'Posamezna številka stane 60 vinarjev.

ll'^vj^asea
«wm«a
Iferoistisui Està* ■ &io isto . . K 50*-
p»aai ijagoslavija i
.Cfe&o leto . .	, &Ö.— :
te
mezite številk« Stiri*» «iranata 60 v
|fe»4Ävo i upravništvo: 0Mibtxr, Koroška ulica IP* ft, — Teleion št 220.
V
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
insorsi* «••• > «*»*«>«» se računajo po k 5.J4' »d «noredo« > pri večkratnih o^ntots? — popuca
„Str aia“ izhaja v pon*“ del j ek in petek popoldzsfc Rokopisi se ne vra&s^t«
-S «ednRtvooi m «sa®« govoriti vsak to df
U. do 12. WS <fopötafeS$|;
35. številka.	Maribor, dne 2. aprila 1320.
Letnik XII
\
Kristus je vstal. Narava se je prebudita iz zimskega mrtvila. Človek vstani tudi ti, zdrami so iz svojega mrtvila! — Se nikdar ni bil človeštvu tako potreben ta velikonočni klic, kakor ravno v sedanjih časih.
Človek stoji na velikem pogorišču razdejanja. Uničeno je njegovo stoletno gospodarsko in kulturno delo, ostale so mù same razvaline. Zidati in graditi naj bi začel, pai kako? Nima ne materijala, ne moči, ne cilja. Opoteka se sem in tja, nosi skupaj gradivo, začne zidati, a ne dela dolgo. Komaj nekaj zida postavi, ga drugi hitro poderejo, ker se ne ujema z njihovimi načrti.
Vsak človek ima dandanes svoj načrt za stavbo človeške kulture in hoče, da se po njegovem načrtu dela. Ce tega njegov bližnji ne stori, mu v srdu razruši njegovo stavbo. Takoj divjajo celem svetu uničujoči in razdirajoči boj človeka zoper človeka, naroda zoper narod, boj lenega gospodarskega zistema zoper drugega, boj enega svetovnega naziranja zoper drugega. — Človeštvo je mislilo, (ia je po večtisočletnem kulturnem delu zrelo dovolj, da se emancipira od vere v Boga, da svoj lasten razum postavi za merilo življenja. „Kdor ima,umetnost in znanost, ima že vero.“ (Goethe.) Vera je samo za uboge na duhu, izobražencu zadostuje znanost ;in umetnost. Pa to je u-sođepolna zmota modernega človeštva. Vera ni postala vsled napredka kulture odveč, vera povzdiguje človeka nepopisno visoko nad vsake dobrine kulture do notranje popolnosti. Vera povzdiguje človeka k Bogu, napolni ga z večnimi dobrinami, da živi v delu za večnost. Ta vsebina edina zadostuje človeškemu duhu, ki ga ne morejo zadovoljiti drobtinice, temveč samo cela resnica.
Moderna kultura je to resnico prezirala. Brez-boštvo ji je veljalo.kot največja popolnost’ človeka. Ce človek svojega življenskega dela ne posvečuje višjemu bitju, temveč samemu sebi, potem mora rasti do
neskončnosti. Da, z bolestjo mora moderni človek priznati, da je z vero najplemenitejšo dobrino v sebi zatrl in najglobokejše studence svoje moči zasul. Z veliko rezignacijo priznava znani nemški filozof Enek-ken : Sedaj se nam vera ne' zdi več izrodek otroških sanj, ne zdi se nam ,polet v daljne in tuje dežele, temveč nenadomestljiva pomočnica človeku v težkem boju za dušo in smisel življenja.
Socijalnoga problema ni mogoče rešiti brez vere v Boga; Človeško družbo in medsebojno življenje ni mogoče organizirati na mehanični podlagi, na podlagi samega spoznanja človeškega razuma. Razum sam ni kos tej nalogi. Vsi .dosedanji žalostni poskusi novejšega socijalnega življenja nam o tem pričajo. Vedno revolucije, upori, stavke, vsakdanje spremembe vlad, komunistični pokreti nam pričajo, da je socijalni problem globji, kakor problem navadnega mehaničnega stroja, ki ga more konstruirati človeški razum. Socijalni problem je problem človeških duš. Ako hočemo ozdraviti človeško družbo in sezidati novo stavbo kulture, treba nam je globeje poseči. Treba je versko stran človeka upoštevati in organizirati duše.
Cerkev je tekom svoje dvatisočletne zgodovine pokazala najgenialnejšo zmožnost reševati socijalno vprašanje. Ni toliko neposredno izpreminjevala zu -nanjiir razmer stanov in socijalne inštitucije, važnost ni polagala toliko na zunanje socijalne reforme, temveč predvsem si je prizadevala reformirati človeške duše. Njena metoda ni bila metoda socijaldemokrat-jskega mehanizma, temveč metoda notranje preobrazbe človeških duš. Cerkev pri vplivanju na človeka ne ostane na površju, temveč hoče prodreti, v njegovo notranjCst, v skrito zakladnico njegove; duše. Cerkev proglaša osvobojen je in vstajanje notranjega človeka za svojo nalogo. 1	\
Tragična krivda vsakega brezverskega svetovnega sestava je, da ne osvobojuje notranjega človeka, temveč njegove Strasti. Tragična kazen za vse ti-
ste, ki mu sledijo, pa obstoji v tem, da se pri vsej zunanji svobodi njihove duše na znotraj zasužnjijo. Brezverski svetovni nazor je podoben vabljivi jabolki z gnilo vsebino. Človeštvo vabi, da vanj vgrizne, a vselej ga potem po razočaranju zvrže. A škoda za. tolike žrtve, tolike solze in bolečine!
Pri graditvi stavbe kulture hoče vsak prodreti z lastnim načrtom, s svojimi mislimi, zato toliko po -diranja v našem času. A načela splošne kulture in svetovnega naziranja ne morejo biti plod razmišljenja enega človeka in naj bo še tako vsestranski Duševno življenje posameznikov je samo vtrinek v morju duševnega življenja vseh človeških duš. Zato posamezniki nikdar ne morejo samo s svojimi naravnimi močmi reševati svetovnih problemov. Treba je za to globljih, nadčloveških sposobnosti, treba je izkušnje milijon in milijon duš,) pa ne samo ene generacije, temveč stoletij in tisočletij. Svetovni nazor, ki se je obnesel v ognjeni preskušnji tisočletij, ki se je preizkusil v duševnih bojih milijon in milijon duš, le tak nazor more računati na svojo življensko usposobljenost in resničnost. Le takemu svetovnemu nazoru moremo zaupati vodstvo človeštva in vodstvo svojih duš.
Ce mi danes praznujemo vstajenje v cerkvi in v svojih hišah,; stem izražamo svojo neomajeno vero v načelo Boga-človeka Kristusa, obenem pa tudi na zunaj kažemo, da hočemo živeti in napredovati le v okviru načel zgodovinske tradicije naših prednikov. Nočemo z glavo skozi zid,( temveč organski, notranji duševni razvoj človeštva. Nočemo delovati za svoja načela s silo, Kdor je nasilen in krut, sebi najbolj škoduje, ker svojo dušo posurovi, zastrupi.
Zmagoslavno Kristusovo vstajenje po žrtveniš-kem trpljenju pa nam bodi vedno v opomin, da zidamo vse .svoje, kat. prosvetno delo z železno dosled nostjo r.a tako podlago Kristusovih načel. Zaradi tre-notnih uspehov in koristi nikdar ne bomo prodajali svojih načel,1 ker smo prepričani o svetosti in resni-
LISTEK.
