XV. letnik. V Gorici, 1-5. februvarja 1907. 7. številka. -XSo.un -j. F); Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodnn Tiskarna” (odgov. L. Lukožič) v Gorici. lih »ja vsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Bokopisi se ne vrn-«ajo. Nefrankovana pisma >o no spre-jnnmjo. Cen« listu znnSu ■ celo leto 4 krono, ib pol leta 2 krom. Za manj premožno ta celo leto 3 krone, ta pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge deiele izven Avstrijo 6 K. Rokopise sprejema ,Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini It. 9. i—• Naročnino in naznanila s pr ej ema upravništvo, Gorica SemeniSka ulica št. l(i. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem to-kaii$ču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu naumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu piliva ^orno) 51. 1 K po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petlt vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v . trikrat 10 v. Ve krat po pogrdbi. ..Pggjirski Iisf naš'%a'pre»fevišeneg:a knezonadškofa. Naš prevzv. knezonadškof Frančišek Borgia je vsem vernikom goriške nadškofije za letošnje leto namenil tale krasen pastirski list: Ustanovnik naše sv. vere, Jezus Kristus, je bil od preroka Izaije (9, 6) napovedan kot knez mira, ki bo spravil grešni svet z razžaljeno Božjo praviro ter mu prinesel milost in resnico, ki sta pogoj srčnega mira. Zato po ob Njegovem rojstvu peli angeli: „Čast na višavah B ga in mir Ijadetn na zemlji, ki so blago volje1* (Luk. 2, 14). Ko se je naš Zveličar poslavljal pri zadnji večerji od svojih učencev, je rekel: „Mir vHin zapuščam, mir svoj vam dajem11 (Jan. 14, 27). Na drugi strani pa je ta kralj kraljev napovedal svojim vernikom tudi boje rekoč: „Ne smete misliti, da sem prišel, da prinesem mir, ampak meč" (Mat. 10, 34). In resi Sv. katoliška cerkev, se mora od začetka svoje ustanovitve pa do danes vedno bojevati. Bojevati Be mora za svoje nnuke in verske resnice, za svoje zapovedi, za krščansko nravnost in omiko, za svoje Btarcdavne pravice, za svojo in svojih vernikov svobodo. Sv. katoliška cerkev ne mara za te boje in preganjanje, ker jo ovirajo, da ne more zveličansko in prosto delovati v čast Božjo in za zveličanje duš, in ker ovirajo tudi vernike, da ne morejo v miru Bogu služiti. Tega boja KristuB, kralj miru, ni zakrivil sam, ampak zakrivila ga je hudobija slabili ljudij in peklenskih duhev, ki se poslužujejo ljudij kot orodja zoper B iga in njegovo sv. cerkev. Če pogledamo v cerkveno zgodovino, razvidimo, da je bila katoliška cerkcv vedno napadana od znotrajnih ali od zunanjih sovražnikov, da pa jo v bojih poslala čistejša, močnejša in zedi- LISTKK. Za ciljem. I)i. (Dalje). Gosp. župnik je namreč pripravil odrasle in bolj pridne za prvi pristop k Gospodovi mizi. On je znal zanetiti v mladih srcih gorečo željo za vsprejem te največje skrivnosti in milosti božje. Zato so se šteli prvoohhajanci med najsrčnejše, ker jih je zadela taka izredna čast, da so smeli prejeti Odrešenika, Stvarnika riebes in zemlje svojega Boga. Premožnejše deklice so prišle v belih oblačilih, siroi.iašnejše pa čistih in čednih krilcih. Vsaka je imela venec umetnih ali naravnih cvetic na glavi. V levici svečo, v desnici mašno knjižico noseč, so pristopale te nove neveste Kristusove k pogrnjeni mizi ter se združile ž Njim v nerazdružljivo zvezo. Kaka radost, kako sveto veselje, se jim je smehljalo iz nedolžnih očij, kaka pobožnost se jim je brala na rudečih kot rosa mladih licih, kako sveta resnoba se je kazala r vsem njihovem obnašanju in vedenju, spoznal je le oni, ki se je zamaknil v ono preteklo dobo nežnih let, ko je bil Bam deležen največje milosti, njena ter da je naposled premagala vse svoje sovražnike, kakor jej je bil že njen Božji ustanovnik obljubil rekoč: „In vrata peklenska je ne bodo premagala" (Mat. 16, 18). Tudi dandanes se more katoliška cerkev bojevali skoro v vseh evropskih državah : na Francoskem, na Španskem, na Italijanskem, na Nemškem in ce!6 na Angleškem. V Avstriji ni še ponehal bojni klic „proč od Rima“ in sovražniki sv. cerkve se že pripravljajo, da v novem državnem zboru sklenejo postavo o razporoki in svobodni t. j. neverski šoli. Torej boj na vseh krajih in koncih! In ta boj je premišljen in pripravljen. Zdi se, da so Be brezverci, kakor da bi se bili prej pogovorili, vzdignili začetkom tega stoletja po vsi Evropi zoper katoliško cerkev, in da neka skrivna roka vodi vse to gibanje. Ta boj ni samo naperjen zoper katoliško cerkev, ampak njegov namen je izbacniti iz države vsako vero, vse, kar je nadnaravnega kakor piše sv. Oče v svoji zadnji okrožnici do francoskih katoličanov: „Nasprol-niki nočejo samo krščanske vere za vsako ceno izruti iz src, ampak sploh vsako vero, ki človeka povzdiguje čez obzorje tega sveta in dviga njegov pogled proti nebesa. Ni več mogoče, da bi se motili. Napovedali so vojsko vsemu, kar je nadnaravno, ker za nadnaravnim stoji Bog in to, kar hočejo iztrgati iz srca in iz duha človeškega, je ravno Bog sam“. Boj med d brim in slabim, med zarodom žene in zarodom peklenske kače traja že od Adama sem. Ko jo prišel Kristus, učitelj resnica, na ta svet, se je Ih boj le poostril; ko se je namreč evangelij oznanjeval, se jo moral vsak odločiti za Kristusa ali pa zoper njega. On je vzel, kakor pravi Janez Krstnik pri sv. Matevža (3, 12) vevnico v svoje roke ter začel čistiti gumno človeštva in ga ločevati v pšenico iu pleve. On je katere nam je zapustil Gospod v spomin svoje neskončne brezmejne dobrote. Tudi dečki niso nič zaostajali za deklicami v pobožnosti. Saj jih je vodila ona ista spretna roka g. župnika skozi vse skrivnosti naše svete vere, ter prilivala blagodejne sladenčice mladi rastlini, da ne ovene na žarko pekočem solncu — skrivnih mrež posvetnega duha. Saj jih jo vodila, kakor deklice isla močna roka, k studencu življenja, k viru vseh milostij, k vodnjaku nesmrtnega življenja, iz katerega pije lahko vsaki, ki odloži težko breme pregreh. Davno je vže minula služba božja, a naši prvoohhajanci kleče še vedno zatopljeni v molitev. Le tu pa tam vstane kdo, gre od altarja do altarja, ter se priporoči svetniku ali svetnici v varstvo, kateri je posvečen dotični altar. Tako se izgublja drug za dragim ter mirno oddide iz cerkve. Le ena deklica je še ostala. Nepremakljivo kleči na svojem prejšnjem mesta — ter moli, moli iskreno, pobožno... Za koga vendar moli? Ah, da bi vi videli njeno bledo lice, njene solza polne oči, vedeli bi takoj, da Ljudmila moli za svojo bolno mater... A tam zadej v klopi kleči šaha, upognjena ženica, bledih in upadlih lic, rekel besede: „Kdor ni z mano, je proti meni, in kdor z menoj ne zbira, razsiplje" (Mat. 12, 30). Človeštvo se dandanes deli ra dva tabora: V one, ki verujejo v Boga in Kristusovo cerkev in v one, ki nič več ne verujejo. Vse druge srednje stranke ginejo in se več ali manj preobračajo v versko in brezversko, krščansko in pogansko. Z novo volilno pravico začenja tudi r Avstriji nova doba, odločilna za njen daljni obstanek in za nadaljno zvozo katoliške cerkve z državo, ono zve^o, ki je našo ljubo domovino varovala in reševala skozi stoletja v toliko stiskah in prevratih, ki jej je dala moč, veljavo in sgaj. Seveda oporeka hudobni svet, da se katoliška cerkev bojuje le za mračnjaštvo, za sužnost narodov, za svojo nadvlado in neopravičeno gospodstvo v dr-žHvi, za svoj dobiček, za svoj žep. Ali kakor uči zgodovina, se kat. carkev ne vojskuje zoper politično svobodo, zoper enakopravnost ljudij. Sv. cerkev uči marveč, da bo vsi ljudje brez razločka stanu in narodnosti potomci Adamovi, sinovi enega nebeškega Očeta, bratje v Kristusu. Sv. kat. cerkev je odpravila suženjstvo in mnogoženstvo, razbila nasilje poganskih cesarjev in se vedno borila za pravo svobodo zoper mcgotce tega sveta. Vprašam Vas, kje je več svode in enakopravnosti, ako ne v kntoliški cerkvi? Kje je v?č suženjstva in tlačenja resnice in pravice kakor v svobodni republiki francoski, ki hoče iz sovraštva do krščanstva celo iz denarja zbrisati napis ,.liog ščiti Francovo11 ter mesto njega napisati nanj neresnične besede: svoboda, enakost, bratstvo? Cerkev se ne bojuje zoper pametni napredek in omiko. Saj jo ona ustanavljala ljudsko in srednje šole, vseučilišča, gojila znanosti in umetnosti, kakor pričajo spomeniki iz prejšnjih vekov, in tako dala povod novim iznajdbam ter postavila temelj današnji evropski a iz polumrlvih očij, bi rekli, jej gleda bleda smrt. Sedaj pa sedaj pokašlja, prhne, zastoče, ter nehote moti globoko t šino v božjem hramu. Dolgo je sedela zatopljena v molitev, z vidnim veseljem je opazovala deklico pred altarjem, Ni je pustila iz očij ves čas svetega opravila, radovala se je njenega vzornega ponašanja, a še bolj njenega angelsko čistega srca. Po čemur je srce toli hrepenelo, to je doseglo danes. Srečna, presrečna duša, ki vživaš pred božjim prestolom vse pravice nedolžnih src. „Oh, da bi le taka ostala, ti moja dobra Ljudmila11, vzdihne mati globoko, polna hvaležnosti in povzdigne oči proti nebu, „oh, da bi te Bjg obvaroval molilne slane zapeljivega sveta. V tvoje roke, v tvoje varstvo jo izročam, o Gcspod I" In vprla se je ob obe roki, vstala in z velikim trudom šla k Ljudmili. Ljudmila ni niti zapazila materine prisotnosti, še le, ko jo je nekoliko potegnila za roko, se ozre in