci-
plino odlikovani z medaljo dela nasled-
nji tovariši:
Boršak Jože, brusač v zabojami,
Klemše Zdravko, šef pogonskega od-
seka, Celinžek Jože, obratovodja in tri-
kratni udarnik Glušič Anton, gaterist.
Naslove udamiko pa so pridobili tov.:
Glušič Anton. Omladič Ivan, Praznik
. Florjan, Kokovnik Ivan, Fevž Jože
in Kunst Jože. V priznanju za visoke
delovne uspehe, vestnost in požrtvoval-
nost pri delu, pa je še 37 delavcev in
nameščencev prejelo denarne nagrade.
Delovni kolektiv bo ob svetlem vzgle-
du odlikovancev in udarnikov, ter po-
hvaljenih še odločneje napel vse sile za
izpolnitev in prekoračenje planskih na-
log, zavedajoč se, da z graditvijo socia-
lizma ne pomagamo samo sebi, pač pa
proletariatu vsega sveta, da bo še moč-
nejši v borbi proti imperializmu.
L. F.
Delovni kolektiv Tovarne tehtnic
v borbi za naSo osamosvojitev od
inozemstva
Odkar je bila Tovarna tehtnic v Celju
nacionalizirana, je delovni kolektiv na-
pel vse sile, da čim bolj dvigne pro-
dukcijo in izboljša svoje izdelke. Ko-
lektiv je danes brez dvoma med prvo-
borci za osamosvojitev od inozemstva,
saj izdeluje že 5 takih artiklov, ki smo
jih prej uvažali. Sami izdel\ijejo elek-
trična dvigala za vagonske tehtnice,
električna stikala potrebna pri stojalih
vagonskih tehtnic, kombinirane vagon-
ske tehtnice za ozki in normalni tir,
pravkar so izdelali prvi kontrolni apa-
rat za vagonske tehtnice. V delu imajo
tudi 60 tonske tehtnice in tehtnico, ki
bo montirana na žerjavu, da bo ob pre-
nosu z žerjavom že sam po sebi vsak
tovor stehtan.
Vse te artikle smo do nedavna uva-
žali, kolektiv, pa jih sedaj že serijsko
izdeluje. Delavci so dosedaj predložili
28 raznih izboljšav in racionalizacij, od
katerih jih 15 že uporabljajo z velikim
uspehom.
Na sliki je monter Muhič Vojko, pri
delu prototipa kontrolnega aparata za
vagonske tehtnice.
v Slivnici so dogradili
zadružno plemenilno
postajo
Zadružna ekonomija v Slivnici pri
Celju bo v nedeljo dne 8. 5.1949 otvori-
la dograjeno plemenilno postajo.
V zgradbi so: hlevi za govejo živino,
konje in svinje, orodjarna in soba za
orodjarja.
Pri gradnji so sodelovali tudi kmetje
iz sosednjih vasi, ter opravili vse vož-
nje za prevoz materiala potrebnega pri
zidavi, posebno pa se je odlikoval tov.
Lesjak Ferdo, kmet iz Slivnice.
Frontne organizacije so nudile kme-
tijski zadrugi vso F>omoč pri njenem
delu, s strani AF2 so bile najbolj agilne
tov. Zelenko Zofija in Merslavic Stana.
Mladinci so se p>o končani predvoja-
ški vzgoji večkrat pomudili na gradi-
lišču in pomagali pri delu, prav tako
pa se tudi pionirji po končanem pvouku
niso branili dela na gradilišču.
Glavno zaslugo pri organizatoričnem
delu pa imata tov. Lesjak in Mastnak
Vinko, kakor tudi tov. Intihar Ivan, ka-
teri je opravil na gradilišču tudi 162 ur
prostovoljnega fizičnega dela.
-Kmetijska zadruga si je poleg svoje
ekonomije in plemenilne .postaje ure-
dila tudi lastno šivalnico in kolarsko
delavnico, pripravljajo se pa k nadalj-
nji gradnji sadne sušilnice in noveiga
svinjaka.
Z nezlomljivo voljo do dela gradi na-
še delovno ljudstvo socializem na vasi,
ter na ta način odgovarja vsem kleve-
tam naših sovražnikov.
Komisije pri terensicili
in mestnem odboru OF je treba še
razširiti in utrditi
Za čim uspešnejše delo OF in tesno
sodelovanje z njenimi člani, se je na po-
budo lO OF formiralo pri mestnem od-
boru 12 raznih komisij, katerih naloga
je — voditi in izvajati vse delo OF za
dvig politične zavesti, kot dvig življenj-
skega Standarda vsega članstva.
V teh komisijah dela preko 80 akti-
vistov OF, vendar njihovo delo do danes
še ne pokaže tistih rezultatov, kot bi
bilo potrebno. Res je, da te komisije
obstojajo šele mesec dni in da so se v
tem mesecu šele dobro spoznale z na-
logami. ki so postavljene pred njih.
Nekatere komisije — kot so kmečka,
komisija za tekmovanje, organizacijska
komisija za plan in evidenco, komisija
za ideološko vzgojno delo in uprava za
delovno silo že beležijo kljub kratkemu
času lepe uspehe.
Kmečka komisija je že izvedla s svo-
jimi člani in s pritegnitvijo nekaterih
članov izvršnega odbora OF kontrolo
nad izvršitvijo setvenega plana, zave-
dajoč se. da bomo le z obdelavo vsake
pedi zemlje dosegli izboljšanje našega
življenskega štandarda. S široko agita-
cijo za zvišanje hektarskega donosa in
pritegnitvijo kmetov za saditev bučnic
in sončnic, bo komisija dosegla, da bo
tudi naš lonet prispeval večji delež pri
izpolnjevanju letošnjih planskih nalog.
S saditvijo čimveč bučnic in sončnic,
bodo na eni strani imeli kmetje dobiček,
saj dobi vsak za 100 kg bučnic, 10 kg
olja, na drugi strani pa se bo zvišal
odstotek maščobe za našega delavca.
Kmečka komisija katere vodja sta tov.
Macarol in tov. Bevc, pa bo morala te-
meljiteje pristopiti k široki in indivi-
dualni agitaciji za zadružno obdelova-
nje zemlje, ker le taikrat bo dosežen še
boljši hektarski donos zemlje, od kate-
rega bo imel korist tako kmet kot de-
lavec.
Tudi tekmovalna komisija, ki jo vodi
tov. Komerički, je pristopila h konkret-
nemu delu. Sicer ne beleži še vidnih
uspehov, temeljito pa se že pripravlja
za poživitev tekmovanja po naših te-
renskih aktivih. MOOF je že razpisal
nagrade najboljšim aktivom, radio apa-
rat, knjižnico in posameznim članom
nagrade, in tu je naloga tekmovalne
komisije, da bo na plenumu OF, ki je
predviden koncem rneseca, podelila lah-
ko nagrade res tistim, ki nagrado za-
služijo. Njim v pomoč pa bo komisija
za plan in evidenco s tov. Zajcem na
čelu, ki že sedaj pripravlja točno evi-
denco o izvrševanju terenskih planov,
nudi pomoč terenskim aktivom in vo-
di točno evidenco njihovega dela. Po-
sebno odgovorno nalogo, pa ima komi-
sija za organizacijska vprašanja. Z raz-
širitvijo te komisije, ki danes šteje 12
članov, bomo uspeli nuditi konkretno
pomoč terenskim aktivom za razširitev
in stalno izpopolnjevanje njihovega
aparata, ker le s širokim krogom ak-
tivistov na terenu bomo uspeli izvesti
vse naloge. S postavitvijo sekcij na te-
renih je vključen širok krog aktivistov
za delo v terenskih odborih. In ravno
pri tem so se dosedaj delale precejšnje
napake. N. pr. nekateri tereni, ki imajo
preko lOOO članov, tako IV. četrt, ki je
pri sestavljanju sekcij vključila v po-
samezne sekcije enega in istega člana
v 2 komisiji, ali celo v 3 komisije. Jas-
no je, da ta član ne bo mogel aktivno
delati niti v eni niti v drugi komisiji.
Teren Gaber je je v tekmovalno komi-
sijo vključil samo 1 člana, v komisijo
za plan in evidenco samo 2 člana, od
teh je tov. Vučko zadolžen še za pro-
stovoljno delo in obenem še pri Mest-
nem odboru OF za zadružne domove.
Isto je v I. četrti. Tov. Marinček Alojz,
vodja komisije za plan in evidenco in
komisije za socialno zdravstvena vpra-
šanja, ter še obenem član sekretariata
I. četrti.
Terenski sekretariati morajo te na-
pake takoj popraviti z vključitvijo no-
vih aktivistov v delo terenskih odbo-
rov. Enkrat za vselej se moramo iz-
ogniti oportunističnega gledanja neka-
terih sekretarjev češ »saj nimamo do-
volj zavednih članov OF, za tak širok
aparat, ki nam je danes potreben«. Mi
pa vemo, da bomo pri 1000 članih OF
s temeljitim političnim delom našli do-
volj članov, ki bodo z veseljem prijeli
za delo, saj je danes interes nas vseh,
čimprejšnja izgradnja socializma.
Da bo delo teh komisij in terenskih
odborov slonelo na temeljiti politični
podlagi, je k temu pristopila komisija
za ideološko izgradnjo. Tov, Černelič
bo skupno z ostalimi člani komisije pri-
pravil temeljit plan za seminar teren-
skih sekretarjev in nekaterih predava-
teljev krožkov OF. MOOF bo organi-
ziral ta seminar od 20. do 30. maja, ki
bo celodnevni in bo usposobil vse pri-
sostvujoče člane za samostojno politično
delo na terenu. Tudi z organizacijo no-
vih krožkov in otvoritvijo novih front-
nih kotičkov in različno podrobno agi-
tacijo. bo vnešeno še več elana v delo
terenskih odborov in pritegnilo sleher-
nega člana OF k izix)lnjevanju nalog
organizacije.
1. maj je vse naše ljudstvo proslavilo
z velilcim delovnim navdušenjem
v Celju
Praznik dela 1. maj so praznovali Ce-
ljani z manifestacijo solidarnosti z
mednarodnim delavskim gibanjem, za-
upanjem v svoje lastne sile in s pregle-
dom doseženih uspehov v borbi za plan.
2e na predvečer 1. maja so bila po-
slopja slavnostno okrašena z zelenjem,
zastavami in slikami naših voditeljev.
V	celjskih tovarnah so delavci tekmo-
vali med seboj pri okraševanju strojev
in objektov. V izložbah trgovin pa so
delavci Cinkarne, Tovarne kemičnih
proizvodov, Tovarne perila in drugih
kolektivov razstavili svoje izdelke ter s
slikami in številkami prikazali svoja
prizadevanja za povečanje proizvodnje.