Dr. Ivan Jančič.
Zrn moralo.
(Konec.I
Tak slučaj se je razpravljal pred poroto dne
26.	marca. Nek verižnik iz Gradca, ki pa je pristo -jen na Hrvatsko, je hotel podkupiti uradnika marib . okrajnega glavarstva, „da bi inu pomagal spraviti 3 vagone vina skozi Spilje.“ Ker je imel dotični urad -nik več strank, je želel verižnik govoriti z uradnikom med štirimi očmi. Sla sta v sobo; verižnik je skrbno zaprl duri in nato ovil uradniku pokroviteljsko svojo debelo roko z zlatimi prstani okoli rame in mu ponudil 500 K, „da mu naj pomaga spraviti tri vagone vina čez mejo.“ tfradnik ga je spodil, toda verižnik se je vrnil v drugič. Tokrat pa ga je pustil razjarjeni uradnik aretirati in ga je izročil sodišču. Glavna razprava se je vršila dne 8. novembra 1919 pri okrožnem sodišču, ki se je izreklo na predlog Zagovornika za nepristojno, ker se je izkazalo pri razpravi, da uradnik ni bil pristojen izdati dovoljenja za izvoz 3 vagonov vina, da je torej obtoženec napeljaval tega uradnika k zlorabi uradne oblasti. Zagovornik je pri tem zasledoval tndi cilj spraviti zadevo pred poroto, kjer je upal doseči oprostitev obtoženca.
Ta razprava je bila radi tega skrajno važna! Šlo je zato. ali bodo smeli različni verižniki brez kazni okuževati s korupcijo naše urade in uradnike in i uši ti in uničevati še to malo dobro, kar ga imamo. Porotniki so prestali častno to preskušnjo; vsa čast jim. Naj bodo uverjeni, da jim je za ta izrek hvaležnih več stotisoč poštenih ljudi in da so mogoče s tem obvarovali svoj narod pred najhujšimi izrodki korupcije. Kar mi kali popolno zadovoljnost v tem slučaju, je to, da je žal jeden porotnik omahoval.
Zagovornik je hotel sicer v zadnjem trenutku preprečiti to razpravo na ta način, da. ni pustil žrebati porotnikov, ker jih je bilo navzočih samo 23, —
pravica, ki mu sicer pristoja po kazensko-pravnem j redu, ki pa se je navadno ne poslužujemo. Popoldne i tega dne pa sta prišla še dva porotnika in tako se e j razprava lahko vršila, ki je pomogla v tem slučaju ; poštenosti in pravici do veljave.
Dolžan sem na tem mestu povedati, da žago - 1 vomitovi tovariši nikakor niso odobravali njegovega j postopanja in eden mu je par dni pred to razpravo f v moji navzočnosti rekel v obraz, kako da more za- Ì stopati tak slučaj. Tudi to. dejstvo daje človeku pre- j pričanje, da je še nekaj dobrih, poštenomislecih lju- j di, da je še jedro zdravo in da je dana možnost in u- f panje, da telo ozdravi. Tudi to je znak čiste morale, | ki jo dotičnik ceni bolj in višje, kot nekaj papirnatih f euni, ki jim pravimo: bankovci.
Z 11 glasovi so porotniki glavno vprašanje p> 1 trdili in senat je obsodil obdolženca na pet mescev \ težke ječe. Verižniku se je zdelo malo čudno, kako j da jo zamogel dobiti tako kazen, ko je — „vendar I tako dobrega srca, da hoče gospodom uradnikom po- 1 magati.“
V teku tega porotnega zasedanja me je žalostilo, da se je naše Časopisje zanimalo tako malo za te porotne razprave. Koliko življenja se odigrava tukaj, koliko zanimivega gradiva se nudi dušeslovcu. Marsikaj dobrega bi se dalo doseči s pametnim poroče -vanjem, podpreti bi se dalo dobre ljudi v njihovem poštenem naziranju, one pa, ki že nagibajo k slabe -mu, bi mogoče odvrnila visokost kazni od njihovega zlobnega naklepa. Namesto urednikov in poročeval -cev so polnili dvorano po večini ljudje, ki iščejo v sodni dvorani zabave in ki smatrajo razprave kakor nekak teater.
Namen tega članka pa je, da prosim vse, ki pridejo med ljudstvo in ki imajo stike in zveze z ljudstvom, ki jim je blagor naše države in ljudstva res na srcu:	Gojite in negujte dobre lastnosti našega
ljudstva, ki je še zlasti na deželi pošteno in dobro v pretežni večini, kar so nam dokazali naši porotniki. Ti ljudje še niso okuženi od različnih nemoralnostih vojne, v njihovih srcih in dušah še klije tista poštenost in. pravičnost, ki smo je bili vajeni pred vojno. Tu naj zida vsak z ljubeznijo in z razumom! Proč s
strastmi in demagogijo. Dvignili bodete s tem javno moralo. Nisem ne optimist in ne pesimist, če trdim . da nam je tu iskati vrelca novih moči in zdravih idej, ki še daleko niso izčrpane.
M.	L.
Obisk v upravnišftiu.
Servus !
Bog živi! Si vendar pa enkrat zapustil tvoje „hribe in doline“ in prišel v mesto pogledat, kako se nam siromakom godi?
Opravila, opravila! In da se popolnoma že ne „pokmetim“, kakor vi mestna gospoda radi zabavljate. Tudi^ sem prišel, da upravništvo malo pokaram . Od Svečnice naprej še nisem dobil nobene številke „Straže.“ Kakšno upravništvo je pa to?
Tako, tako! Bom takoj poiskal tvoj „kartele.“ Aha, že razumem! Glej, prijatelj, lani 15. januarja si poslal za „Stražo“ celoletno naročnino v znesku 12
K.	Kmalu pa so se vse potrebščine tako podražile, da smo morali povišati s 1. majem naročnino „Straže“ za 50%. Prosili smo vse naročnike, ki so svojo naročnino že čez 1. maj plačali — in sicer ponovno prosili, da naj mesečni povišek po 50 v doplačajo . In ker pri nekaterih ta prošnja ni pomagala — tudi ti si med njimi, kakor vidim iz tvojega „kartelca“ — smo končno pred mescem oktobrom takim celoletnim naročnikom zagrozili, da jim list s 1. oktobrom ustavimo. Tudi to ni pomagalo. List smo še pošiljali do stavke (12. okt.) in po končani stavki (12. 'dec.) še do novega leta, dokler nismo izračunili nove naročnine za tekoče leto in tiste naznanili gg. odjemalcem. Potem pa smo takim gospodom, ki se za zvišanje med letom niso brigali — z malimi izjemami, med katerimi si tudi ti Ust ustavili; kateri pa so povišnino do novega leta poravnali, so še celi januar list do -bivali m šele z začetkom februarja smo jim ustavili list, ako niso naročnine za 1. 1920 ponovili.
čnosti svojega mišljenja. Ta zavest, da je naš sve - j lovni nazor edino resničen in, mogoč, nas napravlja (•’irne iu ravnodušne tudi takral, kadar vidimo zmagovati demonične sile laži. Vem, da so to le zmage podednice farizejev in Pilatov, da po hudem boju luč resnice tem žarnejše razsveti^f
Narava vstaja, zeleni, brsti. Solnce je sprožilo ujene tajne sile k delovanju. Kako pusta se nam je zdela po zimi, kako nesposobna, da bi mogla roditi tako prešerno lepoto! In vendar, poprej mrtva, nara-
va prešerno brsti in cveti. —- Naj vzbudi! nebeški si-1 jaj od mrtvih vstalega Zveličarja v mrtvih dušah se- * dajnega človeštva enake tajne sile, da se vzdramijo k j duševnem vstajenju in prerojenju. Kakor po zimi mr- | tv a narava, tako se nam zde nesposobne,tudi človeške duše za višje življenje. A notranje prerojenje duš po Kristusovih' načelih bo vzbudilo v njih skrite, čudotvorne sile in bo človeštvo sam/öohsebi pripeljalo na skupna pota, k skupnim načrtom in vzajemnemu , delu za bodočnost. — Dr. J. J.