z otroško ljubečimi očmi spozna materino željo ter jej sledi. Kakšna razlika med nekdaj in sedaj. Ljudmila je zrastla kot visoka jelka, polna življenja, krepke ali nežne omiki. Cerkev se bojuje samo zoper krive nazore in pogabne nauke, izmišljene od zmedenih modrijanov, ki stavijo državo nad cerkev, nad Bog", in ki zahtevajo zase nezmotljivost. M)alje pride.) Po zaupnem shodu. Zaupni shod, ki ga je sklicalo društvo »Sloga « v dan HI. januarju v Gorico, je sijajno uspel. Vse »So-čine« čenče ne morejo na lem dej-slvu nič preinenili, ampak le dokazujejo, da goriški liberalizem je zadet v srce; kajti le komur sape zmanjkuje, se krčevito zvija in maha slepo okoli sebe, kakor to umazano liberalno trobilo. Ali goriški rodoljubi ne smemo položiti orožja iz rok, radujoč se hipnega uspeha; marveč prvi naslop, ki se je izvrstno posrečil naj nam bo bodrilo za nadaljno delo in hoj. Shod jo pokazal, v čegavem taborit je ljudstvo in kakšnega mišljenja je. Verno slovensko ljudstvo je v svojih odličnih članih in v svoji množini zvesto svoji slavni preteklosti, ko se ji* odlikovalo po narodnem ponesti iu živem verskem prepričanju. Moderna »prosvefa«, katero širijo »mladi inleligenli <, priklenjeni na voz svojega diklatorja, ni še prešinila ljudskih vi st našega naroda, in vsak rodoljub, ki ima v resnici srce za svoje brale, mora delali z vso močjo, da zapre razdirajočemu in uničujočemu sirupu pel med naše ljudstvo. postave, zdrava kot riba, hitra kot ptica v zraku. Bila je prava pomladna raz-cvetujoča so vrtnica. A njena mati! Da ste jo prej videli, je ne bi sndai poznali. Upognjena, suha, bleda, udrtih oč'j, samu kost in koža. Obleka visi na njej kot bi jo obesil na kol, hoja počasna, težka in nerazmerna. Vse kaže, da jej bode kmala zvonilo. „Marna, na me se oslonite, da boste lakše hodili", roče Ljudmila z nežnim glasom. — „Saj nisem slaba, ne dete i>ioj6“, odvrne otožno in težko mati. Spoznala je iz Ljudmilinih besedij da ona isto sodi kot dragi ljudje. No, reči ni hotela ničesar več, da ne bi izdala svoje slabosti. Hodili sta počasi in le s trudom prispeli domov. Upehana bolnica sede, da se malo oddahne. Med tem stopi Ljudmila v svojo Bobo, postavi svečo pododo Matere božje prečistega Spočetja in jo zažge. In ko se preobleče, poklekne pred kip, kjer si je naredila majhen oltarček, se iskreno zahvali Bogu za podeljeno jej milost ter se toplo priporoči varstvu Marije Device. (Dalje pride.) V orno, da lo ni lahko, da jo lo združeno z. močnimi napori in žrtvami: ali duševna in (('lesna sreča naroda je vredna, da njegovi najboljši sinovi žrlnjojo svojo moč in svoje življenje za njo. Navdušenost, ki je navdajala zborovalce na zaupnem shodil, naj ne neha s shodom, marveč naj se zanese na \>e dele dežele in naj zbuja rodoljube k novemu dolu, k neprestanemu boju. Prepričanje, ki je prevevalo zborovalce, naj se utrdi in širi na vse strani. Ni govora o mirnem delovanju, kjer nevera sili v deželo. .Med vero in nevero m miru. ampak boj do skrajnosti. Ako posamezniki odpadajo od krščanskega naroda, prosta jim pol; ali v to ne smemo privolili. da bi nam narod zapeljevali in pohujševali s svojimi nauki, ki nasprotujejo naši krstni obljubi. Vsak rodoljub naj prizna, da je dolžan delovati z vso silo za blaginjo milega slovenskega naroda. Vsak naj vrši svojo dolžnost v poklicu. ki mu jc odkazan. A vsi naj se pokorijo navodilu, ki jim prihaja iz središča; kajti brez skupne misli, skupne voljo, skupnega vodstva in skupnega dela ni zmage. Razkropljeni delavci obnemorejo. razkropljeni bojevniki, naj so še tako hrabri in pogumni, poginejo brez zmage. Le v združenju, v skupnem nastopu je moč in spas. Osnoval se je osrednji volivni odbor v Gorici, ki ima nalogo vodili goriške Slovence v važnem poslu prihodnjih volitev in še dalje. Njega naj se oklenejo rodoljubi vseh stanov. /. njim na čelu naj razpredejo goslo mrežo krajnih odborov zaupnikov in agitatorjev po vsej deželi. V »Slogini« zgodovini so zapisani z zlatimi črkami časi, ko so rodoljubi po nje navodilu pokazali disciplino, kateri so se nasprotniki čudili in jo proslavljali, disciplino, katera jih je vodila od zmage do zmage. Vsem je znano, kdo je razdrobil lo disciplino ter postavil goriške Slovence v zasmeh njihovim nasprotnikom. Te sramote ne smemo dalje trpeli. Združimo se vsi, ki se štejemo za verne sinove svojega vernega naroda; zapodimo odpadnike tje, odkoder so prišli; nastopimo pred svetom kot združena, urejena vrsta, osvetlimo si lice pred nasprotnikom, kakor v nekdanjih dneh sijajnih zmag na Goriškem. Komur bije srce za narod (in ne za žep), kdor priznava naša načela in stremi za našimi cilji, naj sc nam pridruži veselega srca in pogumnega duha. Domovina nas kliče — na delo, v boj. Račun »Slovenskega sirolišča“. 