V	Tovarni sadnih sokov. Tovarni po-
hištva in Tkalnici hlačevine pa so bile
otvorjene samostojne razstave, ki ka-
žejo uspehe kolektivov v dviganju pro-
izvodnje in kvalitete izdelkov in s ka-
terimi se zoperstavljajo obrekovanju
in lažem pristašev Informbiroja, ki bla-
tijo njih napore za čim hitrejšo izgrad-
njo socializma.
Vzporedno z razstavami v podjetjih
je bila otvorjena v domu OF centralna
razstava dela, kjer so razstavljeni naj-
novejši izdelki celjskih tovarn in lo-
kalne industrije. Člani foto-krožka
Ljudske tehnike pa so opremili razstav-
ni prostor z zanimivimi posnetki z vseh
pdodroč:j gospodarskega in kultumo-
prosvetnega življenja Celja in okolice.
Na dan 1. maja je bilo pred kolodvo-
rom slavnostno zborovanje, kamor so v
povorki prihajali člani delovnih kolek-
tivov, zastopniki JA. fizkulturniki in
obvezniki predvo jaške vzgoje. Ob pri-
četku slovesnosti je zaigrala godba In-
ternacionalo, sekretar Mestnega komi-
teta tov. Klarič Rudolf pa je čestital de-
lovnemu ljudstvu Celja k mednarodne-
mu delavskemu prazniku. V svojem go-
voru je tov. Klarič poudaril pomen
praznovanja 1. maja v krepitvi enotno-
sti mednarodnega delavskega pokreta.
Celjski delavci ne proslavljajo tega
praznika le z manifestacijami, temveč
tudi z velikimi uspehi pri graditvi so-
cializma in s tem dokazujejo svojo pre-
danost Partiji in Titu.
V imenu J A je zborovalce pozdravil
kaF>etan tov. Grubor Jovo, v imenu
OSS-a pa tov. Culkar Lojze. Govornike
so zborovalci prekinjali z vskliki Par-
tiji, Centralnemu komitetu in državnim
voditeljem. Ob zaključku mitinga so
zastopniki JA in Okr. komiteta LMS
nagradili najboljša centra predvojaške
vzgoje, ki sta v prvomajskem tekmova-
nju imela največje uspehe. Prehodno
zastavico je sprejela mladina Tovarne
emajlirane posode, sliko maršala Tita
pa VII. razred I. gimnazije.
Tudi v celjski okolici so kmetje in
delavci proslavljali prvi maj. Na pred-
večer so po hribih zagoreli kresovi, v
vseh večjih vaseh pa so bile svečan«
akademije. Mnogo kmetov se je udele-
žilo proslav v Celju. Ljubljani in celo
v Beogradu.
V Laškem
Ze popoldan je bilo v mestu zelo živah-
no. Ljudje so z zanimanjem ogledovali
izložbe. Najbolj so se zaustavljali pred
izložbo, ki je prikazovala rudarsko pot
v črno zlato. To je zasluga tov. Berger
Danila.
Ze pred osmo uro je gorel na starem
gradu kres, na domu ljudske prosvete
in na mostu pa vse polno lučk, ki so
dajale mestu svečano sliko. Pred do-
mom ljudske prosvete je bilo čedalje
več ljudi. Iz vseh strani so na čelu s
prapori prihajali člani sindikalnih pod-
ružnic, OF, LMS, AF2, gasilci itd. Sko-
da, da ni bilo godbe. Ob pol 9. je krenila
povorka izpred Doma ljudske prosvete
preko mosta po Marij agraški cesti do
konca mesta od koder se je vrnila na-
zaj, nakar je bila v domu ljudske pro-
svete proslava. Po petju Intemacionale
je govornik nakazal borbo delavskega
razreda za izpolnjevanje plana, za čim
hitrejšo zgraditev socializma kljub vsem
oviram držav ljudske demokracije in
Sovjetske zveze. Sledilo je še petje, re-
citacija, telovadne točke in ruski narod-
ni ples. Ob živi sliki, ki jo je prikazalo
(Nadaljevanje na 2. strani)
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 19.
(Nadaljevanje s 1. strani)
1. mai ie naSe ljudstvo proslavilo z velikim
delovnim navdušenjem
telovadno društvo, so zapeli državno
himno.
Tudi Laško je dostojno manifestiralo
za Partijo za Tita za socializem.
V	Senipavlu
1. maj — praznik delovnih ljudi so
praznovali tudi tekstilci v Šentpavlu kot
vsako leto, ker se zavedajo koliko je
bilo potrebnih borb, da smo si priborili
praznik dela — praznik delovnih ljudi.
Vsa tovarna, vsak stroj je dihal v ze-
lenju, katerega so delavci s pesmijo in
veselim razpoloženjem prinašali v to-
varno ter okraševali s parolami in ze-
lenjem svoje stroje in oddelke.
Kakor v tovarni, tako so delavci okra-
ševali tudi okna svojih domov z zele-
njem, parolami in slikami naših velikih
voditeljev ter jih ob večerih osvetlje-
vali, da so tako dali vsej okolici praz-
ničen izgled.
2e od 5. ure zjutraj je godba igrala
partizanske koračnice, vodila po vsem
kraju ljudi k veliki proslavi 1. maja.
Po budnici so se zbrali v veliki sin-
dikalni dvorani graščine Prebold k pro-
slavi in proglasitvi udarnikov.
Pri nabito polni dvorani je otvoril
proslavo dneva 1. maja predsednik sin-
dikata. Nato so zapeli pevci več narod-
nih in partizanskih pesmi, na kar so
bili proglašeni udarniki ter izrečene
pohvale.
O težavah I. tromesečja, katere so na-
stale zaradi klevet Informbiroja, a ven-
dar velikih uspehih delovnega kolektiva,
je spregovoril direktor tovarne tov. Hri-
bar Rudi.
Ob zaključku so zapeli pevci zdravi-
co »Zemlji Slovenski«, nakar je sledilo
ljudsko rajanje.
V	Na zarja
Na predvečer 1. maja so na bližnjih
hribih zagoreli kresovi. Delovni kolek-
tiv lesno industrijskega podjetja v Na-
zarju se je dostojno pripravil na ta
velik praznik. Sindikal. godba je igrala
od Nazarja do Mozirja in nazaj ter dala
predvečeru še svečanejši povdarek. Iz
Mozirja je prispela ob 8. uri zvečer v
Nazarje povorka z bakljami. Vsi udele-
ženci pa so nato prisostvovali proslavi
v sindikalnem domu. Tov. prof. Vaj d
je v govoru opisal navdiošeni polet na-
ših delavcev v borbi za izpolnitev plan-
skih nalog, odgovor vsega našega ljud-
stva na klevete in laži, ki jih širijo In-
formbirojevci, prikazal razmah usta-
navljanja obdelovalnih zadrug in sploh
socialistične preobrazbe naše države in
ljudstva. Proslavo so še dopolnili z re-
citacijami, petjem in kratko igro.
\a Vranskem
Na predvečer 1. maja so se zbirale
posamezne organizacije že ob 18.30 uri
k povorki, ki se je razvila ob nastopu
mraka. Na čelu je bila konjenica, ki je
predstavljala trdno povezanost med de-
lavcem in kmetom. Povorke so se ude-
ležili zastopniki KP in KLO Vransko—
Jeronim—Prekopa, ter vse organizacije
in ustanove z 2^stavami. Posebno je
povzdignila baklada, katero je pripravil
Mladinski dom B. H. Malo kasneje pa
je bila v Zadružnem domu akademija
z govorom, petjem, recitacijami in z
igro »Talci v Kraljevu«. Akademiji je
prisostvovala nabito polna dvorana ob-
činstva, katero je bilo s prireditvijo
zadovoljno.	B.M.
V Dramljah
Tudi v Dramljah so proslavili 1. maj,
praznik vsega delovnega ljudstva na
primeren način. V vasi Dobje so na
pobudo tov. Štefana Kavčiča priredili
sestanek pri Ivanu Lipniku. Tov. Lipnik
je v poljudnem govoru obrazložil, po-
men socializma na vasi in pa veliko
važnost obdelovalnih zadrug. Proslavo
so izFK)polnili tudi z nekaj dobro uspe-
limi .pvevskimi točkami.	I. J.
V Tovarni pohištva
v Tovarni pohištva v Celju so se
vneto vključili v tekmovanje na kul-
turno-prosvetnem polju, za počastitev
30 obletnice KPJ.
Prej v kolektivu ni bilo kulturno-
prosvetno delo dobro organizirano. Tov.
Jager Stanko je zbral mladince za prvo
igro. Dosedaj še niso bili na odru. Le
dobrih 14 dni jih je še ločilo od 1. maja,
ko bodo že neistopili. Učili so se vztraj-
no in z veliko vnemo. Posebno tovari-
šica Kuder Katica je bila agilna. Trud
je bil poplačan. Na predvečer 1. maja
so imeli proslavo in igro »Težka ura«,
so odigrala v veliko zadovoljstvo vseh
sodelavcev in ostalih gledalcev.
Delovni kolektiv je za praznik dela
pripravil zelo dobro razstavo svojih iz-
delkov in uspehov.
V Novi vasi so posebno mladinci razvili
huUurno-prosvetno dejavnost
Za dan 8. obletnice ustanovitve OF
je mladina Nove vasi pod vodstvom
članov OF pripravila s požrtvovalnim
in marljivim delom proslavo. Veselo in
praznično razpoloženje se je vidno izra-
žalo na obrazih mladincev in mladink,
kakor tudi naših najmlajših — pionir-
jev, saj so na ta dan pokazali svojim
staršem in ostalemu ljudstvu, kaj so
sposobni ustvariti v tako kratkem času.
2e pred začetkom proslave se je zbrala
pred barako, v kateri se je proslava
vršila, skoro vsa mladina iz Nove vasi
in nestrpno čakala, da se vrata odpro.
Ko pa se je proslava začela, so vsi v
dvorani z velikim zanimanjem sledili
predvajanju poedinih točk, z velikim
veseljem so poslušali partizanske pesmi
in se jim je zopet oživel spomin na trp-
ljenje našega ljudstva.
Vse točke, ki so bile predvajane, so
deležne pohvale in priznanja že zaradi
tega, ker se s tem mladina sama uči, na
drugi strani pa uči druge, ki danes še
stojijo ob strani. Drži pa samo to, da
to, za kar se je sedaj mladina Nove vasi
poprijela, ne bo opustila in nas bo go-
tovo še v prihodnjosti presenetila s po-
dobnimi predstavami. V njenem bodo-
čem delu ^ i želimo mnogo uspehov, pri-
poročljivo bi pa bilo, da bi pritegnila
še ostale k delu, ki na tej proslavi niso
sodelovali.	AF.