Fred glavne skupščino naše stranke«
Dne 6. in 7. aprila bomo zborovali v Ljubljani, da si ustvarimo nov načrt za naše politično delovanje med ljudstvom. Sam načelnik Vseslov. Ljudske Stranke, ministrski podpredsednik dr. Anton Koro -šec, nam bo na shodu zaupnikov v sredo, dne 7. t.
m., v Unionovi dvorani v svojem poročilu o sedan -jem političnem položaju dal navodila in smernice za bodočnost.
- Velik dan bo to! Pridejo naši mandatarji z Beograda, prišli bodo zastopniki naših političnih organizacij iz vseh delov Slovenije: kmet, delavec, obrtnik, uradnik. Poleg nekdanjih Kranjcev, Primorcev, Korošcev in Štajercev se nam bodo v naši veliki organizaciji prvokrat pridružili tudi bratje iz otetega Prekmurja, Zbran bo cvet našega ljudstva. Ne bo to nič prisiljenega, ampak ta veliki zbor bo pravi izraz volje celokupnega slovenskega ljudstva. To bo prvi slovenski deželni zbor!
Pri nas, na nekdanjem Štajerskem, je ogromna večina ljudstva v našem taboru. Organizacija naše stranke je razpredena do danes že v 218 župnijah . Smelo in s ponosom lahko trdimo, da bo ravno naš severni del Slovenije dal VLS pri prihodnjih volit -yah največ moči. A ne samo v političnem, tudi v gospodarskem oziru postajamo dan za dnevom močnejši in neodvisnejši. Velike gospodarske zadruge v: Račah, Celju, Gornji Radgoni, Ormožu, Rečici, Ptuju i. t. d. se bujno razvijajo. Ko dobijo še: Maribor, Rogatec, Brežice, Slovenjgradec, Ljutomer, Kozje, Slov. Bistrica, Konjice in druga naša okrožna središča e-naka podjetja, bo naš rod kmalu otet gospodarske sužnjosti liberalnih bank, vojnih dobičkarjev in ve-rižnikov.
Naša stranka pa je pri nas močna tudi v tem, ker je razpredla svojo politično organizacijo med posamezne stanove: Nimamo samo kmetov, ampak tudi delavce, viničarje in obrtnike. .Organizacija viničar -
jev je v polnem teku. V mestih je število naših vsak j dan večje. Poglejmo samo Maribor. Okoli 1000 zve-1 stih somišljenikov je že vpisanih v našo SLS. Da jj smo tudi tukaj močni, dokazujejo naši sijajno obiska- j ni mesečni shodi.
Z ozirom na to našo moč pa tudi zahtevamo, da v- Ljubljani upoštevajo naše želje, nasvete in zahte -ve. Te zahteve bodo na shodu delegatov in zaupnikov prednašali naši odposlanci. Te zahteve so predvsem narodnega in gospodarskega značaja. Odlični naši somišljeniki se pritožujejo, da še danes nemški in nemčurski ovaduhi in vampirji izza predvojne in tudi medvojne dobe šikanirajo in izmozgujejo naše vrlo ljudstvo. V Ljubljani in Beogradu pa so jim šli žal dosedaj demokratski in socijski šefi in referenti raznih uradov vsled patronance JDS advokatov povsod na roko. To se pravi ubijati naše ljudi. Naša- odločna zahteva je: Ta neslovenski in nejugošlovanski si- ; stem mora pasti v Ljubljani, kakor v Beogradu !
Ker ljudstvo grozno trpi vsled draginje in po- I manjkanja živil in oblačilnega blaga, zahtevamo v | imenu naše celokupne ljudske organizacije:	Dajte 1
ljudstvu čimprej cenejših živil v zadostni meri, rav- | notako tudi obleke in obuvala! To je trenotno naj - I važnejša ljudska zahteva. Izvršilni odbor SLS v Ma- j riboru, ljudstvo na ljudskem taboru v Slov. Bistrici | in na številnih drugih shodih je povzdignilo svoj glas I in zahtevalo:	Vlada, odvzemi verižniškim bankam . |
vojnim dobičkarjem in verižnikom nakopičena živila \ in drugo blago ter ga daj takoj po zmernih cenah med trpeče ljudstvo!
O vseh teh zahtevah se mora govoriti v Ljub -liani. Od skupščine VLS dne d. in 7. aprila upamo, da bo dala primerno inicijativo za potrebne spremembe nezdravih razmer v naši ožji domovini.
Kot odkriti prijatelji ljudstva iskreno pozdrav -ljamo skupščino VLS v. beli Ljubljani L,
O klicu demokrotov: Popa v cerkev I
Na shodu demokratov v Ptuju so sukali skoro vsi govorniki kopje jezika proti klerikalnemu zmaju. Glavni gromovnik v besedi proti slovenskemu klerikalizmu je bil bivši minister.dr. Kramer, ki je povdar-jal po poročilu „Nove dobe“ tudi sledeče: „Zal mi je, da ni mogel priti eden izmed najčistejših in najnaprednejših članov naše stranke, frančiškan Vukotič; on bi lahko potrdil, da ni naloga' naše stranke boj proti veri; potrdil bi. da je, načelo Dem. stranke, .da treba nagnati duhovnika v cerkev, iz cerkve pa politiko. V tej borbi proti zlorabi vere so se združili tudi katoliški duhovniki, pravoslavni župniki in muslimanski hodže.“
r Res pomilujemo dr. Kramerja, da je odvezal prav Voglarjevega kozla, 'ko jfc navajal za vzgled frančiškana VukoUča, ki trobi, v demokratki rog in oznanja: Popa v cerkev! Ali mar g. Vukotič ni pop? Pa še povrh frančiškan! Zakaj pa ni on samo v samostanu in cerkvi, čemu pa voglari po celo slovensko demokratskih: shodih ne kot cerkveno, ampak kot politično strašilo? Seve, demokratski popje slobodno u-ganjajo politiko v cerkvi in celo v sveti Kramer— Žerjavovi družbi, vso drugo duhovščino pa naganja naddemokrat Kramer v cerkev. Popa v cerkev, ali je to svoboda in enakopravnost stanov, kakor jo pridi -gujejo predvsem demokrati?