1. Preostanek iz !. 1005 . . 10.239 94 K 2. Doneski v 1. 1906 .... 1.01297 „ 3. Obresti dveh obligacij za I. 1906 88 — „ 4. Obresti glav niče, naložene v „Itraniln:ci** bt. 38903 do 1. jan. 1907 ................ 113 01 „ 6 Obresti glavnice, naloženo » »Cent. pon." št. 933 in 1147 do 1. jan. 1907 . . 697 09 „ 6. Obresti glavnice, naložene v prštni hranilnici ... 3 10 , 12.064-11 K Stroški 38— » Oitaja premoženja .... 12.01611 K Ta svola se nahaja : 1. V obligacijah.............. 2.200'-- K 2. v „ H ran ilnici “ (Mont) , . 1.64201 „ 3. V „C>ntralni posojilnici" . 7.71903 „ 4.' V poštni hranilnici . . . 10310 „ 6. V »Krojaški zadrugi11 . . . 40'— „ 6. V blagajnici................311 97 „ Skupaj . . 12.016 11 K Dr. A. Pavlica, Dr. J. Gabrijevčič, blagajnik. predsednik. in dobra mama ni slišala in ni mo?!a slišati obupnih klicev svojega ljubljenca in niti ni vedeta, kaj so je ž njim zgodilo. K sreči pa so zaznali klicanje drugi, neka perica in dva moža, a ti so spoznali šele za dolgo časa trenutki mo bili ure — od kod in od koga prihaja. Zdaj pa je prihitela vsa vas na pomoč. Polde Toncov jo po lestvici prišel do njega tor ga oprliv prinesel na vrh popolnoma nepoškodovanega. Ko se je fant dobro prespal, jo ves vesel pripove-doval o svoji zabavni vožnji z avtomobilom v Sočo. Rešitev pa se je zdela vsem čudežna. —d.— ako loči med službo božjo. — Kmet iz Palovč, ki je ponosen na to, da ima trafiko in 8 golobov, ter psa, je lahko prepričal uioloženes, kako potrebna je izobrazba tudi kmetu. Vsak škric naj bo tndi fotogrnf, smo zaničevali zarobljenega kmeta, ki si domišljujo da je bog ve kaj, da jo le posestnik, naj bo žo v Palovčah ali kje drugod. Vsi igralci so prav dobro rešili svojo nalogo. Vidlo se jim je, da so žo domači na odra. Posebno krčmar in fotograf sta izborno pogodila svojo vloge. Poleg naznanjenega vsporeda smo slišali vrlega dečka deklamovati S. Gregorčičev »Zimski dan“; prav primerna pesem za sedanji mraz in čas, ko marsikod „po glavah svetlo je in jasno, a v srcih zimsk je mraz in mrak“. Da bi veselica v gostilniških prostorih ne dala preveč veljave vina, so pevci zapeli v spremstva tamburic Ahaceljevo staro pesem: „Vino inovoda", katero jo črniški kaplan Vodopivec uglasbit za posamezne glasove in spremljevanje tamburic. Hada barja, ter pustne norčije r okolici bo krive, da je bila udeležba le pič>a. V Kamnjah pogrešamo pripravnih prostorov za draštvene prireditve; ni prijetno v mrazu potikati se po lopab. •z hribov. — (Pismo kmefita sklicana tudi moravski in tržaški deželni zbor. Deželni zbori ne dobe splošne in enake volilne pravice. C^sar se je izrazil napram raznim politikom, ki jih je sprejemal zadnje dni v avdijenci, da se splošna enaka in direktna volilna pravica ne sme raztegniti na deželne zbore. Koroški Slovenci n koroški nemški krščanski socjalci bodo, kakor naznanja uanajski »Vater-land“, pri prihodnjih volitvah skupno nastopali, oziroma se podpirali. »Vater-land'1 pravi, da je to zaključek sestanka merodajnih katoliških politikov pa Koroškem. Socjalni demokratje na Češkem. S tcialni demokratje so v Pragi priredili šest shodov, na katerih so sprejeli resolucije, naj sm volitve za državni zbor vršijo na nedeljo, če vlada tej zahtevi nebo ugodila, nameravajo socijalni demokratje pozvati vse organizirano delavstvo v Avstriji, naj na dan volitve ustavi delo. Vsenemci proti Backovi kandidaturi na Dunaju Kakor so poročali svoječasno listi, nameram min. predsednik bar. Beck pri prihodnjih državnozborskih volitvah na Danaju kandidirati. Vsenemci bo pa sklenili, da bodo to kandidaturo odločno pobijali ter vse storili da bi se izjalovila. Dopisi. Lokve. (Kazno iz polpreteklega časa.) Kateri so največji prazniki?— „Debelnica“... začne punčka v II. šol. leta; in Pust? Tega so žo mali šolarji izbrisali iz pratike „teh večjih praznikov" . .. Kaj pa veliki šolarji? — Oni imajo „Debelnico“, pa ludi Pusta še vedno za „velike praznike" ; ne sicer, ker ne gredo — recimo, na Pust — h maši, ampak ker mislijo, da smejo one dni plesati, četudi le enharmonično; ter pit i, in pa tu pa tam celo poliflaš-konično — tako, da še na Pepelnico niso prav čisti... Ali je prav tako? Veliki šolarji tega ne znajo . .. Kaj beremo? — 68 Mohorjanov bere 68 X 6 = 348 lepih knjig. Za letos bomo skušali še napredovati, da nam ne bodo očitali nazadnjaštva; seveda čez 80 ulov (če odštejemo Lsznarje) nas ne bo nikoli, ker imamo le 79 hšt. in eno, ki šo ni »obešena11 .. . „Prim. Listov11 beremo še precej — koliko? — ne povemo, da ne ujezimo g. Andreja, a priimkom Gabršček, kar pa bi