Mladina mozirskega okraja tekmuje
na čast Titovemu rojstnemu dnevu
Ljubezen do našega najboljšega pri-
jatelja in učitelja maršala Tita se vedno
bolj utrjuje med našo mladino. V vseh
mladinskih aktivih so v čast njegovega
rojstnega dneva 25. maja začeli tekmo-
vati in pospeševati svoje delo, ter utr-
jevati svoje organizacije.
Na rudniški šoli v Velenju so mla-
dinci obljubili, da bodo v tem tekmo-
vanju dvignili učni uspeh, vsi bodo na-
pravili izpite pri avtomoto tečaju ter
utrdili svoj kljub tehnike. Mladina rud-
nika Velenje pa bo v tem času še bolj
razvila brigadni sistem dela ter ustano-
vila zopet nove mladinske številke v
jami.
Vsa mladina se zaveda nalog, ki jih je
pred njo postavila Komunistična par-
tija, zato bo svoje delo usmerila še bolj
na izgradnjo socializma na vasi in po-
magala z ostalimi masovnimi organi-
zacijami ustanavljati kmetijske obdelo-
valne zadruge. Okrajni komitet LMS je
skupno z gozdnimi upravami in lesno
industrijskim podjetjem sklical konfe-
renco vse mladine v gozdarstvu in lesni
industriji dne 8. V. 1949 v Nazarjih,
da spoznamo vso mladino z delom ter
da si izmenja izkušnje pri vsakodnev-
nem delu. Ta mladina bo tekmovala
predvsem, da utrdi svojo organizacijo
in da čim bolj dvigne produkcijo ter
kvaliteto izdelkov.
Mladinski aktiv Industrijske kovinar-
ske šole nadaljuje s tekmovanjem
Mladinci industrijske kovinarske šole
so po končanem kongresu takoj spre-
jeli nadaljne naloge mladinske organi-
zacije. Mladinski aktiv je preštudiral
statut LMJ in se seznanil z nalogami
IV. kongresa LMS. Novo tekmovanje
so pričeli z vso resnostjo in tako do-
segli že precejšnje uspehe. Zgradili so
si igrališče za nogomet in odbojko v
svojem prostem času obenem pa so pro-
stovoljno delali tudi na lesno industrij-
skem podjetju, kjer so dobili nekoliko
materiala za popolno izdelavo igrišča.
Redno imajo treninge v nogometu in
odbojki. Sestanke poseča 90% vse mla-
dine. Sekretariat je izboljšal delo aktiva
tako, da vsi člani dosledno izvršujejo
naloge, članarino redno plačujejo, po-
ročila dostavljajo točno, prav tako
imajo dobro evidenco nad vso mladino
v aktivu. Študij imajo tedensko, delov-
ne sestanke pa 14 dnevno. Izvedli so
kros in mladina sodeluje v fizkulturi
zelo aktivno. Proslave 30 obletnice usta-
novitve KPJ se je udeležil celoten ak-
tiv. Razvija se tudi kulturno prosvetno
delo, v katerem pa še niso dosegli po-
sebnih uspehov. Mladinci se trudijo, da
bodo v učenju čim več dosegli ter da
bodo lahko izvrševali strokovno delo
po končani šoli in tako koristili naši
industriji, ter dali svoj delež za izgrad-
njo socializma in izvrševanju petletnega
plana.
Mladinski aktiv učiteljišča
v Celju vestno nadaljuie
tekmovanje na čast rojst-
nemu dnevu maršala Tita
Mladinski aktiv je v času predkon-
gresnega tekmovanja dosegel najlepše
uspehe za kar je prejel tudi nagrado.
Tekmovanje po kongresu ni popustilo,
temveč so ga nadaljevali na čast rojst-
nemu dnevu maršala Tita. Mladinski
aktiv je izboljšal učni uspeh najmanj
za 10%, redno imajo sestat^e v aktivu,
v fizkulturi se udejstvuje celoten aktiv.
Mladinci in mladinke se vedno sezna-
njajo z dnevnimi dogodki pri nas in v
svetu, saj redno poseča j o študij. Tudi
organizacijsko delo so izboljšali tako,
da redno plačujejo članarino, točno do-
stavljajo tekmovalna poročila in vodijo
točno evidenco o tekmovanju. Vsi mla-
dinci imajo mladinske izkaznice.
Poleg navedenega dela se udejstvu-
jejo tudi na kulturno prosvetnem po-
lju in sodelujejo v Ljudski tehniki.
Postavljene imajo razne krožke (risar-
ske, modelarske, brodarske itd.) Imajo
tudi redne treninge v odbojki in ša-
hovske turnirje.
Dosedaj se je prijavilo 20 članov za
delovne akcije in za kolonije pionirjev
izbirajo najboljše mladince za voditelje
pionirskih ipočitniških kolonij.
Pomlad v Dežjem domu v Oblakovi
ulici
Medtem, ko se odrasli borimo z vsemi
silami za izvedbo naše prve petletke
in gredo letni časi mimo nas kot blisk
ter skoro nimamo časa prisluhniti utri-
pom vedno na novo prebujene prirode,
živijo naši malčki brezskrbno veselo
življenje v domu, kjer so nekdaj živeli
in delali načrte za iztrebljenje sloven-
skega naroda naši stoletni tlačitelji.
Sicer je to majhen dom, ne odgovarja
še vsem zahtevam in potrebam, vendEu-
so našli v njem toplo zavetje sirote, ki
bi zunaj skoro gotovo propadle.
Ivanček je bil star komaj 2 meseca,
ko je izgubil ljubeče roditelje. Oče, ki
je bil rudar, se je v rudniku smrtno
ponesrečil. Mati pa, ki je bila zavedna
aktivistka, je umrla na posledicah pad-
ca iz avtomobila na službenem poto-
vanju. Prinesli so revčka v naš dom,
kjer ne pK>greša ne hrane, ne obleke ne
igrač in ne ljubezni. Saj si je Ivanček
osvojil vsa srca osebja, ker je izredno
ljubezniv fantek.
Jože pa je bil star že dve leti, ko smo
ga dobili, seveda prepozno. Dve leti je
pogrešal dobre in pravilne nege. Otro-
ška obiskovalka ga je našla v zakajeni
sobi, sedečega pri štedilniku. Ves je bil
umazan, nogice je tiščal v pečico šte-
dilnika. Imel je opekline na nogicah in
bil je ves ušiv. Zaradi stalnega sedenja
je imel skrivljeno hrbtenico, krive no-
ge, veliko glavo — znake bolezni rahi-
tisa. Nič še ni znal hoditi. V naši usta-
novi je zelo počasi začel okrevati; še
dolgo pa se bodo poznale jjosledice za-
nemarjene nege v njegovi najnežnejši
dobi, še dolgo ne bo dosegel svojih sta-
rostnih sovrstnikov, ki od prvega dne-
va življenja niso ničesar pogrešali.
Nekega neprijetnega zimskega dne
smo sprejeli mlado mater z izven za-
kona rojenima dvojčkoma. Bila je hišna
pomočnica pri nekem posestniku. Dokler
je lahko delala po 14 do 16 ur dnevno,
so jo imeli radi, ko pa sta prišla na
svet njen Lojzek in Marija, so bili vsi
trije vsem na poti. Niso mogli prenašati
joka otrok, niso ji dali toplega kotička,
kjer bi ji bilo omogočeno negovati in
ohraniti pri življenju njena dva nežna
bitja. Kamra v kateri je stanovala, je
bila brez peči in brez okna. Pravočasno
je mlada mati uvidela, da bi slaba nega
spravila njena ljubljena dojenčka v pre-
rani grob. Potrkala je na prava vrata,
kjer jima nemoteno lahko daje vir živ-
ljenja — materino mleko. Spočetka sta
ležala skupaj v eni posteljici, kmalu pa
jima je postala pretesna. Sedaj že imata
vsak svojo posteljico. Mati nam je zelo
hvaležna. Prav pridno pomaga oprav-
ljati vsa hišna dela, samo da njena ne-
bogljenčka uspevata.
In tako ima vsak naš mali oskrbova-
nec svojo malo zgodovino, ki skoro pri
nobenem ni razveseljiva. So to veči-
noma izven zakona rojeni. Očetje se ne
brigajo, kje in kako se preživlja njih
potomstvo in ne slutijo, kolikim živ-
Ijenskim radostim so se odpovedali, ko
so jih brezčutno zapustili. Matere ve-
činoma ne pozabljajo svojih otrok, često
jih obiskujejo.
Ko naši varovanci dopolnijo 3 leta
starosti se moramo od njih ločiti. Slovo
je zelo težko. V Domu igre in dela ali
Mladinskem domu najdejo novi dom,
nove tovariše, nove igre in delo. Neka-
tere pa posvojijo ljudje z dobrim srcem,
kjer prav nič ne pogrešajo pravih rodi-
teljev. Tako bo naš Ivanček odšel v
Medlog k vrtnarju na drž. posestvu,
kjer bo postal vrtnar tudi on, saj ne-
prenehoma govori: »Moreim delati«.
Strokovno zdravstveno in pomožno
osebje se trudi, da vestno in točno vrši
zaupane mu naloge. Včasih je tem na-
logam komaj kos, ker malčki, ki so
zdravi in razigrani, ne vedo, kako bi
svojo življenjsko silo na najizrazitejši
način pvokazali. Brezskrbno nagajajo
otroškim negovalkam, vedno silijo v ne-
srečo. Potreba je mnogo potrpežljivosti
in ljubezni za ta vzvišeni poklic, ki če-
sto nadomestuje izgubljene roditelje.
Razumevanje za našo ustanovo pa
imajo tudi množične organizacije, ki
nam v mnogočem pomagajo. Tako nam
požrtvovalne članice AFŽ iz Dolgega
pdlja pridejo vsaki teden zakrpati vse
otroško perilo. Ob praznikih obdarijo
naše malčke z igračami, bonboni in
sadjem, tudi članice AF2 iz III. in IV.
četrti, sindikat tovarne hlačevine pa je
prevzel patronat čez naš dom in oblju-
bili so, da bodo na našem vrtu naredili
otroško igrišče.
Kadar bo dovolj časa in gradbenega
materiala, bo MLO dal sezidati na na-
šem prostranem vrtu nov, moderno ure-
jen dečji dom, ki bo lahko izpolnjeval
vse naloge, to je sprejemal socialno
in zdravstveno ogrožene otroke in ma-
tere.