Vzamimo za primer Kramer—Vukotičev recept: Popa v cerkev in naobrnimo ga na naše slovenske razmere Slovenski duhovnik že od nekdaj samo v cerkvi, pa lahko prisežemo. da tudi Slovencev ne bi bilo več ne na Koroškem in ne na Štajerskem. Kako bi bilo z našimtnarodom, ako bi se bil slovenski duhovnik med vojsko zaklenil v cerkev, kakor so to re- , snično storili slovenski demokrati, ki so bili poskriti j iz strahu pred Avstrijo, dokler ^e ni ta zrušila. Kako bi se upoštevalo Slovence brez duhovniških politi- , kov Kreka in/ Korošca? Ali mar niso ljubljanski de- j mokrati sami vozili, slavili in pozdravljali dr. Ko- 1 rbšca v dobi jugoslovanske deklaracije kot. sloven skega političnega triumfatorja, ne kot duhovnika! Kje so tičali tedaj: Kramar,■ Žerjav,<Kukovec In Voglar? ki se 'drznejo clanes blebetati: Popa v cerkev! Popa v cerkev'' to načelo se je žalibog izvajalo skoro po vseh pravoslavnih pokrajinah naše kraljevine. Saj pa tudi vidimo, kako zgleda danes po teh krajih, kjer se je pop držal samo cerkve, v kulturnem, .političnem in gospodarskem oziru. Iz teh kulturno, politično in
gospodarsko za Slovence stoletno nazadnjaških krajev so izšli, Bogu bodi potoženo, katoliški duhovniki àia Srančiškan Vukotič, ki se danes družijo z demokrati, katerih ne mara niti zadnji slovenski bajtar, in oz -nanjajo nevedni največjo kulturno cokljo:	Popa v
cerkev! Da prištevajo in se hvalijo slovenski nadde-mokrati s strankarskimi pripadniki pravoslavnih župnikov in muslimanskih hodžev, temu se. ne čudimo. Pravoslavni popje in ubogi hodže so še za tako visokim plotom kulturnega spoznanja, da se jim niti nc sanja ne, kako nekaj politično bolehavega, toli krat operiranega in versko i nasprotnega, da so ravno slovenski i demokratk
O proti verski gonji Demokratske stranke se ne bomo prerekali, saj je nameravala celo v 'Jugoslaviji kulturni boj, javno in odločno je nastopala proti samostanskim šolam, zahtevala in so potegovala za brezverski učni načrt, se poteguje 'po svojih glasit! n in priporoča ustanovitev proti katoliške narodne cerkve, slovesno sprejema svobodomiselne prireditve dijaštva Ud. Prepričani smo pa, da bi nas grdo pogledali: Kramar, Žerjav in Kukovec, ako bi trdili o njih, da so odločno navdušeni katoličani.
Ako se bratijo razni Vukotiči, pravosiavui župniki in mohamedanski hodže z demokrati', še to ni dokaz, da bi slovenski liberalci ne bili protiverski, Vukotič, pravoslavlje iti muslimanstvo so pobratimi srbskih demokratov, in le po svoji nevednosti in ne-poznanju so ti ljudje zablodili tudi med slovenske liberalce (demokrate), ki so drugačnega verskega pri-kroja kot pravoslavni srbski demokrati.
Vodilno načelo Demokratske stranke: Popa v cerkev! je naravnost kulturen škaimal za slovensko uaprednjaštvo, ki povsod laže, piše in govoriči o svobodi, napredku hi o stranki malega človeka.
Popa v cerkev! Ta klic slovenskih liberalcev je že davno uvidelo, spoznalo in obsodilo slovensko ljudstvo, radi tega pa se tudi uresničuje v Sloveniji dejstvo: Z demokrati v politični grob!
Ze danes lahko javno izpovemo in priznamo: Po končanih volitvah se bo uresničil klic K.rimar jev: Popa V cerkev! a v nasprotnem smislu. V samostan in cerkev bo odromal Vukotič, za uredniško mizo Kramer, za šolniški Kateder Voglar in v svojo pisarno se bo zaklenil Kukovec.
Po volitvah bo zavladala po Sloveniji med demokrati cerkvena tišina politične moči in veljave.
Polltftène vesli.
Jugoslavija.
Demokrati stojijo na stališču, ker se v Beogradu ne morejo zediniti za koncentracijo, naj se stavi nevtralen kabinet, ki bi zaključil volilni red in izvedel volitve. S tozadevnim domnevanjem demokra-
tov so tudi baje v zveži zadnja regentova posvetova- I nja z dr. Pavlovičem, Davidovičem, Bpalajkovieem , | Ninčičem in Jovanovičem.	f
Proti tem n a z i r a n j u demokratov stoji- | jo vladne stranke še vedno na stališču koncentracije | z zahtevo: ministrsko predsedstvo radikalom, botra - | nje zadeve demokratom in ban Hrvatski bi naj pos - f tal sedanji podban dr. Potočnjak. Demokrati pa ra. - | čunajo z demisijo sedanje vlade in po ostavki šele u- 3
pajo na sporazum. Izvolili so demokrati novi odbor , lei bi naj vodil nadaljna morebitna pogajanja. Zastopnikom pri pogajanjih sta določena Voja Velikovič in Voja Marinkovič.
T r go vinski minister Stojan Ribarae je podal svojo ostavko. Njegov naslednik bo baje dr. Ninčič, Ninčiču bi pa naj sledil v pravosodstvu dr. Dušan Peleš iz Medakovičeve skupine.
Po sklepu ministrskega sveta je poslalo finančno ministrstvo Narodni banki seznam domeir, ki bodo poleg kovinske podlage, zahtev v inozemstvu in aktiv Narodne banke, služile v podporo novča ni cam, ki so bile dosedaj izdane prometu. Z domenami bode vrednostna podlaga naših novih bankovcev dokaj znatno podprta in ojačena.
T e dn i je dospel iz Pariza v Beograd Pašič, ki se je takoj po svojem prihodu udeležil seje mini -strskega sveta, na kateri je poročal o jadranskem v-prašanju.
Večina poslancev je že odpotovala, iz Beograda, ker mislijo vse stranke velikonočne počitnice izkoristiti v strankarske namene.
Zadnje d n i minulega mesca so se vršili po Bosni in v Mostarju v Hercegovini veliki kmetski ^tabori Hrvatske ljudske stranke. Obiskana so bila ? ta kmetska zborovanja nad vse dobro in navzoči so bili v Mostarju delegati iz cele Hercegovine. Predsedni -kom Ljudske stranke za Hercegovino je bil izvoljen kmet Mato 'gubac, podpredsednikom pa kmeta Ivan Petrovič in Mato Damjanovič. Iz teh bosansko-herce-govskih kmetskih taborov so se odposlali brzojavni pozdravi ministru kmetu Roškarju, ministru dr. Korošcu in podpredsedniku Jugoslov. kluba dr. Simra-ku in drugim.
Ralija.
Po vseh krajih zasedenega ozemlja in o-sobiio ob demarkacijski črti», so razglasile italijanske oblasti rekvizicijo živine in živil. V teh krajih bodo uvedeno s,L aprilom karte na vsa živila. Radi tega postopanja italijanskih oblasti je močno razburjeno' Kraško prebivalstvo.
Italijanski socijalisti sklicujejo za 11. in i2: aprila za zasedeno ozemlje pokrajinski socijali -stični kongres, na katerem se bb obravnavalo vprašanje aneksije zasedenih krajev po Italiji in avtbno -mija občin.
P o p o r o č i 1 i h italijanskega časopisja se zavzema Italija za avtonomijo Albanije.
Na seji italijanske zbornice se je zavzemal ministrski predsednik Nitti za pomoč od strani Italije Nemčiji. Italija bo storila vse, da pomore ‘Nemčiji.
Nemčija.
N e m š k a državna vlad a, kateri načel-juje državni kancler Müller, je odposlala komunistič-nini upornikom v rensko-vestfalskem premogovnem o-kolišu ultimatum do 80. t. m. V tem ultimatu zahteva vlada: Priznanje sedanje vlade, razpust rdeče armade in razorožitev prebivalstva.