ne bilo prav in dobro . .. Hoop, pa povemo, da beremo tudi »Primorca*, menda v 2 iztisih, če ne hodi Se kak po »skrivnih poštah" v naše hribe. „Primorčevu urednik je s lem lahko zadovoljen ... A žal, da mu njegovo zadovoljno brado zakrije nova žalost, če izv6, da beremo tudi lepo število »Domoljubov11, »Gorico", „Našo moč41 (2), ,.Slovenca11, »Druž. prijatelj" in slično robo ler celo en »Naš platlc11, ki ga mogočno podpira Gibrščkov eks-pobratim dr. H Tuma! Pomilujemo, a ne moremo pomagati — — — Kilko je vreme? — Ua — hudo je, hudol Dobro, da bodo volitve pomladi I Sicer bi mi gotovo volili takega poslanca, ki bi našo zimo ugnal v gamsov rog — in če bi bil ta silni mož sam g. Andrej, s priimkom Gabršček ... Iz Velikih Žabot,j. — Poročil se je 6 t. m. g. Roman Črnigoj, trgovec v Trstu z gdč. Mtrico S ejko iz Vel. Ži-belj. Bilo srečno I — Občina Vel. Žtblje se izloči v kratkem iz županije Sv. Križ in dobi samostojno županstvo, od kterega upa boljše bodočnosti. — Vinarska podružnica vspeva dobro; sknpila je od kmetov precej vina in ga sedaj prodaja. — Tukajšnja graščina, nekdaj hstnina grefov Edling, sedaj pa posest gospe Ro-viB iz Trsta, bo kmalu na prodaj; da bi le ne prišla v roke zagrizenih tujcev 1 — Križki grad nameravajo bajč pokriti in popraviti, kumor bi potem preselili sodnijo iz Ajdovščine. Tako bi bil Križ vsaj nekoliko podoben mestu. Od Sv. Lucije. — Dn6 9. t. m so prišli naši goriški dijaki domov na počitnice, mej njimi tudi desetletni Milutin Vuga, sin tukajšnjega posestnika in gostilničarja gospoda Antona Vaga. Dečko je gotovo že v Gorici mislil na to, kako se bo doma na leda drsal kolikor bo le sam hotel. In res, komaj se je malo doma oddahnih. vzel je svoj automobil, male sanke, šel za hišo, prav tja, kjer visi Bvet dolu proti Soči. Tu je torej zašel svojega konja in zdrčal neopažen črez skalnati rob 16 metrov globoko v ledeno-mrzlo in zeleno Sočo. Ostrmele so ribe in druge vodne živali pred lepo podobo božjo. Dnčko je v mokrem elementa pogledal Soči na dno ter jo pozdravil : Krajna si hi“trii hči planin, Bridka v prirodni si lejoti, Ko ti pro?(jrnih globočin, Nevihte temne srd ne moti. A iz teh prozornih globočin je naš dečko koj vzdignil mokro glavo ter junaško plul 40 do 60 metrov do kraja, kier se je s težavo skobacal na skalnato obrežje, premočen ves in trepečoč od mraza. OJ tu pa si je mogel manj pomagati dalje, kakor prej v vodi, ker ni imel nobenega izhoda. Začel je tedaj mamo klicati na pomoč, ali mama, sladka Volče. — Malo novic pride „Prim. Listu11 iz naše sicer precej velike vasi. Toda sedaj mi sili poro v roko, da sporočim tudi dragim bravcem »Prim. Lista11 novico, ki je sicer žalostna, a ob enem tudi tolažilna in lepa. Dne 7. t. m. v četrtek zjutraj so oznanili zvonovi Volčanom, da je prejšnji večer mirno v Gospodu zaspala vsem priljubljena gospa nadačiteljeva, Mirija Kenda. Pretresel nas je Volčane ta glas, dasi smo ga že pričakovali, kajti pokojnica je bolehala na bolezni neozdravljivi, oteklini na vratu. Zdravniki tolminski, goriški in ljubljanski so izjavili, da ni rešitve, čeravno si je g, nadučitelj vse prizadel, da bi jo rešil, bila je volja Božja, ki jo je klicala v večnost. Pokojnica je bils priljubljena na bliža in široko. Vrstna katoličanka je zahajala,, če je le mogla vsak dan k sv. maši ter s tem delala čast svojim sorodnikom, od kojih so trije duhovniki: njen sin iz prvega zakona č. g. Kragelj, žapnik v Sebreljah, njen brat veleč. g. Iv. Murovec, dekan v Črničah in njen nečak č. g. Seljak v Stržišča. Čast tadi njenemu soproga, g. Kendu, ki ni oviral njene pobožnosti, dobro poznavajoč, da molitev tudi njemu pomaga. Kako so rajnico spoštovali, pričal je sveta njen pogreb, • ki se je vršit v petek popoludne. Osmero duhovnikov, med njimi poleg sina in nečaka še dva iz daljnega Cerkljanskega, gi?. iz Jageršč in iz Cerkna, č. g. župnik Ivančič iz rojstnega kraja pokojnice, Podmelca, č. g. Leban iz Tolmina in domiči gg. duhovniki, veliko število učiteljstva s Tolminskega in Kobariškega, a njimi, lahko rečemo, vsa volčanska fara je prihitela vkljub mrzlemn vremena k pogrebu, ki je bil bolj podoben slavnostnemu sprevodu nego mrliškemu. — Rosna so bila očesa, ko so jo polagali v zemljo, a bilo ni obupnega tarnanja in zdihovanja, kajti vsi navzoči bo se zavedali krščanske resnice, „da vidimo se nad zvezdami11. Počivaj mirno, blaga rajnica, a duša naj Ti poleti k Bogu, katerega si ljubila in molila I Z dežele. — Oj predpust ti čas »plesneti1- smo vzkliknili, ko smo čuli o .velikem prerajanju11 Gibrščekove stranke. Zadnji predpust pred novimi volitvami Bi je vzel „k srcu" blaginjo primorskega ljudstvi*. Rešen si goriški