Ob dveh manifestacijah mlade
kulture
v aprilu letošnjega leta so osmo-
šolci celjske I. gimnazije pripravili
dvoje kulturnih prireditev. 2. aprila
ob dvajseti uri zvečer so v dvorani
Doma ljudske prosvete, dijaki 8. c
razreda nastopili z bogatim in pi-
sanim sporedom. Nedolgo potem pa
je dramatska družina celjskih osmo-
šolcev postavila na oder nesmrtno
Linhartovo komedijo »Veseli dan ali
Matiček se ženi«.
Naletiš na človeka, ki zastrtih oči
tava po naših sončnih cestah, te pogle-
da izpod čela, prav žalostno vzdihne in
pravi, da naša mladina nima prave mla-
dosti naletiš na ljudi — in ni jih malo,
— ki solznih oči odhajajo iz kinemato-
grafa, kjer so pravkar zvrteli Oliverja
Twista. (Znano je, da so berlinski Zidje,
ki so trpeli v nemških fašističnih kon-
centracijskih taboriščih, javno demon-
strirali proti temu filmu zaradi njego-
vih antisemitskih tendenc). Naletiš na-
nje, ki pravijo: »To ti je film!« V dru-
gem kinematografu pa prav ta čas pol-
prazni dvorani vrte Mlado gardo. Na-
letiš nanje, ki se opotekajo po neskonč-
no ozki stezici med lažjo, utvaro in res-
nico. — Uboga mladina! Nič prave mla-
dosti nimate sedaj! — Ga slišiš?
Pa kaj moreš, če ljudje raje gledajo
svet skozi debele, stare naočnike, kot pa
da bi se vživeli vanj, zaplavali z njim.
Vsem tem povemo mi, mladi ljudje
epohe socializma, da imamo mi mladost
kot je še nihče v svetu ni imel. Zakaj,
kaj je lepšega kot s svojimi rokami
ustvarjati nekaj, kar bo stalo stoletja,
vekove?
Čudovita pomlad je letos. Človek gre
ven, za hip se ločiš od mestnega tlaka
in zemlja, kot da poje pod nogami. Oni
veliki sen se je pričel uresničevati, ku-
jejo se ljudje novega časa. Greš ob šu-
meči reki in tenko oprezaš, da ne bi po-
hodil mravlje, hrošča. Zal bi ti bilo
vsake bilke, vsake žuželke, ki bi jo stri
tvoj čevelj. Pa ne zato, ker je mravlja,
hrošč, bilka — »božja stvar«, ne, ampak
preprosto zato, ker jih ljubiš kot ljubiš
veselje, lepoto, kot ljubiš in moraš lju-
biti vse, kar te obdaja. Previdno pre-
mikaš noge in zdi se ti, da se te poliča
ta sladka, uspavajoča in obenem budeča
simfonija, ki vre je iz zemlje, iz »rodine«
bi dejal. Polašča se te, vdira vate, od-
klepa tvoje najskritejše »kamrice« in
se zapodi vanje s prešerno radostjo
brenčečih čmrljev in pojočih ptičev.
In jablane ob veliki cesti, kot da se
šibi j o pod odejo snežnobelega in rož-
natega cvetja. Nebo se modro in rožnato
razpenja nad vso to cvetočo domovino.
Vse dehti, cvete, oblaki se kar poraz-
gube v tem megličastem, toplem pro-
stranstvu ...
In kaj tedaj ljubiš bolj kot prvi stik
s pojočo zemljo, s pomladno naravo, kaj
ljubiš bolj kot vlažno, grenko vrbovo
piščal, ki si jo sam izrezal, kaj ljubiš
bolj kot večno žuborenje reke, ki se je
izvila iz nedrij gora.
Bolj ljubiš ljudi, one čudežne pri-
jatelje, ki jih srečuješ vsak dan na cesti
in vsi so tvoji najboljši tovariši, vsi
hite, se borijo, dvigajo, se uče in sme-
jijo.
Občutki nas mladih srečnih ljudi,
mladine, ki v svoji prerojeni domovini
sama sebi ustvarja bodočnost in srečo,
so v taki pomladi kar prekipevajoči, ra-
dostni in veliki.
Rad bi zapisal še, da naši mladi ljudje
tisočkrat bolj doživljajo svojo mladost,
kot so jo mladi ljudje nekoč. Kaj pa je
lepšega, kaj pa more biti sploh lepše
kot to, da veš, da je vsa prekrasna,
sončna in srečna bodočnost razgrnjena
pred teboj kot pisana, bogata preproga.
Spominjam se dni, ko so me roke ske-
lele od oglatih, trdih ročajev na samo-
kolnici, ko se je pekoče sonče upiralo
v razbeljene hrbte, da so bili bronasti
in svetli od znoja. Največ, kar nam je
naša nova domovina dala je zavest, da
si sam ustvarjaš novo življenje! Delo
zanj, delo z žulji na rokah, delo v prahu
in soncu, s krampom in lopato, s samo-
kolnico in strojem bo rodilo tisočeren
sad. To delo daje poguma, veličastne
moči, mladostnega veselja.
Se enkrat vsem tistim mračnim, jez-
nim ljudem: Mi smo danes najsrečnejša
mladina v svetu.
Silen ustvarjalni polet, ki je zajel
vse naše ljudske množice, vse naše de-
lovne ljudi je korenito posegel v kul-
turo. Mladini je danes, kot še nikoli da-
na možnost, da uveljavi svoje misli,
želje, svoja hotenja v kulturi in umet-
nosti. Kar neverjetno je. bi dejal, s
kakšno resnostjo se je lotila naša mla-
dina dela v kulturi in umetnosti. Lan-
sko jesen so se zbrali v Ljubljani na
posvet mladi kulturni delavci iz vse
Slovenije in ustanovili Zvezo, ki jih
tesno združuje. Kot prvo kultumo-
umetniško manifestacijo te mlade Zveze
v Celju, beležimo kultumo-umetniški
večer, ki ga je priredil 8. c razred I.
celjske gimnazije 2. aprila 1949 ob 20
v Domu ljudske prosvete.
Ta razred se je ponosno predstavil z
besedami, da v njegovi sredi velika ve-
čina mladine polnozavestno razume du-
ha novega časa v življenju jugoslovan-
skih narodov. Ponosno so dejali, da so
bojevali in dobojevali težak boj v sebi,
da so zmagali nad vsemi ostanki stare-
ga v njih samih. Ponosno so naglasih,
da so med zidove celjske gimnazije, za
katero je dal nemški kapitalist Ra-
kusch zemljišče pod pogojem, da se v
njej ne bo nikdar čula slovenska bese-
da, zanesli duha nove mladine, duha z
mladinskih delovnih akcij, duha borbe
in dela, s krvavimi žulji na rokah. Di-
jaki tega razreda so sodelovali na mno-
gih delovnih akcijah, mnogo udarniških
značk blesti na njihovih pražnjih suk-
njičih.
Na svoji prireditvi so izrekli veliko
besedo: »Druže Tito. mi ti se kunemo,
(da sa tvoga puta ne skrečemo.) Druže
Tito, vodjo komunista, (Partija je kao
sunce čista«.) In vsaka beseda je tu od-
več. Mladi ljudje nove Jugoslavije smo
obsodili na pogin vse. kar se je sprlo
z resnico, pa bodisi iz te ali one strani.
Bodi iz kuhinje, kjer pripravljajo na ta
ali oni način klevete proti socialistični
Jugoslaviji. Mi, mladina Jugoslavije po-
znamo Tita, ne iz konferenc in izza ze-
lenih miz, poznamo ga iz ofenziv iz
borb. Na pogin obsojamo in na večno
sramoto tiste, ki so se zakleli proti
resnici. Pa saj je norost, zaklinjati se
proti resnici. Kdo pa more kolesa dr-
veča z nepremagljivo silo resnice obr-
niti v nasprotno smer? V Vatikanu in
na cesti bankirjev v New Yorku so do-
ma taki ljudje, so doma taki norci, ki
se zaklinjajo proti resnici, svobodi in
napredku...
S svojim ustvarjalnim delom slutimo
in čutimo zarjo onega velikega dne, ko
bo vsa beraška pestrost barv naše po-
krajine izginila in bo pejsaž domovine
velikopoteznejši, svetlejši, sončnejši!
Tako kulturo in umetnost so oni ho-
teli prikazati na svojem večeru. Se jim
je posrečilo? Sami pravimo, da se tu
nima kaj ponesrečiti. Ce naš mlad člo-
vek nekaj hoče, tudi naredi in naredi
tako, da je prav. Oficielne kritike pač
nismo imeli kje brati, razen kratke no-
tice v Ljudski pravici. Skoraj razum-
ljivo: med stotridesetimi (130) gledalci
najbrž ni bilo najti kritika. Toda ni ga
bilo najti tudi med našimi vzgojitelji!
Zsistavil sem to besedo zato, da naš
večer ne bi šel kar tako mimo, kot prvi
sneg na priliko. Zdi se nam. da je treba
mlade kulturne delavce le podpreti z
vseh plati, če pokažejo tako resno voljo
in zanimanje za umetniško udejstvova-
nje. Pregrešili so se pa tudi drugi ljudje.
Nekdo nam je celo trgal lepake, kot da
za obvestilo o nogometni tekmi ni imel
poleg vsaj pol kvadratnega metra pro-
stora
Pa ni, da bi samo grajali in se pri-
toževali. S tega mesta se moramo tudi
prav iskreno zahvaliti vsem onim, ki so
nam pomagali, vsem onim, ki so našli
toplo besedo priznanja za naše delo,
vsem onim. ki so izrazili resno zanima-
nje za naše delo. tako Agitpropu Mest-
nega komiteta KPS, Ljudsko prosvet-
nemu svetu itd.
Na lep način in prav nehote, so celj-
ski osmošolci proslavili pomemben in
zaokrožen jubilej. V septembru 1849. 1.
je celjski tiskarnar Jeretin postavil na
oder Linhartovo »Zupanovo Micko«, ki
je bila prva predstava slovenskega odra
v Celju. (Ponovili so jo še v letu 1852).
Torej natanko 100 let kasneje je prišel
na deske celjskega ljudskega gledališča
Linhartov »Veseli dan ali Matiček se
ženi«.
Ni, da bi sodil o uprizoritvi svojih to-
varišev. Povem naj samo to, da je ta
uprizoritev pomembna še posebej zato,
ker daje z njo naša mladina navdušeno
priznanje enemu naših prvih slovenskih
velikih mož — Antonu Tomažu Lin-
hartu.