N e m š k i komunisti so nato zaprosili za tridnevno podaljšanje ultimata. Nemški vladni krogi so baje proti podaljšanju roka, vendar je vlada svojim četam naročila skrajno popustljivost napram u-pornikom. Nemške vladne čete so začele korakoma prodirati proti upornikom.
R a d i yla d n e g a u Limala na uporni -k c in radi grožnje rabe oborožene sile napram rdeči armadi je nemško delavstvo silno razburjeno. Za. -stOpnifci vseh treh socialističnih strank v Nemčiji so imeli tozadevno posvetovanje v Bérolinu, kjer se je sklenil splošen štrajk. Ta splošna stavka se bo takoj uresničila, ako bi začele vladne čete s pohodom in nasiljem proti delavskim slojem ob Kuri.
A n g i i j a i n B e 1 g i j a koncentrirata moč -ne liete ob Renu. Vsi prehodi preko Rena so zastraženi. Nemški uporniki izjavljajo, da se bodo rajši pokorili zavezniškim četam, kot pa lastnim vladnim.
Danska.
D a u s k i k r a 1 j, je razpustil ministrstvo, ker, mu ni prijala politika ministrov v prašanju Severne Siezije. Temu1 ukrepu kralja se je takoj postavilo po robu dansko delavstvo s posebnim ultimatum. Kralj je ta ultimat odklonil. Socialistična stranka je nato proglasila stavko z zahtevo, da odstopi kralj in njegova vlada in bodo socijalisti sami sestavili novo vlado. Kralj utemeljuje svoje prvotno ravnanje o raz -pustitvi ministrstva, češ, da ni postopal protiustavno, želi pa, da se izvrše nove volitve in sestavi nova vlada iz večine novega parlamenta.
D a n s k a socijalna demokracija, vstraja na u-vedbi republike in na odstranitvi kralja, ki ne bi več mogel samooblastno motiti parlamentarnega dela. Kon servativne stranke na Danskem pa se obračajo s proglasi na vse trezno patrijotično čuteče meščanstvo naj se dime in naj se združi zoper, vse državo razkrajajoče elemente.
Avstrija.
t Tirolska deželna vlada je odposlala na Dunaj k državnemu kanclerju dr. Rennerju sklep 'Tirolske z zahtevo, da se'priklopi Tirolska'Nemčiji, ker je gospodarski položaj dežele katastrofalen. Po-gajaiija Tirolske z Dunajem, še nadaljujejo. V času ko se mudi tirolska deputacija na Dunaju, se; vršijo v Inòmoshi navdušene demonstracijo Tirolcev za pri-klopitov Tirolske k Nemčiji.
A v s t r i j s k a socijalna demokracija je raz -poslala na, avstrijsko delavstvo oklice, v katerih poživlja organizirano delavstvo,\ naj vstopi v novo av»
sirijsko armado, da sc ne vtihotapi po najnovejšem vzgledu Nemčije med avstrijskim vojaštvom duh, ki ii postai opaše n republiki in potom, revoluciji pridobljenem napredku in svobodi. Celokupno avstrijsko delavstvo iz Avstrije bo skrbelo, da bo preskrba vo - * iaštva znosna. Od moči in duha avstrijskega vejaš- j iva zavisi obstoj avstrijske republike in bodočnost | delavstva.	j
Busija.
: . . !
Svoj čas je ponudila sovjetska Rusija Polj- | ski mir. Poljska je sedaj odgovorila, da je priprav- j Ijena za mirovna pogajanja'.' Ruski ljudski komisar a za zunanje posle Cičerin je predlagal za sedež teh j mirovnih pogajanj kako estonsko mesto.
Volitev v moskovski sovjet se je udete- j žilo 570.000 oseb. Izvoljenih je bilo 1302 komunistov. | 47 manjševikov in 143 nadstrankarjev,. ’	I
Dnevne west!,	i
*■	*	_	j
Uredništvo ia upravništvo „Straže“ želita vsem i ranjen im naročnikom, sotrudnikom in dopisnikom ve- j selo srečno Alleluio'!	1
PoMeljkove;. „Straže* radi praznika ne bo. | Prihodnja številka izide v sredo po praznikih.	,i
•j* Rey. Anton Berk. Iz Amerike ji došla tuž- j na vest, đa je dne 17. januarja t. 1. ob 8. uri zjutraj j umrl v Lorainu O. tamošnji slovenski župnik župni- | je sv. Cirila in Metoda, Rev. Anton Berk. Rojen je j bil v župniji Sv. Križa pri Slatini na Štajerskem 14. j jan. 1879. Kaplanoval je v naši škofiji v Rauieobur- i gü, Trbovljah, Gornjemgradu in pri Sv. Barbari v j Halozah. V Ameriko je odšel leta 1912. Nekaj časa je ! bil tudi pri uredništvu „Amerikanskega Slovenca“, v | katerem je .objavljal svoje temeljite članke o socijalizmu, ki so vzbujali veliko pozornost. Bolehal je da časa, resno bolan pa je bil samo poldrugi teden. A-kuten revmatizem mu je povzročal srčne krče, ki so mu pretrgali nit življenja , v najlepši dobi. Umrl je ! ravno na svoj god. Naj v miru počiva!
Naši vojni vjetniki so se skoraj že vsi vrnili Iz Italije. To vam je bilo veselo svidenje; beseda jim je zastajala, le solzno oko je govorilo in naznanjalo, i kaj je čutilo srce. Zdaj so spoznali, kako resničen je j pregovor:	Ljubo doma, kdor ga ima. Tudi mi Vas ;
srčno pozdravljamo, Vi trpini našega naroda! Odpo- j čile se, okrepčajte se ! Prvič boste zopet po dolgih m j mučnih letih obhajali Veliko noč med. svojimi ljubimi I domačimi. Bodi Vam blagoslovljena prva prosta, ju-; gosiovan^ka Velika noč!	i
Poverjenik ža kmetijstvo g. Janko Jan spreje- 1 ma stranke do nadaljnega vsak torek in vsak petek j ud 11. do 13. ure.
Novačenje v Jugoslaviji. Vojno ministrstvo je | pozvalo k novačenju razini letnikov 1898—1899 tudi j šev ehm letnika onih, ki so bili lani oproščeni vojaške službe kot začasno nesposobni, in sicer skupno z o-• ebami, ki so stare nad 20 let.
Pri mestni upravi Ptuj* se razpiše služba nion-terja in inštalaterja. Prošnje se naj vložijo pod na -idovom „Mestna uprava Ptuj“ najpozneje do 15. a-prila tega leta.
Prebivalstvo mesta Radgona bo odposlalo prihodnje dni na Dunaj posebne odposlance, ki se bodo pritožili pri dunajski vladi radi postopanja srbskega vojaštva v Radgoni. Stavili bodo zahtevo, da se naj Radgona ali izprazne od strani Jugoslavije, ali pa se naj srbske čete nadomestijo s hrvatskimi ali slo -venskimi. Ako bodo Radgončani enkrat res okusili avstrijski raj, jim še bo stotisočkrat žal, da so kedaj poslali kako deputacijo na Dunaj. Radgončanom dišijo menda avstrijske rekvizicije, kakor so se vršile i •ob demarkacijski črti nä progi Spilje—Radgona.
Celjski Špindler kot pravi demokratski lisjak pribija na lažnjivo plat od naše strani, da bi se bil ! kedaj usilil za tajnika Samostojne. Nikakor ga gosp, j demokrat Špindler ne preklicuje dejstva, da bi ne izvrševal tajniških poslov Samostojne kot gost in vab-ljenec samostojnih. No, pa saj se poznamo, očetje in hčere so si vendar krvni in najbližji sorodniki, torej se jim ni treba vsiljevati. Demokratski očka Samo -stojne Špindler ima pravno pravico nastopati kot tajnik samostojnežev brez vsiljivosti. Gospod tajnik Samostojne Špindler, drugič brez lisjaških zavijanj dejstev !