kmet, svojih dolgov in davkov ker se je zate zavzel veliki reformator dvajsetega stoletja, A. Gabršček. — Proč je vse tiranstvo liberalnih oderuhov kajti Gabršček daje vsem stanovom enake pravice, v imenn „prave ljudske stranke11. Gibrščeku je nnjno potrebna taka Ijndska stranka, sedaj ob novih volitvah, da bo nanjo lovil »nerazsodne" kmete. Malo upanja, da bo kterega ujel na to polimano desko. Naše ljudstvo pravi: »Kdor dela za razporoko, kdor zagovarja svobodno šolo, kdor ruje in ščuje proti našim duhovnikom ta je naš sovražnik". Z glasovnico v roki bo zadalo smrtni udareo liberalnemu zmaju, ki se skriva pod krinko prave ljudske stranke. E, general v gospodski ulici leBkro-men in ponižen bodi nikar si preveč ne domišljuj, da ti nc bo treba kedaj jadikovati. Prej sem zmiraj mislil, da bodem oficir, svitlo sabljo nosil in zabet gvir; zdaj sem pa berač, črn kot sam rogač, ah kak pride vse drugač. Il Kamenj. — Pustno veselico je priredilo kat. «lov. izobraževalno društvo v Kamenjah Vspored je bil raznovrsten. Izborno lamburanje je pričalo, da seme, kat«ro je zasejal naš bivši kaplan, sedaj v Črničah, je pognalo krepke korenine. Petje je bilo točno, kljub temu, da so pevci prav po republikansko samostojno peli brez pevovodje. L? burja in mraz »ta precej c pl i vala na grla. Najbolj jo je pogodil »Krčmar pri zvitem rogu11 katerega so kljub vsej njegovi oštirski prebrisanosti trije potepuhi vzeli v šolo, kjer se je naučil, da ima krčmar le škodo, Očitajo namreč bar. B'ckn, da je preveč prijazen Slovanom. Spremembe v ministerstvu za notranje reči. „Koresp. biro" je zvedel, da je sekcijaki načelnik v ministerstvu za notranje reči urnirovljen in da mu je tem povodom podeljen veliki križ Fran Josipovega reda. Istočasno je bil sekcijskim načelnikom v ministerstvu za notranje reči imenovan Jurij Pi\vohzki, dvorni svelnik pri namestnStvu v Lvovu. Sisi-niju baronu Pretis-Cugnodu je podeljen naslov in značaj sekcijskega načelnik«. Vojaški kontingent za I. 1907. „Wiener Zeitung" je objavila zakon od 2. febr. 1907, ki določa rekrutni kontingent za armado, mornarice in deželno brambo za 1907 ter odredaje novačenje. Obstrukc:ja v Hrvaškem saboru prenehala. Posredovanju bauovema med opozicijo in večino se je posrečilo doseči med strankami kompromis, da preneha obstrukcija. Iz adrese se črta srbski narod in uvrsti beseda pleme. Vatikan odklanja Briandove naredbe. Vatikan je pariškemu nadškofa kardinalu Richardu uradno naznanil, da sveta stolica odklanja formular pogodbe med župani in župniki, kakršnega je sestavil Briand. Papež želi, da se sprejme pogodba tako, kakor so jo predlagali škofi. To naj kardinal Richard naznani vsem francoskim škofom. Ob italijansko avstrijski meji. Iz Solnograda je odšel bataljon deželnih strelcev na Južno Tirolsko. V Solnograd pride namestu strelcev bataljon lovcev. Po voltvah v nemšk; državni zbor. Nemške vladne kroge, posebno pa ■nemškega cesarja in pa nemškega dria/-■nega kancelarja Btilovv.a grozno jezi dejstvo, da prihaja katoliški centrum v novi državni zbor tako ojačen in mnogoštevilen, kakor še nikdar doslej, čeravno je državni kancelar uporabil dovoljena in nedovoljena sredstva, da bi pri volitvah porazil katoličane. Kakor je znano, se je posrečilo uredniku lista „Bayar. Karier." S ebertza vdobiti v svoje roke 14 pisem, katere je pisal državni kancelar raznim vplivnim osebam ter jim nakazal velike svote denarja, kateri naj bi se pri volitvah vpo-rabili proti katoliškemu centrumu. Ker je zgoraj imenovani list nekatera teh pisem objavil, je zaukazal državni kancelar Biilo\v, da se prične preiskava proti uredniku Siebertzn. Dogodki na Ruskem. „Magdeb. Z^itung" poroča iz Petrograda, da je miuisterski predsednik Sto-lipin izjavil, da bo imela opozicija v novi dumi 60% vseh poslancev. Istočasno je naglašal, da je bilo v bivši dami število opozicijonalnih zastopnikov mnogo večje. Doslej je izvoljenih 4532 volilnih mož za dumo; 1161 je monarhistov, 719 zmernih, 1825 članov opozicijonalne levice. 819 uacijonalcev, 314 brezbarvnih. ‘O 194 mož li se ne ve, kaj bo. V Petrogradu, so našli na stanovanju grof* Witteja dva peklenska stroia. Sodišče je obsodilo dve ženski, Te-rentievo in Klimovo, ki sta z dragimi Bocijalnimi revolucijonarci vred 15. avgusta napadli lotovišče Stolpynevo, na Bmrt. Višje sodišče ju je pomilostilo ua dosmrtno prisilno ječo. Darovi. Za »Slovensko sirotišče": P. n. gg. Tomaž Kodelja 1 K, Josip Bulič 2 K, Josip Gorjanec, krčmar, 2 K, A. S. 333 K. (Pa toliko tudi za „Šolski Dom“ in za „ Alojzijevišče.) Bog poplačaj ! Za slov. AlojzijeviSče. Preč. g. Valentin Pipan 10 K, Josip Kos 5 K, Andr. Dršič 3 60 K, msgr. Josip Pavletič 20 K. P. n. g. Ivan Fratnik 2 K, Neimenovana 4 K, Slavno županstvo 0ž|3 besede i — Postna postava za goriško nadškofijo v letu 1907. — I. Dnevi, o katerih se moramo postiti, ob enem pa tudi zdržati se mesnih jedij, bo: 1 pepelnična sreda in zadnji trije dnevi velikega tedna; 2. petki v postu in v adventa; 3. kvaterne srede, petki in sobote. II. Dnevi, o katerih bo moramo postiti, smemo pa pri kosilu — ne pa pri večerji vživati mesne jedi, bo: 1. vsi dnevi v postu, razun nedelj. 