Kritik bo našel v uprizoritvi morje
napak. A vsakdo vedi, nerodno je zapi-
sati, da mladi igralci niso mogli dobiti
stalnega režiserja. To je težak presto-
pek čez mlado celjsko kulturo in veseli
smo. da se je ta problem z gledališko
konferenco in novim vodstvom zadovo-
ljivo rešil in da vsak mladi oder lahko
dobi stalno pomoč pri našem ljudskem
gledališču.
Naj napravim sklep. Mnogo besed je
tu, mnogo, če jih tjavdan preletiš. A po-
skusi se poglolDiti vanje, poišči utrip teh
mladih src in spoznal boš, da je naša
mladina srečna in junaška. Spoznal boš,
da je kultura, če se je polaste zdrave
ljudske sile. za vselej očuvana oskrumb
in poneverb. Vsem onim, ki sta jim
užaljeno dostojanstvo in nepotrebni
predsodki ustavila korak k nam — sko-
mig z rameni, vsem onim pa, ki so nam
I pomagali — iskrena hvala!	s. V.
Leto II. — Stev. 19.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
Uredbe in predpisi veljajo tudi
za delavnico KLO Gomilsko
Nešteto poti, težav, besed in nevšeč-
nosti je bilo, preden se je na Gomil-
skem osnovala prepotrebna krojaška
delavnica. Sedaj dela tam precejšnje
Število delavcev, naredijo veliko in dela
ne primanjkuje.
Do tukaj bi bilo še kar nekam v redu,
le to ni prav, da se ne držijo tistega,
kar je predpisamo. Uradnih listov naj-
brž da ne čitajo, ker se sicer ne bi do-
gajale napake, kakršne so ugotovljene.
Že v januarju je bilo objavljeno, da
se prispevek socialnega zavarovanja
zniža za delavca od 7,3 na 6,8% — tu
v tej delavnici odtegujejo še kar po
starem. Nove uredbe o plačah so okto-
bra meseca lanskega leta predvidele
za učence v gospodarstvu (vajence) mi-
nimalne plače 5 din na uro. Oni se dr-
žijo kar starega 2,5 odnosno 3,5 din na
uro. Mlajšim učenkam (po učni dobi)
plačujejo več kot starejšim z izgovorom,
da o tem odloča sposobnost. Dodatka
za nepretrgano zaposlitev, ki ima pri
utrjevanju delovne discipline tako velik
pomen, ne poznajo. Ena pomočnica in
učenka v lanskem letu nista imeli do-
pusta, učenke delajo več, kot je po za-
konu dovoljeno skratka: republika za-
se s svojimi predpisi in pravilniki.
Kdo je temu kriv? Poslovodja? Prav
gotovo! Sindikalna podružnica? Tudi!
Največjo odgovornost pa nosi KLO s
tovarišem, ki je odgovoren za krajevna
podjetja. Ni dovolj, da nekdo pregleda
samo računsko pravilnost poslovanja —
potrebno je celotno delo v podjetju
vskladiti z zakonskimi predpisi, ker bo
le tedaj uspeh dober in pravilen. Otresti
se moramo nepravilnega gledanja in
samo ugotavljati ali bomo aktivni ali
pasivni — podjetje naj služi svojemu
namenu, vendar pa nikdar na škodo
tistih, ki ustvarjajo.
Nekdo bi dejal, da so vse to samo
malenkosti: so in niso, kakor za koga.
Nedvomno pa vse skupaj kaže celoto,
ki ni ravno v redu in ki nikomur ne
more služiti za vzgled.
Pa še to: naše nove delavnice morajo
biti zračne, čiste in pobeljene — se-
veda mora v tem primeru predvsem
KLO Gomilsko urediti svojo pisarno in
vežo, da bo lahko svetoval tudi drugim.
Ko bo torej vse lepo urejeno, naj s
orimemo tablo pokažejo, kje imajo svo-
jo delavnico, z novo napisno desko na
krajevnem odboru, sedanja je strašno
revna, pa naj pokažejo, da se je KLO
Gomilsko vsaj na zunaj uredil.
V okolici Celja uspešno deluje
več isvenšolskih ustanov
Ljudska oblast se zaveda pomena
pravilne nege in vzgoje naše mladine.
Poleg osnovnih šol, ki vzgajajo našo
deco v duhu napredne socialistične ure-
ditve, ustanavljamo danes vedno nove
domove igre in dela, otroška igrišča,
otroške in mladinske domove ter števil-
ne internate za študentsko mladino.
V okraju Celje-okolica imamo 5 iz-
venšolskih ustanov: v Laškem in v Sto-
rah dom igre in dela, na Polzeli otroški
dom Vere Slandrove, na Dobrni Mladin-
ski dom Mihe Pintarja in v Žalcu otro-
ško igrišče.
Dom igre in dela v Štorah se nahaja
v šolskih prostorih in ga vzdržuje Že-
lezarna. Vsako jutro se zbere v njem
okrog 30 otrok od 3—7 let, katerih ma-
tere so večinoma zaposlene v tovarni.
Tovarišica kuharica skrbno pazi, da ni-
so njeni varovančki lačni in da je na
mizi vedno kaj dobrega. Prostori doma
igre in dela so zelo lepo opremljeni, to-
varišici, ki vodita vzgojno delo se pa
trudita, da je dan od 8. zjutraj do 6.
zvečer vsem otrokom kolikor mogoče
lep. Železarna spremlja in podpira delo
v domu z velikim razumevanjem.
Dom igre in dela v Laškem ima last-
no stavbo. Vzdržujejo ga Tdkstilna to-
varna Laško, MLO Laško, Rudnik Hu-
da jama, Potrošniška zadruga in to-
plice Laško. Dom igre in dela ima
umivalnico, igralnico in jedilnico, spal-
nico, kuhinjo in shrambo. Poleg pred-
šolskih otrok dobiva v domu hrano in
oskrbo tudi 16 šolskih otrok. Tovarišica
upravnica se trudi, da bi bilo otrokom
življenje v DID-u čim prijetnejše.
Na Polzeli imamo otroški dom, v ka-
terem so otroci predšolske dobe iz vseh
krajev Slovenije. Vseh je 96 in jih oskr-
buje 9 vzgojiteljic. Enake oskrbe brez
razlike so deležni otroci padlih borcev
kot otroci izdajalcev. Določen dnevni
red, pravilna zaposlitev, brezhibna či-
stoča prostorov, okusna in tečna hra-
na, lepa dekoracija notranja ureditev
prostorov, kot tudi prijetna okolica do-
ma, ustvarja najboljše pogoje za vse-
stranski razvoj otrok.
Na Dobrni je Mladinski dom Mihe
Pintarja. Tu so partizanske in oboje-
stranske sirote, otroci pobeglih izda-
jalcev ter moralno in socialno ogroženi
otroci v starosti od 7 do 15 let. Tri
vzgojiteljice imajo od jutra do noči do-
volj dela s 85 otroki, ki jim morajo po-
magati tudi pri učenju. Uspešno pa se
lahko tovariš upravnik in vse vzgojno
osebje opira na pionirsko organizacijo,
ki v domu .prav zadovoljivo deluje. Go-
jenci se udejstvujejo na kulturno-pro-
svetnem področju, udeležujejo se udar-
niškega dela pri gradnji zadružnega
doma, prirejajo izlete in tekmovanja s
pionirji drugih šol in pridno delajo v
risarskem, modelarskem in šahovskem
krožku.
Za tehnično izboljšanje doma bo tre-
ba vložiti precej truda, predvsem pa
finančnih sredstev. Stavba sama je po-
trebna temeljitega popravila in tudi
spalnice so prenatrpane. Zdravstveno
stanje otrok je zadovoljivo. Temu pri-
pomore točno izvajanje dnevnega re-
da, dobra hrana, gibanje na prostem
in reden zdravniški nadzor. Dom je
dobro povezan z množičnimi organiza-
cijami. Zlasti pridno mu pomagata or-
ganizaciji AFZ Dobrna in Nova cerkev.
Otroška igrišča pri nas še niso dosti
poznana, imajo pa namen nuditi otro-
kom delavcev in nameščencev dnevno
nekaj ur prijetne zaposlitve. Otroško
igrišče v Žalcu je osnovala in ga vodi
organizacija AFZ.
Z uvedbo večjim vključevanjem žen
v industrijo in z naraščanjem števila
kmečko-obdelovalnih zadrug vedno bolj
narašča tudi potreba po otroških vzgoj-
nih ustanovah. V njih bodo dobili naj-
boljšo oskrbo otroci delovnih žena, ki
bodo lahko nemoteno delale v produk-
ciji.
Z vzornim, okusno urejenim »Rdečim kotičkom« se ponaša sindikalna dvorana
podružnice štev. 5 — kovinske industrije (DES) — v Celju. To je pravi kotiček
za naše delovne ljudi, saj imajo v njem razvedrilo, zadoščenje po vsakodnev-
no izvršenih planskih elektrifikacijskih nalogah, knjižnica je odprta zaklad-
nica, radio, časopisi in brošure odpirajo nove poglede v svet, šah bistri um,
vmes pa zvoki slovanske glasbe ...
POZIV
za uveljavitev invalldlskih pravic
Naša ljudska oblast polaga veliko pažnjo
na to, da se prijavijo za invalidnino vsi oni,
ki so do nje upravičeni.
Doslej je bilo za to storjeno že vse mogoče,
bili so tiskani letaki s pozivi za prijavljanje,
bili so objavljeni članki v dnevnem časopisju,
v Invalidskem vestniku, propaganda za pri-
javljanje se vršila preko OF, Zveze borcev,
Zveze vojaških vojnih invalidov in ostalih
množičnih organizacij.
Kljub temu pa je "še vedno gotovo število
oseb, ki so upravičene do invalidnine, a se
še vedno niso prijavile za uveljavitev svojih
pravic po zakonu o vojaških vojnih in mir-
nodobnih invalidih.
Zato ponovno naglašamo:
Do invalidnine in ostalih invalidskih pra-
vic so upravičeni:
I. Osebni vojaški vojni invalidi:
1.	iz narodno-osvobodilne vojne, onespo-
sobljeni do vključno 9. V. 1945;
2.	iz bivše jugoslovanske vojske, onespo-
sobljeni v času od 6. do 17. aprila 1941;
3.	iz prve svetovne vojne, ki imajo pravo-
močne odločbe iz bivše Jugoslavije in Italije,
ali ki teh odločb nimajo, ker se sploh niso
prijavili za invalidnino ali pa njih prijave
niso bile v bivši Jugoslaviji odnosno Italiji
dokončno rešene;
4.,jz vojnega ujetijištva, bodisi da so pri-
šli ujetništvo iz NOV, POJ in JA ali iz
bivše jugoslovanske vojske;
5.	aktivisti iz narodno-osvobodilne vojne,
ki so postali invalidi zaradi delovanja za
NOV, POJ in JA;
6.	invalidi iz zavezniških vojsk, ki so so-
delovali v drugi svetovni vojni in ki so naši
državljani;
7.	španski borci in oni, ki so postali inva-
lidi v borbah proti fašizmu.