Požari. Dne 22. marca proti večeru je izbruh- | nil velik požar v Negovi in je vpepelil mnogo pošlo- ; pij : ogenj se je videl po celih Slovenskih goricah . — Dne 26. marca zjutraj je razsajal' strašen ogenj v Skorbi pri Hajdinu; zgorelo je 18 hiš in hlevov, torej skoraj polovica vasi. Požar je baje nastal vsled neprevidnega ravnanja z žveplenkami. — V nedeljo, dne 28. marca, na vse zgodaj je gorelo v Gomilicah! občina Destinci ; zgoreli ste dve hiši. Gospodar in gospodinja sta ravno odšla k sv. maši k Sv. Urbanu pri Ptuju, ko je doma razneslo karbidno svetilko in takoj je bilo celo leseno poslopje v ognju. — Dne 31. marca, zvečer ob pol sedmih, je nastal pod streho v gostilni Reibenschuh v Devici Mariji na Brezju požar, ki bi bil lahko napravil veliko škodo. Domačini in sosedi pa so ogenj hitro pogasili. Prostovoljna požarna hramba na Pobrežju je prihitela pod vodstvom nač. nam. g. Ribiča hitro na lice mesta, pa ni več stopila v akcijo.
StokronsLi bankovci se bodo zamenjavali samo še do vštetega 15. t. m. in prenehajo po tem dnevu nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo na naši zemlji. Zato ponovno opozarjamo občinstvo, da se pohiti z zamenjavo, da tudi eventualne falzifikate odda zamenjujočim blagajnam, ker po 15. aprilu se niti
faz Pikati ne bodo več odvzemali. Tudi se prošnje za . izjemno naknadno zamenjavo ne bodo sprejemale. Si- | cer je že mnogo bankovcev avstro-ogrske banke po j 100, 50 in 20 K zamenjanih, vendar se še vidijo v { prometu. Da pridemo čimpreje do enotnega 'denarja. priporočamo občinstvu, da svoj stari denar teh vrst kolikor mogoče hitro zamenja, to tembolj, ker sc se pojavili že glede vseh treh vrst tudi ialzifikati kole -kov. Kolikor vemo, so sedaj zamenjujoče blagajno v i zadostni meri založene s kronsko-dinarskimi bankov- Ì Ci po 80, 40 in 20 K in se bo torej zamenjava lahko ; gl Veko vršila.	§
Prepovedan uvoz predmetov, ki niso neobhod- ; no potrebni. Ministrstvo je storilo korak, ki je bil že j davno potreben. Prepovedalo je uvoz vseh predmetov, j ki niso neobhodno potrebni. Prepoved ima za namen, | da izboljša našo valuto, oziroma omeji potrebe tujih j valut. Oni predmeti, ki se na dan, ko jo prepoved že j stopila v veljavo, nahajajo že med potjo, se smejo n- j voziti z dovoljenjem glavnega carinskega urada, na | katerega je treba napraviti prošnjo in dokazati, da | je blago res dotičnega dne bilo že med potjo. Prepo- | vedano je blago sledečih vrst: 1. južno sadje (oran- J že, fige, grozdje, dateljne, orehi, lešniki, gobe, man- | delji, breskve itd.), dovoljene so limone; 2. kolonijal- | no blago (dovoljen je poper in cimt); 3. cvetje, sadi- | ; ke, semena, oljanati plodi (dovoljene so trte in sadne j : sadike ter cepiči) ; 4. živali in živalski produkti (t. j. f konji za dirke, divjačina živa ali ubita, mesni izvle- j čki, ribje kosti, tičje perje, kokoni in sviloprejke, ko- f že in kožuhovine, ribe, školjke, morski raki, želve i. j t. d.); 5. pijače (žganje, likerji, vino, šampanjec, pi- } vo, mošt itd.); 6. živila (sladkarije, kolači, peciva. J konserve, želatine, sadni šoki, kompoti in marmelade, fini siri, sardine itd.) ; 6. rude (drago kamenje , j jantar, parfimirana mila, voščeni izdelki, umetno cve-I tje, podobe itd.-) ; 7. kemični izdelki (saharin, čuke -l rin. eterična olja, metylalkohol, umetne dišave, po -made, dišeče vode, šminke, ognjeni predmeti za razsvetljavo, strelivni predmeti itd.), dovoljeno je terpen-finovo olje; 8. tkanine (bočibaževe tkanine, ki tehtajo ilo 60 g na kv. m, pliši, žainet, tili, zastori, čipke in vezenine, trakovi, gumbi, posamentirski izdelki — dovoljene so nogavice in trakovi za obutev — predivo iz konoplje, ki imajo 36 niti na 1 kv. cm, laneni trakovi, izvzemši za čevlje, pletenine in vezenine. Isto-iako volneno blago podobnih izdelkov, svileni izdelki, iinolejeve tkanine, ženski klobuki, sita, dežniki, solnčniki, obuvala iz tkanine, 'človeški lasje in via. -sularski izdelki itd.
Veliki ljudski koncert Dijaške kuhinje, ki ga i prirede gojenci in gojenke državnega moškega učite-I ljišča v Mariboru sredi aprila pod vodstvom prole-i sorjev Druzoviča in Berana, bo velezanimiv in opozarjamo občinstvo mesta in okolice že zdaj nanj. Vs-pored bo obsegal več velikih opernih zborov s sprem-Ijevanjem divizijske godbe, dalje več mešanih zborov in med temi veličastno Försterjevo skladbo „Naše gore“, ruske narodne pesmi ter več ženskih zborov s spremljevanjem vojaške godbe. Pri koncertu bo sode-I I hvalo 120 pevcev in pevk ter približno 50 godbeni -j kov. Vstopnice za ta koncert se bodo pričele v krat -! kem prodajati. Kdor se hoče koncerta udeležiti, naj f si pravočasno preskrbi vstopnico, ker bo naval k te-! mu koncertu brezdvomno velik, zlasti ker se ga ude-f leži tudi mnogo posetnikov iz mariborske okolice. —
I Odbor Dijaške kuhinje.
Pravočasno odslovljeni komunisti. Včeraj so se f pripeljali iz Gradca v Maribor štiri komunistični a-gitatorji: Gebhardt, Štor, Havliček in Mittermayer. Bili so v uniformah železničarjev in tudi njihove legitimacije so se glasile na železniško Službo. Mari borska policija pa je takoj prepoznala te nevarne ptičke in jih’ odpravila koj s prvim strojem nazaj proti Gradcu, odkoder so se hoteli vtihotapiti v Maribor , da bi med našim proletarijatom pomagali pri setvi komunizma že itak dokaj zloglasnemu Wallischu.
Štrajk učencev. Trgovski gremij jo izvedel, da štrajkajo po nekaterih trgovinah tudi učenci (učen -ke), zato se opozarjajo dotični, oziroma njih starši, da bo vsak učenec, oziroma učenka, takoj odpuščena, ki ne začne dne 2. t. m. svoje delo.