2. srede v adventu. III. Dnevi, o katerih se moramo zdržati mesnih jedij, ne pa se postiti, so vsi drugi potki v letu. IV. Vsled spregleda privoljeno je vživati mesne jedi vsem tiBtim osebam in o vseh tistih priložnostih kakor draga leta. Za postne polajšave pa naj verniki opravljajo toliko bolj goreča druga dobra deli. — Briška železnica. — Vabilo na shod vseh briških županov in podžupanov, kteri se bode vršil v šolski dvorani v Šmartnem dn6 17. februarja 1907 ob 2 uri popoldne. Dnevni red : 1.) Briška železnica, 2). Volitev železničnega odseka. Na ta shod so opetovano vabljeni vsi gg. deželni in državni poslanci ne gledč mišljenja. Ako bi bil kteri teh gg. slučajno zadržan, naj izrazi svoje mnenje o naši zadevi pismeno naslovljeno na: Županstvo Kojsko oziroma na sklicatelje shoda v Šmartno. Dalje so vabljeni tudi krminski in bračanski župan, posestniki, duhovščina učiteljstvo, sploh brski veljaki. Sklicatelji. — Pretep; na plcsn. — V nedeljo je bil v Vrtojbi javen ples, na katerem je prišlo v krčmi do pretepa. Ko so hoteli občinski redarji pretepače odstraniti so se jim ti ustavljali. Redarji so bili prisiljeni rabiti sablje in so pri ti priliki razsajalca 21 letnega Pavlina tako ranili, da so ga morali prepeljati v tak. bolnišnico. Taki so torej sadovi teh nesrečnih javnih plesov. — Prihodnjič priložimo naročilnice za „Ljudsko knjižnico", katero vsakterema toplo priporočamo. — Najdena je zlata zapestnici. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v pro-dajalnici G. Likar v Semeniški ulici v Gorici. Deželni kmetijski nrad — Dne 15. januvarja je začel poslovat deželni kmetijski urad, katerega je ustanovil deželni zbor v svoji seji z dne 24 nov. 1905. Osobje novega arada obstoji iz kmetijskega nadzornika in zootehničnega nadzornika. Sedež kmetijskega urada je v pritličju deželne palače. — Vojaka vest. — Listi poroč aj o, da se prihodnjo pomlad premesti 56. brigada iz Ljubljane v Gorico. V Ljubljani vojaške pisarne že odpovedujejo stanovanja. — Državna policija dobi nove, manjše in cenejše samokrese. — Zmrznjenega ho naSli v pond. okolo 10. ure predpoludne ob Soči in sicer pod kolovozom, ki pelje od Soškega mosta proti Slikana, 43 letnega vrtnarja Miho Pojavnika doma iz Vrhovlj pri Koj-skem, a stanujočega v Gorici. Truplo je bilo nago. Pokojnik je bil udan pijanosti. Zipušča ženo in tri nedoraslo otroke. — Zavod za pospeševanje male obrti priredi od 4. marca do 13. aprila poučni izpopolnjevalni tečaj za mizarje, ki se bode vršil vsako nedeljo in praznik po 5 ur. Oglasiti se je do 20. f-ibruvarja v poslopju trg. zbornice v Gorici. — Električna gonilna moč za nove državne alpske železnce. — Kakor je znano, je bila postavljena v letošnji državni proračun še precej znatna svota za preiskovanja in proučevanja, ako bi se ne dala uvesti na novih državnih alpskih železnicah električna gonilna moč. V ta nam se odpošljejo v bližnjem času inženirji na razne strani. Zi bohinjsko železnico se bode preiskovala vodna moč Sočo med Kobaridom in Bovcem. — Razglas. — V deželni trtnici goriški v Podturnu so na razpolago slo-deč.i cepiči cepljeni na amerikunskih trtah najboljših vrst, kateri stanejo 14 kron od sto: Belo grozdje. Cipiči na Rupestris Monlicolu: litinoena rehula, vlaški rizling, renški rizling, beli chiis-selas, beli pinot (burgundec), verduc, ssuvignon blanc, traminec, glera bela, cividin. Cepiči na Riparia Portalis: Himena rebula, vlaški rizling, renSki rizling, beli chasselas, Frii von der Lulin, beli pinot (burganden), verduc, san v gnon blanc, traminc. Črno g r o 7. d j <*. Gi-piči na Rupestris Monticola: Mulra frtn-kinja (Blaufriinkisch), kraški refišk, <1 )-mači refošk. Gipiči na Riparia Porlalis: Modra frankinja (B!anf ii ikiseh), kraški refošk, domači refjšk, istrski refjšk, Protignan, Gibernet sauvignon, črni pinot (burgundec), Corbinella. Kdor se namerava zabeležiti, ali, kdor želi prejeti cepljenke, naj se obme na deželni odbor. — Zlata poroka. — Pritrkovanje zvonov in streljanje iz topičev je oznanjevalo včeraj ljudstvu v Gor. Carovem izvanreden dogodek. Posestnik Štefan Prinčič in njegova soproga roj. Zilin-šček sta obhajala namreč zlato poroko, t. j. 50 