II. Osebni vojaški mirnodobni invalidi:
1.	iz jugoslovanske armade, onesposobljeni
po 9. V. 1945;
2.	iz bivše jugoslovanske mirnodobne voj-
ske;
3.	iz bivše italijanske mirnodobne redne
vojske od demobilizacije po prvi svetovni
vojni do 10. VI. 1940.
Do invalidnine so upravičeni tudi rodbin-
ski člani oseb, ki so v zgoraj navedenih okoli-
ščinah padle, bile ubite ali so pogrešane, ka-
kor tudi rodbinski člani umrlih osebnih vo-
jaških vojnih in mirnodobnih invalidov, ka-
terih invalidnost je znašala vsaj 50%. Nimajo
pa pravice do invalidnine invalidi iz okupa-
torskih vojsk in iz vojnih edinic njihovih po-
magačev, v kolikor ne dokažejo, da so bili
v teh edinicah po nalogu vodstva narodno-
osvobodilnega pokreta.
Za člane rodbine štejejo: vdova, otroci (za-
konski, nezakonski in posvojeni), starši, ded-
je in babice, in sicer tako. da vdova izklju-
čuje vse ostale upravičence; če ni vdove, pri-
hajajo v poštev otroci, če pa tudi teh ni pa
starši in končno dedje in babice.
Vdova je upravičena do invalidnine, če je
dovršila 40 leto starosti, ali če je mlajša,
pa je za pridobitno delo nesposobna ali če
ima enega ali več otrok izpod 17 let odnosno
23 let. če se šolajo, ali če so stari nad 17 let,
pa so pridobitno popolnoma nesposobni.
Otroci so upravičeni do invalidnine do iz-
polnjenega 17. leta odnosno 23. leta. če se
šolajo ali če so stari nad 17 let. pa so prido-
bitno popolnoma nesposobni.
Starši, dedje in babice pa. če so dovršili
50. leto odnosno če so za pridobitno delo ne-
sposobni, tudi če so mlajši od 50 let.
Pod starši so mišljeni tudi posvojitelji in
starši nezakonskih otrok, če je padli, umrli
ali pogrešani živel z njimi v hišni skupnosti
do odhoda v vojsko in če so skrbeli za nje-
govo vzgojo in vzrejo in jih je padli, ubitd
odnosno pogrešani vzdrževal. Enake pravice
kakor posvojitelji in starši nezakonskih otrok,
imata tudi očem in mačeha.
Ponovno pozivamo vse one. ki smatrajo, da
so upravičeni do invalidnine po zakonu o
vojaških vojnih in mirnodobnih invaliih. da
takoj vložijo prijave za invalidnino pri Inva-
lidski komisiji Ministrstva za socialno skrb-
stvo LRS, Ljubljana, in sicer preko pover-
jeništev za socialno skrbstvo pri Okrajnih
izvršilnih ljudskih odborih, kjer jim bodo
dali invalidski referenti poleg obrazcev za
prijavo tudi vsa potrebna pojasnila.
Ministrstvo za soc. skrbstvo LRS
Invalidska komisija
Tečaj o prvi pomoči za
podmladkarie na 11. osn. šoli v Celju
Na pobudo RKS se vršij o za Podmlad-
karje celjskih šol tečaji o prvi pomoči.
Izmed osnovnih šol ga je druga osnov-
na šola najprej organizirala. Tečaj je
samoiniciativno vodila in uspešno kon-
čala tov. K. Arnejčeva, učiteljica na isti
šoli. Vso obširno snov je predelala v 4
mesecih.
Rezultati tega tečaja so bili prikazani
na končnem izpitu, ki je bil prirejen
zelo originalno in bil bolj podoben dra-
matski predstavi, kot pa suhoparnim
šolskim izpitom.
Pionirka Zlatica je na duhovit in na-
zoren način razkazala domačo hišno le-
karno. Takoj za njo sta nastopila bratec
in sestrica, ki sta v dialogu in igri pri-
kazala, kake pripomočke mora imeti s
seboj izletnik, ko se podaja na -pot. V
naslednji točki so turisti — smučarji že
naleteli na ponesrečenca z zlomljeno
nogo in turistinjo s krvavečo roko. Prvi
žrtvi so nemudoma strokovnjaško na-
ravnali poškodovani ud in jo na zasil-
nih nosilih — odeji, odnesli do reševal-
ne postaje. Tudi drugo ponesrečenko so
obvezali, da je mogla nadaljevati pot.
Na pozorišču se je pojavila skupina,
pri kateri so reševali z umetnim diha-
njem od električnega toka zadetega to-
variša. Kmalu so ga obudili k življenju.
Navdušena nad uspelim izpitom je ce-
lotna komisija pohvalila udeležence te-
čaja, jim čestitala na usp>ehu, posebej
pa se je zahvalila še voditeljici tečaja
tov. Arnejčevi.
Vsi gojenci tečaja so dobili pismena
potrdila o obisku tečaja in bili obda-
rovani s sanitetnim materialom, ki naj
služi kot osnova za ureditev domače le-
karne.
OBJAVE ORGANIZACUAM OF
Posamezni sekretariati osnovnih or-
ganizacij OF so začeli z razdeljevanjem
novih članskih legitimacij. Vaški sekre-
tariati, ki še niso napravili popisa član-
stva naj k temu takoj pristopijo zato,
da bodo lahko dvignili legitimacije.
Razdelitev legitimacij bo izvedena na
množičnem vsiškem sestanku. Vaški se-
kretariati naj takoj pregledajo celotno
članstvo, ter dobro pretehtajo njihovo
dosedanje delo in prav posebno še nji-
hov sedanji odnos do socialistične iz-
gradnje, do vprašanja zadružništva na
vasi. Ljudje z neg&tivnim in slabim od-
nosom do teh vprašanj, taki ljudje, ki s
svojim delom jasno kažejo, da so nas-
protniki, ne morejo dobiti legitimacij.
Nasprotni elementi se ne smejo pona-
šati s članstvom OF.
Vaški sekretariati pa naj slejkoprej
vpoštevajo dejstvo, da je naš osnovni na-
čin dela, metoda prepričevanja in do-
kazovanja. Tako bomo pristopili k vsem
našim delovnim ljudem; za vaške špe-
kulante, izkoriščevalce, nasprotnike so-^
cialistične graditve pri nas pa velja
»prepričevanje po hrbtu« kakor je re-
kel maršal Tito.
_OOOF Celje-okolica
OBJAVA
Krajevna organizacija Zveze borcev v Pes-
jem pri Velenju priredi dne 8. maja 1949
partizanski pohod na Graško goro. Vabljeni
vsi tovariši borci, ki so bili v partizanskih
bojih v teh krajih.	Odbor
OBJAVA
Okrajni komite LMS okraja Mozirje se je
preselil in ima svoj sedež v Šoštanju. Zato
.prosimo vse aktive LMS in ustanove itd., da
naslovljajo vso pošto na naslov Okrajni ko-
mite LMS Šoštanj.
OBJAVA
Okrajna zveza kmetijskih zadrug Mozirje s
sedežem v šmartnem ob Paki je premestila
svoj sedež v Šoštanj s 1. majem 1949. Pod-
jetja. ustanove in vsi, ki imajo poslovne
zveze z omenjeno ustanovo, naj v bodoče na-
slovljajo na naslov: Okrajna zveza kmetijskih
zadrug Šoštanj.
OBJAVA
Sindikalno kulturno umetniško dru-
štvo »Ivan Cankar« v Celju vabi vse
aktivne in podporne člane na 1. redno
letno skupščino, ki bo v petek 13. maja
1949 ob 19. uri v sejni dvorani MLO
I. nadstropje.	Odbor
OB TEDNU-
SL O VENSKEGA FIL M A
Film bo izvršil svoje poslanstvo šele
tedaj, če bo dostopen vsem. Zato je bila
zelo nujna naloga po osvoboditvi izgra-
ditev kinofikaoijske mreže. Medtem ko
so bili v stari Jugoslaviji kinematografi
večji del v glavnih kulturnih centrih,
smo zdaj prinesli kinematografe tudi v
manjša industrijska središča dn podeže-
lje in na ta način omogočili vsakomur
dostop.
2e takoj po osvoboditvi se je naša
ljudska oblast lotila dela in je 1.1945 v
Sloveniji delovalo 57 kinematografov,
do konca leta 1948 pa je bilo odprtih še
42 novih, tako da je bilo konec leta 1948
skupno 99 stalnih in 8 potujočih kine-
matografov. Med temi pa niso šteti
vojaški kinematografi. Ze samo za leto
1949 je v planu kinoficiranje 11 krajev
s stalnim projektorjem in organiziranje
6 potujočih kinematografov. Se bolj pa
bo naraslo število kinematografov, ko
bo izpolnjena naša naloga v petletnem
planu, to je izgraditi en kinematograf
na vsakih 10.000 prebivalcev.
Vedno večje zanimanje ljudstva raz-
ločno kažejo številke obiskovalcev
filmskih predstav. Leta 1945 je bilo v
57 kinematografih 1,678.897 obiskoval-
cev, lansko leto pa v 99 kinematogra-
fih 7,299.332, kar dokazuje, da postaja
film bolj in bolj last delovnega ljud-
stva.
Naše republiško filmsko podjetje
»Triglav-film«, ki smo ga dobili že leta
1945, se je z voljo in razumevanjem
lotilo svojega dela in je kljub pomanj-
kanju strokovnega in izvežbanega ka-
dra ter tehničnih pripomočkov ustvarilo
vrsto dobrih filmskih del: dokumentar-
nih filmov, Obzornikov, propagandnih
filmov.
Višek svoje ustvarjalnosti je »Triglav- i
film« ix>kazal s svojim prvim vimetni-
škim filmom »Na svoji zemlji«, s ka-
terim je slovenskemu narodu odprl no-
vo področje kulturnega ustvarjanja, slo-
venski literaturi pa novo zvrst scenarij.
V številkah je dosedanje delo »Tri-
glav-filma« takole:
umetniški film	1
kratki dokumentarni filmi 13
filmski obzorniki	31
propagandni filmi	6
V letošnjem letu pa ima »Triglav-
film« v načrtu, da prične z delom treh
umetniških filmov, dveh srednjemetraž-
nih in 7 kratkometražnih dokumentar-
nih filmov in 7 obzornikov.