V pojasnilo! Trgovski gremij naznanja glede i štrajka trgovskih naslovljencev, da je predložilo so-I cijaldemokratično delavsko tajništvo, oziroma gospod I Wallisch, v soboto, dne 27. marca t. L, v trgovskem i gremiju memorandum z zahtevami, ne pa odbor trg. I nastavljeneev. Ker trgovski gremij ne priznava soc,-demokratičnega delavskega tajništva, oziroma gospoda Wallischa, kot zastopnika trgovskih nastavljen -cev, se nima ž njim ničesar pogajati in vsled tega tudi ni dal na ta memorandum prav nobenega odgovora.
Pojasnila v trgovsko-gospodarskih vprašanjih. Oglasna odprava in reklamni zavod „Jadran“, d. z o. z. v Mariboru, Gosposka ulica 44, telefon št. 393, je otvorila s 1. aprilom posebno ljudsko govorilnico z juridičnim sosvetom, kjer se dobijo stvarni nasveti, in vsakoršna pojasnila v vseh trg o v sko-go spod ar s -kih vprašanjih. Opomogla je na ta način nujnim to-zadeynim potrebam. Ravnotam se sprejemajo inserati i za vse tu- in inozemske časopise ter prevzamejo v iz-f vršitev posebne zadeve, tičoče se inožemstva. — Po-l družnice v: Celju, Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, v Brnu, Gradcu in Dunaju.
Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko' korespondenco, in nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigo -vodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za. začet-
nike, hrvaščino, nemščino za začetnike, lepopisje in cirilico začnejo dne 3. majnika 1920. Obširni pros -pekt brezplačno. — Zasebni učni zavod Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, I. Telefon št. 34 VIII.
Prodaja 'konji Resini magistrat v Mariboru razglaša, da se bo dne 1. 'aprila ob 8. uri zjutraj v artilerijski vojašnici potom javne dražbe oddalo 47 konj.
Drž. posredovalnica zadelo, podružnica za Maribor in okolico,' Stolna ulica 4. sporoča, da se je v času od L 1. do 31. III. 1920 poslužilo tega zavoda 3381 strank in sicer 1173 delodajalcev in 2208 delo -jemalcev. Služb je bilo posredovanih v teh treh mescih 781. — Državna posredovalnica posluje za vsakogar povsem brezplačno dnevno ocl 9. do 12. in od
14.	do 16. ure. Delo dobe takoj: opekarski mojstri z ali brez delavci, mizarji, pleskarji, tesarji, krojači in čevljarji, kuharice, služkinje itd. Delo iščejo: pisarniške moči, trgovski nastavljene!, kovinarji vseh strok, peki, mesarji, natakarji, rudarji, ekonomi, bolniške strežnice, služkinje itd.
Razne novice.
Antanta je naročila Jugoslaviji, Cehoslovaški in Rumuniji, da takoj pomagajo stradajočim okrajem z živili. Ce ne, preti s silo. Povod temu naročilu je dala grozna lakota na Dunaju, ki jo čutijo celo imo-vitejši krogi.
Nov zemljevid Evrope ter tudi vsled svetovnih dogodkov prizadete turške Azije je izdala tvrdka rreytag-Berndt, Dunaj VIL Zelo pregledni zemljevid stane 20 K in se naroča pri imenovani tvrdki.
Cehoslovaški. Nemci v volilnem boju. Nemški listi ugotavljajo, da se ni posrečilo, za prihodnje državnozborske volitve nemško-narodne stranke zdru -žiti v eno strnjeno vrsto.
Morilec 200 oseb pod ključem. Policija v Budimpešti se je posrečilo prijeti znanega terorista' Jakob Stephan, kateri je priznaj, da je za časa rdeče strahovlade dat umoriti 200 oseb.
Dopisi.
Slov. Bistrica. Dr. Pučnik je zopet čutil potrebo, napadati v „Novi Dobi“ naš „polomljeni krš -canski tabor.“ Ne bomo reagirali na njegove laži, katere lahko potrdi na stotine prič, hočemo le osvetiti nekoliko njegovo „narodno“ delovanje v Slov. Bistrici. s katerim se hvali v „Novi Dobi.“ Komaj je s svojim ..pnnkeljckom" privandral sem, že je sedel v občinskem svetu in postal načelnik čitalnice. Vse to pa urez vsakih zavslug. Edino zaslugo si je stekel za — Samostojno, katero organizira z znanim Novakom in Kresnikom očitno in skrivno. Javno agitira za njo % svoji pisarni in ž njo nadleguje naše može. V njej i-iina do 90% pristnih nemškutarjev s Kresnikom vred. Ti ljudje kar očitno preklinjajo Jugoslavijo in kar. hlepijo po Avstriji. In duhovni oče take stranke si i Trzne našim možem očitati nemško tarijo, katere so se otresli, ko je dr. Pučnik še „šnajctihel“ zadaj nosi! .. .
Brežice ob Savi. Tukajšnjega lekarnarja so obdolžili, da je neznansko podražil zdravila. Kar se je kupilo v Krškem in Zagrebu po 38 K, je ta mož prodajal za. 106 K. Dolžijo ga tudi, da je samovoljno p: odaja! zdravila. Pri prodhji zdravil se ni dosti Oziral na zdravniške recepie, ampak je gledal samo na svoj lastni dobiček. Napravili šo proti temu izkoriš -čevaicu ljudstva, ovadbo. — Tukaj so se pojavile črne koze. Zanesla jih je semkaj neka žena, ki je šla na obisk na Kranjsko v neko vas, ki je okužena po črnih kozah.
Brežice ob Savi. Pred kratkim je imel tukaj sJipd komunist Kopač. Prišel je organizirat kmetske delavce. Shodu je predsedoval neizogibni železniški čuvaj Baraga. Kopač je govoril več ur. Razume se, da je marsikatero pametno uganil. Obdelal je vse — klerikalce, od papeža do zadnje vaške tretjerednioe. 1 osebno pametna je bila ta, ko je rekel, duhovniki so krivi vojske, krivi nadaljevanja vojske, ker niso raz prižnice javili moškim, da naj ne gredo pod orožje « Mi vprašamo Kopača in Barago, zakaj nista imela poguma za štiri leta vojske, da bi bila, kje priredila kak javen shod in grmela proti vojski? Zakaj niso začeli socijalisti štrajkati na železnicah, ampak so neprestano vozili vojake v mesnice, na fronte? Zakaj niso začeli štrajkati socijalisti po munieijskih tovarnah? Zakaj niso štrajkali delavci po rmlokopih? Kopač in Baraga, odgovorita na ta vprašanja ! Na. tem shodu je Kopač drzno Sramotil našega, regenta princa Aleksandra, Navzoči zastopnik okrajnega glavarstva je k vsemu temu lepo molčal, fa zadnji dogodek moramo rešiti pozabljivosti, ker naši slovenski libe ralci tako radi povdarjajo, da so sol Jugoslavije, temelj ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, edini predsfavitelji dinastične misli v Sloveniji.
Prireditve.
L j n torne r. Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredi na velikonočni pondeljek popoldne ob' pol štirih v telovadnici Narodne šole dobrodelni koncert. Po koncertu prosta zabava v gostilni Triglav.
Pameče. Učenci pameške šole priredijo lepo šolske slavnost, ki se vrši na velikonočni pondeljetk , popoldne povečernieah pri gosp. Vrhnjaku, po domače Mežnarju.

Mariborska eskomptna banka v Mariboru,
Teoetthofo » ulic» Ste« 11.
Telefen Štev. 16.
Podružnica: MURSKA SOBOTA
Strefems s Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti naj« ugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodata: Devize, vaiate, vrednostne papirje itd.