letnico svojega zakonskega življenja. Po peti maši zbralo se je vse polno domačega ljudstva. Gospod kurat imel je lepi govor, ki je segal Ijndem do srca. Naj mili Bog osiveli zakonski par še mnogo let ohrani pri zdravju in zadovoljstvu I — Na sumu, da je umorila dva otroka je bila v Trstu aretovana Fera Pintiar. Sodijo, da je nalašč zadušila s plinom osemmesečno deklico in 3 letnega sina. Pintiar je vdova po nekem delavca, ki se je ponesrečil vsled predčasne razstrelitve mina pri zgradbi novo železnice. — Nova cerkev v Trstu. — Tik javnega vrta (sprehajališča) v Trsta se bo zidala v proslavo šestdesetletnice vladanja Njegovega Velič. Franci J>žef» I. nova cerkev ki bo posvečena Presv. Srca JezaBOvema. — ŽelezniSka postaja pogorel«. — V nedeljo popoldne je pogorela železniška postaja v Slovenji Bistrici. Skladišče so rešili. — Krvavi prizor pri sodišču. — Pri neki obravnavi na okrajnem sodišču v Kopru, kjer so je obravnavalo o tožbi nekega Ivana Hrovatina proti lastnemu sinu, se je dogodil sledeči prizor: Ko so obsodili sina Hrovatinovega, bo jo ta zagnal v svojega brata, ki je bil pri obravnavi navzoč, ter ga hotel raniti z nožem, kar se mu pa ni posrečilo. Nito se je vrgel na očeta ter ga ranil v levo lice. Advokat dr. Balli je prijel napadalca katerega so takoj zvezali in odpeljali v zapor. — Nesreča hii morju. — Minolo nedeljo je odšel iz proste luke Lloylov parnik „Helios“ natovorjen za L^vanto. V nedeljo ponoči, ko je bil pMrnik v kvarnerskih vodah, je zadel z rilcem v neko grško jadrenjačo. Jadreajača je bila vsled udarci tako poškodovana, da se je v par minntah potopila. Moštvo parnika se je takoj potrudilo, da reši moštvo jadrenjače, vendar sta, žalibog, utonila dva moža jadrenjače, in sicer kapetan in pa še nek dragi mornar. A tudi parnik „Helios“ je bil tako poškodovan, da ni mogel nadaljevati vožnje v Livanto. — Računi na dopisnica h. Glasom odredbo z dne 23 februarja 1900 finančnega ministerstva se sinejo natisniti kolkovi znaki na različne še nepopisane tiskovine. Tedaj so smejo tuli navadne dopisnice pošiljati kot koleku podvržen račun. Kolkovne znake natisne c. kr. centralni kolkovni urad, Dunaj III., Vor-dere Zolamtstrasso 5, ako se za to prosi. Gospodarske vesti. g Vinogradnikom. — Letošnji hud mraz napravil je po Nižjeavstrijskem in Štajerskem na trsm jako mnogo škole. Večinoma je pozeblo na trtah vse mladje do debla. Vinogradniki so prišli radi tega v hudo stisko radi cepičev, ki jih potrebujejo za suho cepljenje. Razna zastopstva obrnila so se zato do podpisanega s prošnjo, da bi jim preskrbel iz naših krajev cepiče tak h trtnih vrst, ki se prilegajo onim deželam. Te vrste so : silvanec, beli burgundec, žlakinina bela in rdeča, rdeči v i h, veltlinec, muškat, traminec, ralandec in laški in nemški rizling. Najljabši so prvo navedene vrsta Apel ujem na nače vinrgradnike, m F)!) 60 4 Štev. ;M8 Op. Naznanja sc, da MNil 0R9ŽB9 zastavil III. in IV. četrtletja 15)05, I. j. mesecev julija, avgusta, septembra, oktobra, novembra in decembra istega leta začne v ponedeljek, 4. marca 1007 ler se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke, sobote in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1 popoludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V GOBICI, 4. februvarja 15107. 1 ŠULIGOJ, Urar c. kr. železnic. Gorica, Gosposka ulica 25. Naznanja, da se v njegovi zalogi kupuje najboljši* ure, kakor nre: Omega, Zenith, Seli 11'han-sen, Bilrdes, Glas-hiiito, amerikanske VVallham. Za te ir-ste nr se daje 5 let jamčnine. V Zalogi ima Indi raznovrstne Šivalne stroje najnovejšega sistema. And. Fajt, pek. izvedenec Gorica tekalliče t-r. Josipa št. 2 (lastna hlSa. Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k■ hor aa nove maše in godove, kolači, st birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po helji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. Razstava kmetijskih in citoloških strojev. Velikanska izbera železnih plugov, trpežnih bran (zobača), krmoreznic, strojev za trošenje sena, rezalnic, sejalnih strojev, mlatilnic na roko ali na motor, stiskalnic za vino, mastilnic in zdrozfjalnic za grozdje, kakor tudi trpežni h pregrinjal za dež (cerade.) — Sesalke, škropilnice in žveplalnice najboljšega r sistema. M ti Cene skrajno nizke, konkurenca izključena. Zastopnik F. PRIIAS, Gorica, nsi Travniku št, 16, zadej. mnmim m mm EiaaaEKffiRiEKmfiaGffiiaBEiaGUiasraEffiiaBiEiEraaEiaaEig g »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) M .Sa, m m mm M zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; '2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji 3s svojimi } m m a m a i m m mm a m Mmmm