Slovenski film je bogat plod prido-
bitev naše ljudske revolucije, ki je ust-
varila vse potrebne pogoje, da se mlada
umetnost razvije v važno EK)dročje slo-
venskega kulturnega ustvarjanja. 2e
od prvih korakov v življenje je tesno
povezan z družbeno stvarnostjo, ki mu
dovaja vedno novih snovi za umetni-
ško in dokumentarno oblikovanje. Ta-
ko raste iz ljudstva in za ljudstvo kot
veren umetniški dokument njegove bor-
be za socializem, kot odraz delovnega
poleta v novi Jugoslaviji in življenjska
slika borbenih ljudi naše domovine. Iz
bogate zakladnice kulturnih ustvaritev
slovenskega naroda v preteklosti črpa
pozitivne pridobitve, na drugi strani pa
razvija v ostalih umetniških vrstah no-
ve specifične zvrsti, kot .ie to filmski
scenarij. Njegov vzgojni in ideolo-
ško politični pomen mu daje važno me-
sto v procesu kulturnega dviganja de-
lavstva na podeželju. Saj nobena druga
umetnost ne more tako vsestransko in
nazorno vphvati na ljudi kot film, ki
je ljudem naj dostopnejši in najbližji.
Prenaša jim ideje in naloge naše Par-
tije, mobilizira v tekmovanju in udarni-
štvu, seznanja z velikimi dogodki v do-
movini, na raznih delovnih področjih,
širi znanje tehnike, narave in znanosti
ter vzgaja kultumost in resnično člo-
veštvo, ki odlikujejo socialističnega člo-
veka. Te naloge ga uvrščajo med sred-
stva, ki se jih i>oslužuje naša Partija
v propagandi in agitaciji za izgradnjo
socializma. Slovenski film je do danes
postavljene naloge častno izpolnjeval,
ker je bil vseskozi resnično realistična
in ljudska umetnost.
8. - 11. maja
TEDEN SLOVENSKEGA FILMA
Spored A z
Nmš film
II. Itongres KPS
Tisk in partizani
12, - 15. maja
TEDEN SLOVENSKEGA FILMA
Spored C:
Naši iim
Prešernova proslava 1949
Med zagorskimi rudarji
Jesen med trtami
8. - 14. maja
TEDEN SLOVENSKEGA FILMA
Spored B:
Naš film
Obzornik 32
Boj proti TBC
Slovensko Primorje
15, - 18. maja
TEDEN SLOVENSKEGA FILMA
Spored D:
Naš film
Obzornik 30
Drama
V borbi za plan
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 19.
FIZKULTURA
FIZKULTURNO ŽIVLJENJE V INTER-
NATU INDUSTRIJSKE KOVINARSKE
SOLE
Sredi industrijskega centra v Celju v Ga-
berjah se nahaja v Mladinskem domu inter-
nat industrijsko kovinarske šole. čez 100 go-
jencev internata, samih mladincev se dnevno
z delom v tovarni in v šoli praktično in te-
oretično seznanja in usposablja za svoje bo-
doče poklice. Naporno dnevno delo in učenje
zahteva zdrave, sveže in vedre sile. Mladinci
industr. kovin, šole se tega v polni meri za-
vedajo. Psihofizične lastnosti, ki jih rabijo
v svojem dnevnem življenju, si pridobivajo
med drugim tudi s fizkulturnim in športnim
udejstvovanjem. Pred odhodom na praktično
delo v tovarno se vrši na dvorišču pod vod-
stvom samega upravnika internata tov. Orel
Franca, znanega fizkulturnega delavca in no-
gometnega sodnika, jutranja telovadba, ki
se je z veseljem udeležuje vsa mladina. Po
končanem delu in učenju ožive v večernih
urah dvoriščni prostori okrog internata, ker
vsak gojenec iiče prijetnega razvedrila v raz-
nih športnih igrah.
Pred meseci je bilo dvorišče okrog Mla-
dinskega doma zapuščeno in neurejeno. Da-
nes so na teh prostorih urejena fizk. igrišča:
nogometno igrišče manjših dimenzij 70 x 40 m
in dve igrišči za odbojko, ki sta opremljeni
z železnimi betoniranimi stebri in sodniškim
stolpom. Mladina je na pobudo upravnika in-
ternata sama izgradila vsa igrišča in odgo-
varjajoče rekvizite v rekordnem času 612 pro-
stovoljnih delovnih urah. Pri tem je treba
zlasti omeniti prizadevanje upravnika inter-
nata tov. Orla, ki je skupno z mladino po-
magal pri gradnji teh objektov in sam opra-
vil 51 ur! Vsa igrišča in rekviziti so bili iz-
grajeni res udarniško — saj niso obremenili
nikakršnega proračuna niti za najmanjši zne-
sek.
Na predvečer 1. maja je bila svečana otvo-
ritev igrišč, kjer so gojenci internata v pro-
pagandni tekmi v odbojki pokazali najboljši
celjski odbojkaši lepoto in vrednost te igre.
FA Kovinar je prfemagal kombinirano moštvo
FA Cinkarne in Grafičarjev z 2:1. Otvoritvi
so med drugimi prisostvovali direktor to-
varne emajlirane posode, predsednik sindi-
kalne podružnice upravnik industrijske ko-
vinarske šole, predsednik mladinskega aktiva
tov. Pustoslemšek je ob priliki otvoritve go-
voril o delu in življenju mladine v internatu,
ki kaže globoki smisel za pozitivno delo,
upravnik šole tov. Les pa se je zahvalil mla-
dini za nejno nesebično in požrtvovalno delo
izven šole in tovarne.
Nova igrišča v industrijskem centru mesta
Celja od katerih je možno razširiti nogometno
igrišče do pravilnih dimenzij, bodo vsekakor
po izgubi Kidričevega stadiona pripomogla
boljšemu razmahu fizkulture in športa tudi
med ostalim delavstvom.
NEDELJSKI SPORED
Nogomet:	v.
Partizan : Kladivar (mladina) ob 14.30
Rudar : Kladivar ob 15.30.
Odbojka:
ob 8 je pri Mladinskem domu v Gaberjah
prvenstvo OTO Celje-okolica.
AUeUka:
Ob 10: dvoboj ženskih ekip:
Sloboda : Kladivar, otvoritveni mladinski
miting.
Po nepopolnih podatkih je doslej sodelovalo
na spomladinskem krosu 7.870 udeležencev in
to 3.459 v okraju Celje-mesto, 4.411 pa v okra-
ju Celje-okolica. S tem je bil plan od TZS
za naša dva okraja celo prekoračen. Obšir-
nejše poročilo bomo objavili v naslednji šte-
vilki.
OTVORITVENI LAHKOATLETSKI
MITING
V	počastitev praznika Osvobodilne fronte
je lahkoatletska sekcija Kladivarja izvedla na
Glaziji otvoritveni miting, katerega se je po-
leg 60 društvenih članov udeležilo še 18 čla-
nov ljubljanskega železničarja, 2 tekmovalca
Enotnosti ter 9 tekmovalcev Konusa iz Ko-
njic. Slednji so na lahkoatletsko tekmovanje
poslali prvič svoje zastopnike in po uspehu,
ki so ga dosegli, v svojem delu gotovo ne
bodo popustili ter se na bodočih tekmovanjih
pojavljali še bolj številno.
Prireditvi je prisostvovalo okoli 700 ljudi,
kar kaže, da bo športno Celje s svojim zani-
manjem za lahkoatletiko kaj kmalu dalo pra-
vo prijnanje sekciji Kladivarja, ki je v lan-
skem letu dosegla najvišji naslov in največji
uspeh: osvojila je naslov absolutnega prvaka
v lahkoatletiki za leto 1948. Prireditev je bila
dobro organizirana, če upoštevamo, da je bila
lahko izvedena kljub dvodnevnemu dežev-
nemu vremenu, ki zlasti na Glaziji hitro pu-
sti svoje sledove in onesposobi teren. V do-
brih dveh urah se je zvrstilo 18 disciplin, v
katerih je skupno nastopilo 89 tekmovalcev.
V	posameznih disciplinah so bili doseženi
dobri rezultati. To v nekoliko večji meri ve-
lja za tehnične discipline, katerim razmočen
teren ni v toliki meri škodil kot tekmovalcem
v tekih. Največji uspeh je vsekakor nov re-
kord LRS in najboljši rezultat po osvobo-
ditvi FLRJ Ivanke Knezove, ki je skočila v
višino 149 cm S tem rezultatom se je na 1 cm
približala državnemu rekordu, ki ga rušijo
že 23 let, in ki bo letos prav gotovo izbrisan
iz tabele jugoslovanskih rekordov. Prepri-
čani smo, da nas Knezova ne bo pustila
dolgo čakati na ta uspeh! V metih sta se iz-
kazala Peterka in Gole, ki sta v metu oba
presegla 40 m, kar je že lepa daljina za me-
talce diska. Oba, zlasti pa prvi, pa utegneta
doseči še mnogo več. V skoku v daljino se
je izkazal pri članih Zagorc, ki je v vseh
skokih dosegal daljino 6.50 m. Pri članicah
sta poleg zmagovalke Knezove skakali preko
5 m še Majcenova ter »nov talent« Petauer-
jeva, ki se je poleg tega izkazala še pri teku
na 100 m. Izgleda, da bo letos uspešno zame-
njala v mladinskih tekmovanjih Knezovo, ki
je prešla med članice.
Vsi teki so dali le povprečne rezultate. Med
članicami je zmagala Posinekova v teku na
100 m, medtem ko je v teku na 800 m v le-
pem finišu članica Konusa Kovač Alma pre-
magala favorita Kokotec Zofko. Od moških
je v zadovoljivem času 11.4 v teku na 100 m
Hohnjec osvojil drugo mesto. Hanc ni izpol-
nil pričakovanj, zlasti zaradi razmočenosti
terena v teku na 800 m. Prav tako j« »zata-
jil« Stajner na progi 5000 m.
Otvoritveni miting je pokazad, da lahko
sekcija upa v letošnjem letu na enake, če
ne še večje uspehe kot v preteklem letu, kar
jim vsi želimo, saj so prav uspehi na tekmo-
vanjih največja nagrada za njihovo celoletno
požrtvovalno delo.	-ne.
PRAZNIKI V ZNAKU ODMORA
Nogometno prvenstvo obeh slovenskih lig
je v nedeljo in ponedeljek počivalo, medtem
ko so bile v ostalih republikah v polnem
razmahu. Prvenstvo celjskega okrožja se je
nadaljevalo kot doslej vse nedelje in v Celju
je bila 1. maja na sporedu tekma med Ko-
vinarjem iz štor ter domačim Kladivarjem I.