Izdaje : Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta,
Dale predujme : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Dale kredite: Pod najugodnejšimi pogoji	a®
Prevzema s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Zbirni oglasnik oglasne odprave „JADRAN% MARIBOR, Gosposka ulica 44,
Telefot IL 393,
Razna s
PRVA SLOV. BRIVNICI
AletsandroTa (Tesethofo ?a) ul. 22
(preje g. G-realiC)
se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in | čisto postrežbo jamči
FBflH HODAK, BRIUEC » oMtelll
dobita kot deputat polje. Oskrbni štvo Badrina (Rotwein) pri Kariborn.	274
JOSIP NEXREP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo novh stavb za točno izvršitev
URE
vsake vrste se sprejmejo v popravilo.
Postrežba točna. Cent zmerne Jan Ignacij, Maribor
Glavna pšte, 2. bä, lew.
SD8
Jamski les
frank) štajerske postaje se kapi. Ponudbe na anončni zarod D. Beseljak, Maribor, Gragorčič-era (Schiller-jeva ulica 6. — telei. 182. 286
Kupujem
po najrišjih cenah hlode, rezan In tesan jelor kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Blaser, lesna trgovina v Rušah pri Maribora.	1796
mi
Vozni stolce zo bolnike
z čbbrim kavču gon, èro častniški plašč, nova salonska suknja, črne obleke, blnze in razne moške, ženske in otroške obleke, čevlje, bele šasije za neveste, klobuke, rokavice, lepa ročna dela, s ilnate trake, črne svilnate ščipke, Singerjev šivalni stroj, sobna svetilka, veliko pužOj belo ovratno boo, belo otroško postelj, otroške vozičke, lepa ogledala, lepe podobe, veliko mizo, stekleno omaro, posteljo, kuhinjsko mizo, veliko štelažo za knjige, razne knjige, romane, zastore in razno drago proda g. Schmidi, Koroška cesta štev. 18, I. nad str, aribor. 272
Enonadstropno hita
z velikim dvoriščem in velikim vrtom (14 strank) na prometni Tržaški cesti v Maribora proda „Oblastveno koncesijonirana posredovalnica za obrat z zemljišči KAREL TROHA, MARIBOR, Aleksanlrova ulica 30.	163
MARIBOR
Opreme za težke in lahke vožnje, karor tudi različne p treb-ščine za konje Ovratniki, biči in nagobčniki za pse. Potni koši, torbice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki itd. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila.
Postlocna s si soievfn»».	280
Mmh delavnica: Koroška cesta 17.
Trgovina in zaloga: Cankarjeva ul. 1.
Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško 'korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino, nemščino za začetnike, lepopisje m cirilico začnejo
dne 3. msjnika 5 320.
ZASEBNI UČNI ZAVOO LEGAT v MARIBORU
Vetrinjska ulica i7. I. udstr
Obširni prospekt brezplačno, telefon št. 84/VIII.
pod zelo ugodnimi pogoji v novoustanovljenem Ofi*
)dda se
C rsfitem doft*u w MARIBORU
«Stavracija ink * varn
najem. Pismene ponudbe do 10. aprila poslati
ljutanturi 45. pešpolka Maribor, kjer se tudi dobe
»trebna pojasnila.
Trapist=sir
prvorrztne kakovoati prodaja is razpošilja proti poštnem povzetja
MATIJA LAH, MARIBOR,
Glavni trg št. 6.	189
Detelina semena
prodaja FERDO HARTINGER, Aleksandrova cesta 29, Maribor. 260
Dve hiSi
sposobni za vsako o vrt, novo zidani lešeči na segala proda J. Nekrep, Mozartova ulica 59, Maribor. 211
Tomasović&Visković
veletrgovina zvinom in žganjem
Zagreb, Palmotičevaal.22
Telefon 12—68 Brzojari: „Tomavis*
priporoča svoje bogato skladišče zajamčeno naravnih, izvrstnih, dalmatinskih, hrvatskih, srtmskih in banatskih vin in prave bosanske slivovke. Naročbe v Zagrebu, kakor tadi vse od znnaj se izvršujejo takoj in z največjo natančnostjo.	252
Na Sicrbčevem
posestva v Radečem bregu pri Sv. Lovrenca na Pohorju je par vprežnih volov za oddati.	291
Službe s
Viničar 8 .S do.4 delavski-.	mi močmi se pod
dobrimi pogoji takoj sprejme pri Dr. Rapoc, Aleksandrova cesta.
Išče se zanesljiva dobra
no službo. — Primarij Dr. IVO MATKO, Maribor, Slovenska ul.~4.
265
Šofer Slovenec, samostojen ■ m ' i i* monter z dolgoletnimi Bpričevali, sedaj še v službi, prosi za službo v Jugoslaviji Vprašanje nasloviti na: E. Kauran, Gradec, Bieneng. 8.	290
j Izurjena kuharic«
j katera poseduje priporočljiva spri-• če vala, se sprejme v dobro in j stalno službo. Pojasnila daje g.
Leyrer, Maribor, Gospodska j ulica 22.	282
I
i
1
i
i
1
I
[rili
OTVORITEV POSTIME
čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da sem kupila in otvorila
gostilni) F. Marčič poprej Sošlerič, Mlinska allea Atei. 15, Maribor.
Prizadevala si bom kar najbolje Zadovoljiti vse cenj. goste z dobro pijačo ter mrzlimi in toplimi jedili. Zlasti priporočam izborna stsra in rova, bela m rdeča biseljftka vin« Bastitene pridelka. Cenj. gostom je na razpolago lep prostoren vrt ter dobro urejeno kegljišče. Na hrano se vzamejo tudi abonenti. Za mnogobrojen obisk se najtopleje priporoča	ANA ŽiGKAR, gostilničarka.
Tvrdke Rudolf Niefergal
Koroška cesto 1	Korsika cesta 1
Priporoča vedno	JA	manufakturnega
• bogato izbiro -	in modnega blaga
Zmerne cene! Prepričajte se! Solidna postrežba!
271
Povodom smrti preblagega nam brata
fit.	fttegeaiefc
profesorja Toog-oslotrja tr IkdlarTborn,
so se nam izrazila od mnogih , znancev in prijateljev iskrena sožalja, za kar se vsetìi iskreno zahvaljujemo. Posebno pa se tem potom zahvalimo premil, gospodu dr. Mihaelu Napotnik, kaezoškofu Lav., da so blagovolili voditi pogrebni sprehod, kakor tudi g. stolnemu župniku Dr. Moravcu, vsej stolni duhovščiai in č. g bogoslovcem kakor sploh vsem cenj. udeležencem pogreba.
in&v ss? ©smanile,
*Jadraw
trgoesUa prometna, JMrusba « a. v M A. M MM® M 9J, GasposMm ulica -lđ
.	Iter Fin/i in g**'&<tSaJa e*- in wrosjsrgrn &Snan.
miteeMictjn rti me&naroiMmi $»revn#i. JfSr&ojavi:	— 'Weiefon* 393*
Cevlle Najceneje!
obleko
Solidno! perilo
potne kolare, to* bice za t s in i a enovrstne dt ob na die priporoča
Jakob Lah
Giavni trg 2, Naiibor

lì
Sf:

J
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
p. z. a ».
p-'©cfsia razn* manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje.
Kupuje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pravico kupovati in prodajati zadregi Imajo samo člani
Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavna trgovinaiflpisarneYGomjiRadgoni.
P©dfllŽ«iC®* Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri
Ljutomeru, Beltinci.
259
Izdajatelj In založnik: Konsoreii ..Stra*».*
'Odgovorni urednik: Vekoslav S topao.
frisk tiskarne sv* Cirila v Mariboru,