Celjanom je uspelo v nekoliko boljši igri pre-
pričevalno odpraviti goste s 3:1 (3:0), če-
prav je imel Kovinar nešteto prilik izenačiti
rezultat. Ali njihov napad je bil skrajno ne-
efikasen. Gole za Kladivarja so zabili: Jelen
2, Cocej 1.
Mladina Kladivarja je odigrala prvenstveno
tekmo s FS Usnjarjem v Šoštanju ter zma-
gala s 3:0 (2:0). Mladina Kladivarja je igrala
tehnično zelo lepo, toda zaradi požrtvovalne
igre Usnjarja ni uspelo Celjanom zmagati
z večjim rezultatom. Šoštanjčani so igrali
borbeno, toda nekoliko preostro, kar je pov-
zročilo, da je bilo večje število mladincev iz
Celja blesiranih ter je Kladivar celo igral v
drugem polčasu z 10 možmi. Gole so dali
Pavlič, Hrastnik in Mahkovec po enega.
B. V.
Atletski dvoboj ženskih ekip
SD SLOBODA (Varaž.) : SŠD Kladivar
V okviru mladinskega atletskega mitinga,
ki ga prireja SšD Kladivar v nedeljo 8. maja
ob 10. uri dopoldne na Glaziji, se vrši dvo-
boj ženskih ekip domačega Kladivarja in
varaždinske Slobode, ki je na državnem pr-
venstvu dosegla četrto mesto. Zaradi velike
izenačenosti gostujoče ekipe ter temeljitih
priprav domače ekipe na novo sezono, o če-
mer pričajo uspehi, katere so dosegle tek-
movalke Kladivarja na nedeljskem otvoritve-
nem mitingu, obeta biti srečanje izredno za-
nimivo. V ekipi varaždinske Slobode, ki je,
kakor smo že uvodoma omenili, izredno iz-
enačena, se odlikujeta zlasti Bosiljka Seb
(100 m 13.2, daljina 4.98) ter odlična metalka
Borovec (krogla 10.85 m, disk 33.92 m). Po-
stava domače ekipe je sledeča: 100m: Re-
har, Posinek; 800 m: Repovž, Kokotec; da-
ljina: Majcen. Knez; višina: Knez, Gradišar;
krogla: Deržek, Majcen; disk: Medveš, Der-
žek; kopje: Rehar, Deržek; 4X100 m: Knez,
Majcen, Posinek, Rehar.
Mladinski miting, katerega se bodo po že
dospelih prijavah udeležila vsa slovenska
društva, bo obsegal sledeče panoge: mladin-
ci: 100 m, 1000 m, višina, daljina, palica, kop-
je, krogla; mladinke: 100 m, daljina, krogla.
Na prireditev opozarjamo vse ljubitelje te
lepe športne panoge, zlasti pa vabimo k ude-
ležbi mladino.
SKD ŠPABTA V CELJU
V ponedeljek dne 2. maja je bila v Celju
na keglišču OF doma medrepubliška prija-
teljska tekma med prvorazrednim športnim
kegljaškim društvom šparta iz Zagreba ter
SŠD Kladivarjem iz Celja.
Prva tekma se je odigrala dopoldne ob 10.
uri in se je končala z rezultatom 231:200 le-
sov v korist SŠD Kladivarja. Najboljša moža
za SKD šparto sta bila Pecigoš Vlado ter
Medenjak Ivan, a pri Kladivarju Biljan Ivo
in Hrastnik Adolf.
Popoldne ob 15. uri se je odigrala povratna
tekma, kjer je bil rezultat zelo tesen, vendar
so bili boljši špartanci in so zmagali z 235:232
lesov.
Pri tej tekmi sta bila najuspešnejša za špar-
to, Kuznič Josip in Seranček Alojz, za Kla-
divarja pa Vanovšek Viktor ter Rotar Jože.
Obe tekmi sta bili precej izenačeni, ter
zelo borbeni, posebno pri povratni tekmi,
kajti zmago špartancem je prinesel šele zad-
nji lučaj. Za Kladivarja je prva zmaga ka-
kor tudi pičli poraz ogromni uspeh ter bo
gotovo tudi na prvenstvu Slovenije zastopal
to panogo športa častno.	T. V.
SiH>red prvenstvenih nogometnih tekev zs
nedeljo 8. maja 1949
a) Celjska skupina
V	Šoštanju: Usnjar : Borut ob 15.30 uri,
služb. tov. Kolenc.
V	štorah: Kovinar : Ljubno ob 15. uri,
služb. tov. Sikošek.
V	šmartnem: Šmartno : Edinstvo ob 15. uri,
služb. tov. Rabič.
V	Velenju: Rudar : Konice ob 15.30 uri,
sluib. tov Uranjek.
b) Zasavska skupina
V	Hrastniku: Bratstvo : Krško ob 16. uri,
služb. tov. Slana.
V	Trbovljah: Rudar I : Cankar ob 16. uri,
služb. tov. ing. Petrič.
V	Brežicah: Razlag : Hrastnik ob 15 30 uri,
služb. tov. Verstovšek.
c) Mladina
V	Šoštanju: Usnjar : Bratstvo ob 14.30 uri,
služb. tov. Kolenc.
V	štorah: Kovinar : Rudar ob 14. uri,
služb. tov. Sikošek.
Iz sindikalnega Šahovskega druStva
v Celju
Pred dnevi je bil zaključen prvenstveni
turnir SŠD Celje, ki je obenem veljal kot
prvenstvo Celja. Turnirja se je udeležilo 15
najmočnejših igralcev društva.
V nadaljevanju prekinjenih in preloženih
partij so bili doseženi naslednji izidi: Mirnik
—Cijan remi, Fajs—J, šnajder 1:0, Lečnik—
Kompan 1:0, Lorbek—Cijan remi, Mirnik—
Krušič 1:0 (po kontumacu), Cijan—dr. čerin
1:0, Lečnik—Krušič 1:0, Mirnik—F. šnajder
1:0, Cijan—Lečnik 1:0, F. šnajder— Cijan
0:1, Cijan—Novak 1:0.
Rezultati zadnjega kola so naslednji: Ka-
stelic—Mirnik 0:1, Krušič—Hočevar 0:1, Vuč-
kovič—Fajs 0:1, J. šnajder—Cijan remi, No-
vak—Kompan 1:0, F. šnajder—Lorbek 0:1,
Lečnik—Modic 0:1, dr. čerin je bil prost.
Kakor je bilo pričakovati je prvo mesto za-
sedel Slavko Cijan, ki je za ves čas turnirja
pokazal najbolj sigurno igro, kar tudi doka-
zuje, da je edini udeleženec, ki ni iz^bil no-
bene partije in je oddal samo tri remije.
Ostali igralci so se z malo izjemo plasirali
po pričakovanju in moči.
Končni vrstni red je naslednji:
1. CSjan 12 in pol, 2. Hočevar 11 in pol.
3. J. šnajder 10 in pol,, 4.—5. Fajs in Lorbek
10, 6.-7. Modic in Mirnik 9. 8. Kastelic 6,
9.—10. Lečnik in Vučkovič 5 in pol, 11. dr.
Čerin 4 in pol, 12. Krušič 3 in pol, 13. Novak
3, 14. F. šnajder 2 in pol (!) in 15. Kompan
2 točke.
Sind. šah. društvo razpisuje kvalifikacijski
turnir za dosego pete kategorije. Na turnirju
imajo pravico udeležbe vsi člani društva in
sindikalnih aktivov, ki še nimajo kategorije.
Igralcu, ki doseže 50%_ bo priznana V. kate-
gorija. Turnir se prične v torek dne 17. ma-
ja in se bo igral v šahovskem domu vsak
torek in petek s pričetkom ob pol 8. uri
zvečer. Prijave se sprejemajo vsak dan v
Šahovskem domu z vpisom v turnirsko knjigo.
Društvo razpisuje tudi prvi Tema-turnir, ki
se prične dne 19. maja v šahovskem domu.
Igralci, ki želijo sodelovati, morajo svojo
prijavo vpisati v turnirsko knjigo. Turnir se
bo igral vsak ponedeljek in četrtek s pri-
četkom ob 19.30 uri.
V soboto dne 7. t. m. bo članski sestanek
društva. Udeležba na tem sestanku je ob-
vezna za vse člane. Na sestanku bo razdeli-
tev nagrad prvenstvenega turnirja.
Nedeljska zdravstvena služba
8. maja: Dr. Sevšek Maksim, Ljubljanska
cesta 36. — Nedeljska zdravstvena služba
traja od sobote opoldne do ponedeljka zju-
traj.
Opozarjamo vse lastnike psov da ne pu-
ščajo psov po raznih nasadih, ker jih uni-
čujejo. Vsakega psa, ki bi ga zalotili na
nasadih, bo konjač uničil, lastnik pa bo
strogo kaznovan.
Isto tako opozarjamo vse stariše, da pazijo
na svoje otroke in jih ne puščajo na javne
nasade.	Tajništvo MLO
ESFEBANTO! Prijave k tečaju za mednarod-
ni jezik se še sprejemajo do 7. maja pri
Oražem, Celje, Gledališka ul. 9.
Kupim dobro ohranjeno moško ali žensko
kolo. (Jorenjak Anica, Celje, Cesta na Do-
bravo 32.
Zamenjam beli krompir za sladkor. Naslov
v upravi.
Kupim mrežo za posteljo. Naslov v upravi
Sprejmem mimo in solidno sostanovalko, naj-
rajši uradnico. Naslov t upravi.
Kino »Udoraik« Velenje
7. V. in 8. V.
sovjetski umetniški film:
Pomlad
Belo lakirano otroško
posteljo s predalom
prodam
Naslov v upravi
Kino Žalec
7. in 8. maja:
sovjetski umetniški film:
GAJČ!
11. in 12. maja:
sovjetski umetniški film:
LOV NA KITE
Predstave ob delavnikih ob 20. uri
ob nedeljah ob 15.30, 18. in 20. uri
maj 1949 praznik delovnega ljudsiva je proslavit
MESTNI MAGAZIN
S POSLOVALNICAMI:
VELEBLAGOVNICA
LJUDSKI MAGAZIN
Specerija I
Specerija II
Specerija III
Specerija IV
Specerija V
Usnje
Kotoniale I Papirnica
Koloniale II
Naša knjiga
Mestna drogerija
Zaloga pive
Kurivo I Kurivo II
Grosisiični oddelek
Poslovalnica za masovno prehrano
Nai živi socialistično gospodarstvo!
Urejtije uredniški odbor — Odg»vomi urednik Lojze Jure — Teief«® 7 — Celje, Proiemova 17 — Tiska M»h«rjeva tiakama